30.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/66

Poročevalec:

Christian BÄUMLER

Soporočevalec:

Andrés BARCELÓ DELGADO

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor podpira odprto in pravično trgovino ter priznava, da je pomembno gonilo rasti in ustvarjanja delovnih mest.

1.2

Zavzema se za enake konkurenčne pogoje za evropske proizvajalce izvoznike in izvoznike iz tretjih držav ter za učinkovite instrumente trgovinske zaščite.

1.3

Odbor meni, da predlog Komisije na splošno zagotavlja pristop, ki vzpostavlja ravnovesje med vprašanjem statusa tržnega gospodarstva Kitajske in uvedbo učinkovite metode dampinškega izračuna, ki je zastavljena kot cilj.

1.4

EESO podpira predlog Komisije, da je treba stopnjo dampinga namesto po standardni metodologiji izračunavati na podlagi referenčnih vrednosti, pri katerih se upoštevajo znatno izkrivljeni proizvodni in prodajni stroški. Odbor poudarja, da je že v svojem mnenju o ohranjanju trajnostnih delovnih mest in rasti v jeklarski industriji iz leta 2016 pozval, naj se v protidampinških in protisubvencijskih preiskavah v zvezi s kitajskim uvozom ne uporablja standardna metodologija, vse dokler ne bo Kitajska izpolnila petih meril EU za status tržnega gospodarstva.

1.5

EESO pozdravlja namero Komisije, da se uporabijo posebna merila za ugotavljanje, ali so razmere na trgu znatno izkrivljene. Odbor opaža, da bi bilo treba obravnavati tudi spoštovanje standardov MOD in zahteve iz večstranskih okoljskih sporazumov.

1.6

EESO poziva Parlament in Svet, naj jasno navedeta, da bo Komisija objavila posebna poročila o državah, in sicer za vsako državo z večjimi izkrivljanji trga. Zajete bodo vse države, v katerih poteka 70 % vseh protidampinških preiskav, uvedenih v zadnjih petih letih.

1.7

Kljub temu ugotavlja, da je mogoče v predlogu Komisije o spremembi osnovne protidampinške uredbe še izboljšati učinkovitost in izvedljivost protidampinškega preiskovalnega postopka (pravni status, izvedljivost in ustreznost predlaganih poročil), zlasti v zvezi z dokaznim bremenom, ki ga ne bi smeli prenesti na evropsko industrijo.

1.8

EESO poudarja, da mora biti dostop do protidampinškega in protisubvencijskega pritožbenega postopka na voljo tudi za mala in srednje velika podjetja.

1.9

EESO podpira prehodno ureditev in ureditev glede posvetovanj, ki ju je predlagala Komisija.

1.10

Komisijo poziva, naj zaradi večje pravne varnosti poskrbi za kar največjo združljivost nove protidampinške politike EU s protidampinškim sporazumom STO.

1.11

EESO priporoča, da se v politiki trgovinske zaščite v odnosu do držav z znatnimi izkrivljanji trga uporablja mednarodno usklajen pristop, ki presega okvir EU. Potrebno je tesno usklajevanje z najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji.

1.12

EESO pozdravlja predlog Komisije glede sprememb, predlaganih v protisubvencijski uredbi.

1.13

EESO ugotavlja, da je učinkovitost instrumentov trgovinske zaščite povezana tudi s predlogom za njihovo posodobitev iz leta 2013, vključno s pravilom nižje dajatve. Vztraja, da je za vzpostavitev trdnega in učinkovitega sistema trgovinske zaščite ter za ohranjanje delovnih mest in rasti v EU ključnega pomena, da se v prihodnjih mesecih zaključi in sprejme tudi sveženj za posodobitev instrumentov trgovinske zaščite.

2.1

Predlog Komisije (1) spreminja Uredbo (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbo (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije. Spremembe so povezane s protidampinškimi izračuni in tudi s protisubvencijskim postopkom.

2.2

Komisija v novem predlogu uvaja spremembe osnovne protidampinške uredbe, s katerimi pri državah članicah STO odpravlja razlikovanje med državami s tržnim gospodarstvom in državami z netržnim gospodarstvom. Metodologija primerljive države se lahko še naprej uporablja za države, ki niso članice STO in imajo netržno gospodarstvo. Za vse članice STO se uporablja standardna metodologija, razen v primeru znatnih izkrivljanj trga. V tem primeru novi člen 2(6a) dopušča, da se normalna vrednost vzpostavi na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti.

2.3

Čeprav se novi predlog uredbe ne nanaša na določeno državo, pa je tesno povezan z iztekom veljavnosti pododstavka 15(a)(ii) Protokola o pristopu Kitajske k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) 11. decembra 2016. Posledice izteka protokola se različno tolmačijo (2).

2.4

V skladu s standardno metodologijo se damping izračunava na podlagi primerjave izvoznih cen v EU z domačimi cenami ali stroški proizvodov v državi izvoza. Za države z netržnim gospodarstvom pa EU trenutno uporablja t. i. metodologijo primerljive države, pri kateri namesto domačih cen kot podlago za izračun uporabi cene in stroške iz primerljive države.

2.5

Uredba (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu navaja države članice STO, ki se obravnavajo kot države z netržnimi gospodarstvi (3) in za katere bi bilo treba uporabiti nestandardno protidampinško metodologijo.

2.6

Ker pa je mogoče iztek veljavnosti pododstavka 15(a)(ii) Protokola o pristopu Kitajske razlagati v smislu, da mora EU Kitajski priznati status tržnega gospodarstva, je morala Evropska komisija predvideti različne scenarije za ohranitev močnih instrumentov trgovinske zaščite, hkrati pa evropsko industrijo zavarovati pred nepoštenimi trgovinskimi praksami in spoštovati zaveze v okviru STO.

2.7

V letu 2016 je med institucijami EU in zainteresiranimi stranmi potekala intenzivna razprava. V njej je sodeloval tudi EESO, ki je v mnenju o vplivu morebitne dodelitve statusa tržnega gospodarstva Kitajski na ključne industrijske sektorje (ter na delovna mesta in rast) (z vidika instrumentov trgovinske zaščite) (4) poudaril, da EU ne sme izgubiti orodij za zagotavljanje svobodne in pravične trgovine s Kitajsko, saj bi s tem izgubili nesprejemljivo visoko število delovnih mest (več sto tisoč). EESO je poudaril, da bi bile izgube delovnih mest največje predvsem v nekaj sektorjih in regijah, ki bi bile zaradi tega močno prizadete, kot so proizvodnja aluminija, koles, keramike, elektrod, železovih zlitin, stekla, papirja, sončnih panelov, jekla in pnevmatik. EESO poziva Evropsko komisijo, EP in Svet, naj spodbujajo pošteno mednarodno konkurenco kot način za aktivno zaščito teh delovnih mest in evropskih družbenih vrednot ter za povečanje prihodkov in blaginje v Evropski uniji (5). Evropski parlament je 12. maja 2016 sprejel resolucijo o statusu tržnega gospodarstva Kitajske.

2.8

Predlogi Komisije vključujejo neizčrpne sezname meril, ki kažejo na znatna izkrivljanja trga, v večini povezana s posredovanjem države v sektorju. Službe Komisije bodo morebiti pripravile javna poročila z opisi posebnih tržnih razmer v posamezni državi ali sektorju. Takšna poročila in dokazi, na katere se opirajo, bi se priložili tudi v spis vseh preiskav v zvezi s to državo ali sektorjem, tako da bi imeli vsi deležniki možnost izraziti svoja mnenja in pripombe.

2.9

Poleg nove metodologije za izračun dampinga Komisija v predlogu določa tudi prehodno ureditev za obstoječe ukrepe trgovinske zaščite in tekoče preiskave ter navaja, da se bo novi sistem uporabljal samo za zadeve, začete po začetku veljavnosti novih določb. Uvedba nove metodologije ni zadosten razlog za pregled obstoječih protidampinških ukrepov. Zahteve za pregled metodologije je mogoče vložiti šele, ko se začne pregled zaradi izteka posameznega ukrepa.

2.10

Predlog Komisije vključuje tudi spremembe načina, kako EU preiskuje subvencije, ki jih odobrijo vlade v tretjih državah, v spremembi osnovne protisubvencijske uredbe pa pojasnjuje, da se lahko pri izračunu protisubvencijskih ukrepov upoštevajo dodatne subvencije, odkrite med protisubvencijsko preiskavo ali njenim pregledom.

3.1

EESO podpira odprto in pravično trgovinsko politiko EU. Evropska unija (ki deluje v imenu držav članic EU, saj je skupna trgovinska politika v izključni pristojnosti EU) spodbuja odprto trgovino in priznava pomen trgovine kot gonilne sile za rast in delovna mesta.

3.2

EESO se zavzema za učinkovite instrumente trgovinske zaščite. EU v svoji trgovinski politiki zahteva, da domači in tuji proizvajalci tekmujejo po enakih konkurenčnih pogojih. Zato nasprotuje nepoštenim trgovinskim praksam in prek instrumentov trgovinske zaščite uveljavlja svojo zakonodajo, vključno s protidampinškimi in izravnalnimi ukrepi.

3.3

EESO opozarja, da je večina protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz iz Kitajske, osredotočena na določene sektorje, med katerimi je največji poudarek na jeklarski industriji. Ta sektor je v enaki meri pomemben za industrije na začetku in koncu proizvodne verige. Z več kot 350 000 neposrednimi delovnimi mesti in še nekaj milijoni več v z njim povezanih sektorjih je zelo pomemben za evropsko predelovalno industrijo in evropsko gospodarstvo na splošno.

3.4

EESO meni, da predlog Komisije na splošno zagotavlja pristop, ki vzpostavlja ravnovesje med vprašanjem statusa tržnega gospodarstva Kitajske in uvedbo učinkovite metode dampinškega izračuna, ki ni vezana na določeno državo in ki je zastavljena kot cilj.

3.5

EESO pozdravlja spremembo osnovne protisubvencijske uredbe, ki pojasnjuje postopek protisubvencijske preiskave.

3.6

Odbor predlaga, naj se v uvodnih izjavah uredb jasno navede, da sprememba osnovne protidampinške uredbe Kitajski ne podeljuje statusa tržnega gospodarstva.

3.7

Vendar pa EESO ugotavlja, da je Kitajska 13. decembra 2016 zaprosila za posvetovanja v okviru STO z ZDA in EU, ker ne izpolnjujeta protidampinškega sporazuma STO. Kar zadeva EU, so ta posvetovanja povezana tako z veljavno osnovno protidampinško uredbo kot z njeno spremembo, kar je tema tega mnenja. Odbor ugotavlja, da je bilo o tem vprašanju že več pravnih sporov, kar priča o zapletenosti problema. Zato ima EESO pomisleke glede pravne varnosti predlagane spremembe protidampinške uredbe in poziva Komisijo, naj pripravi tehtno obrazložitev skladnosti novega sistema s protidampinškimi pravili STO.

3.8

EESO opozarja, da kljub izteku veljavnosti pododstavka 15(a)(ii) Protokola o pristopu Kitajske k STO nobeden od glavnih trgovinskih partnerjev EU ni spremenil svoje protidampinške metodologije. Razlog so sodni postopki, ki jih je v okviru STO sprožila Kitajska in ki še potekajo, zato je treba počakati na njihov izid.

3.9

EESO v zvezi s tem priporoča mednarodno usklajen pristop, ki presega zgolj okvir EU.

3.10

Zato poziva Komisijo, Parlament in Svet, naj pozorno spremljajo nove premike v politikah trgovinske zaščite glavnih trgovinskih partnerjev in analizirajo njihov vpliv na ravnovesje trgovinskih tokov.

3.11

EESO ugotavlja, da je Odbor regij pozval k odpravi pravila nižje dajatve (6). Parlament je aprila 2014 priporočil omejitev tega pravila v primeru dampinga na trgu delovne sile in okoljskega dampinga. EESO je v mnenju iz leta 2016 med drugim pozval, naj se odpravi pravilo nižje dajatve za uvoz jekla.

3.12

V zvezi s tem EESO poudarja, da je učinkovitost instrumentov trgovinske zaščite povezana tudi s predlogom za njihovo posodobitev iz leta 2013. Ugotavlja, da sveženj za posodobitev teh instrumentov in nova metoda za izračunavanje stopnje dampinga zajemata različne tehnično in pravno nepovezane vidike protidampinške politike EU in njenega izvajanja, tudi če je med njimi tesna povezava. EESO poudarja, da bi z dosledno uporabo stopnje dampinga spodbudili vzpostavljanje pogojev tržnega gospodarstva v vseh državah članicah STO, kar je zastavljeno kot cilj, in ugotavlja, da je za oblikovanje trdnega in učinkovitega sistema instrumentov trgovinske zaščite ter zagotavljanje delovnih mest in rasti v EU ključnega pomena, da se v prihodnjih mesecih zaključi in sprejme tudi sveženj za posodobitev instrumentov trgovinske zaščite.

4.1

EESO podpira predlog Komisije (člen 2(6a)) za spremembo metodologije izračuna na način, da se lahko v primeru znatnih izkrivljanj v nekaterih državah uporabi nestandardna metodologija, in meni, da bi ta metodologija Komisiji omogočila, da določi in izmeri dejanski obseg dampinga.

4.2

Že v mnenju (7) o ohranjanju delovnih mest in rasti v jeklarski industriji iz leta 2016 je EESO pozval, naj se v protidampinških in protisubvencijskih preiskavah v zvezi z uvozom iz Kitajske ne uporablja standardna metodologija, vse dokler ne bo Kitajska izpolnila petih meril EU za status tržnega gospodarstva. To je tudi v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta iz maja 2016.

4.3

EESO se strinja z oceno Komisije, da so cene in stroški v nekaterih državah umetno nizki zaradi državnih posegov, kar pomeni, da tržnih sil ne odražajo na verodostojen način. Domače cene in stroški so zaradi posredovanja države znatno izkrivljeni. V takšnih primerih se torej domače cene ne smejo uporabljati za primerjavo z izvoznimi cenami.

4.4

EESO ugotavlja, da je zdaj povod za nov izračun znatno izkrivljanje trga, za katero je v uredbi neizčrpen seznam primerov. Ugotavlja pa tudi, da lahko kršitve minimalnih standardov na področju dela in okolja prispevajo k izkrivljanju konkurence v primeru podjetij EU in bi jih bilo treba upoštevati, zlasti če so del državnega regulativnega okvira. Poleg tega je treba skrbno oceniti, ali je nova metoda v skladu s pravili STO.

4.5

EESO ugotavlja, da je Kitajska v STO zaprosila za odločitev uradnega telesa o t. i. pristopu „primerljive države“, ki ga uporablja EU, čeprav EU trenutno pripravlja uvedbo nove metodologije, ki bi morala biti v skladu z vsemi mednarodnimi sporazumi. EESO meni, da bi bilo treba še naprej uporabljati metodologijo „primerljive države“, če bo v STO sprejeta odločitev, da prenehanje veljavnosti člena 15(a)(ii) ne pomeni, da se Kitajski samodejno dodeli status tržnega gospodarstva, in da mora Kitajska spoštovati druge zaveze, ki jih je sprejela v pristopnem protokolu.

4.6

EESO ugotavlja, da lahko Komisija v skladu s predlagano zakonodajo pripravi in objavi poročila, v katerih so opisane posebne tržne okoliščine v posamezni državi ali sektorju. Ta poročila in dokazi, na katerih temeljijo, bi bili vključeni v vse protidampinške preiskave v tej državi ali sektorju in bi bili javno dostopni. Industrija EU bi lahko podatke iz teh poročil uporabila tudi ob vložitvi pritožbe ali zahteve za revizijo. Vendar pa je EESO zaskrbljen, ker v predlogu Komisije ni nobenih določb o dejanskem povečanju števila zaposlenih, ki so zadolženi za instrumente trgovinske zaščite. Poleg tega ugotavlja, da ni opredeljen pravni položaj teh poročil in ni jasno, kako bi bilo mogoče poročila uporabljati, če jih zadevna država pravno izpodbija. Prav tako ni navedeno, kako pogosto se poročila posodabljajo in kako se bodo prilagajala posebnim izzivom v posameznih sektorjih.

4.7

Odbor je tudi zaskrbljen, ker ta poročila niso obvezna (v predlogu je navedeno, da „lahko službe Komisije izdajo poročilo“), ter poziva tudi k jasnejši opredelitvi dokaznega bremena v predlagani zakonodaji.

4.8

EESO ugotavlja, da mora biti protidampinški postopek učinkovit, realističen in izvedljiv. Kljub temu ne more sprejeti obrnjenega dokaznega bremena za obstoj dampinga, ki se ga ne sme preložiti na vpletena podjetja EU in Komisijo. S tem povezane zahteve glede zbiranja podatkov bi morale biti še naprej vzdržne.

4.9

EESO poudarja, da mora biti protidampinški pritožbeni postopek dostopen tudi malim in srednjim podjetjem in da je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da lahko ta podjetja krijejo stroške preiskave in zahtev za zbiranje podatkov.

4.10

EESO meni, da je prehodna ureditev, ki jo je predlagala Komisija, pomembna za pravno jasnost, in jo podpira.