4.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 327/11

1.

Evropska unija se na začetku 21. stoletja sooča s številnimi medsebojno prepletenimi izzivi, kot so gospodarske in družbene posledice svetovne finančne krize, podnebne spremembe, vse bolj skopi vodni in energetski viri, vse manjša biotska raznovrstnost, ogroženost zanesljive preskrbe s hrano in zdravstvena tveganja.

2.

V nenehno spreminjajočem se svetu bi morali vsi evropski državljani imeti potrebno znanje, spretnosti in nazore, da bi lahko razumeli izzive in kompleksnost sodobnega načina življenja ter se odzivali nanje, hkrati pa upoštevali okoljske, družbene, kulturne in gospodarske vidike ter prevzeli svoj del globalne odgovornosti.

3.

Poročilo za leto 2010 o znanjih in spretnostih za okolju prijazna delovna mesta (8) poudarja, da bo moralo vsako delo v prihodnje prispevati k vedno bolj učinkoviti rabi virov in da bo razvoj nizkoogljičnega gospodarstva bolj odvisen od izboljšanja obstoječih znanj in spretnosti ter vključitve vidikov trajnostnega razvoja v obstoječa področja izobraževanja kot od razvijanja specializiranih „zelenih znanj in spretnosti“.

4.

Izobraževanje za trajnostni razvoj (ITR) kot del vseživljenjskega učenja je ključno za dosego trajnostne družbe in zato zaželeno na vseh stopnjah formalnega izobraževanja in usposabljanja, pa tudi neformalnega in priložnostnega učenja.

1.

Izobraževanje za trajnostni razvoj lahko pomembno prispeva k uspešnemu izvajanju tako strategije EU za trajnostni razvoj kot nove strategije Evropa 2020.

2.

Najpomembnejša naloga izobraževanja za trajnostni razvoj je zagotoviti, da bodo posamezniki in skupine pridobili znanje, spretnosti in nazore, ki jih potrebujejo za sprejemanje zavestnih odločitev, s katerimi bo mogoče ustvariti in ohraniti tak svet, v katerem si bodo želele živeti in delati tako današnje kot tudi prihodnje generacije. Ključni akterji pri razvoju in spodbujanju takih kompetenc so tako izobraževalne ustanove kot tudi lokalne skupnosti, civilna družba in delodajalci.

3.

Pri izobraževanju za trajnostni razvoj gre predvsem za način, kako razmišljamo o našem kompleksnem svetu in kako ravnamo. ITR spodbuja vrednote, načela in prakse, ki ljudem pomagajo, da se učinkovito in prepričljivo odzivajo na današnje in nove izzive. Zato je pomembno za izobraževanje in usposabljanje na vseh stopnjah, in to ne le v smislu, da se trajnostni razvoj zgolj vključi v učni načrt kot dodaten predmet.

4.

Trajnost ima lahko pomembno vlogo v nacionalnih strategijah za vseživljenjsko učenje in se lahko uporablja kot instrument za izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja na vseh stopnjah.

1.

Izobraževanje in usposabljanje sta nepogrešljiva za dosego bolj trajnostne Evrope in sveta. Izobraževanje za trajnostni razvoj bi moralo biti ključen element v procesu vseživljenjskega učenja in, če je to primerno, vključeno v vse stopnje in vidike izobraževanja in usposabljanja, da bi državljani lažje reševali neposredne in nepredvidljive probleme in v različnih življenjskih situacijah našli dolgotrajne rešitve zanje.

2.

Enakovredno in celostno bi bilo treba obravnavati tri temeljna področja trajnostnega razvoja, to so gospodarsko, družbeno in okoljsko.

3.

V številnih državah članicah so nekateri vidiki ITR že vključeni v izobraževanje o okolju, globalizaciji, zdravju, miru, državljanstvu, človekovih pravicah in pravicah potrošnikov, financah ter razvoju in so podlaga za to, da se trajnostni razvoj vključi v okvir vseživljenjskega učenja.

4.

Zvišati je treba raven družbene ozaveščenosti in razumevanja trajnostnega razvoja in ITR.

5.

Izobraževanje za trajnostni razvoj bi moralo temeljiti na vrednotah in interdisciplinarnosti, ki spodbuja sistematično razmišljanje in poučevanje in razvija nova znanja, spretnosti in nazore. Poudarjati bi moralo ustvarjalno razmišljanje, inovativnost in dolgoročnost, zlasti pa našo odgovornost do prihodnjih generacij. Izobraževanje za trajnostni razvoj ni samostojen predmet, temveč skupek temeljih načel in vrednot, kot so pravičnost, enakopravnost, strpnost, zadostnost in odgovornost (9), ki bi jih bilo treba vključiti v vsa ostala področja. Izobraževanje za trajnostni razvoj lahko prispeva tudi k razvoju kompetenc, ki so potrebne za večjo zaposljivost. Znanja in spretnosti, povezana s trajnostnim razvojem, je najbolje pridobiti prek osebnih izkušenj, zato bi moral biti učni proces čim bolj usmerjen v vključujoče učenje, aktivnosti in motivacijo.

6.

Izobraževanje za trajnostni razvoj je zaradi svoje kompleksnosti in celovitosti lahko uporabno zlasti za razvoj prečnih ključnih kompetenc učečih […].

7.

Izobraževanje za trajnostni razvoj bi bilo treba pri izvajanju prilagoditi posameznim stopnjam izobraževanja, pri tem pa upoštevati specifične okoliščine. Predšolske ustanove lahko pričnejo pri otrocih razvijati osnovne vrednote, nazore in znanje, ki so lahko temelj za nadaljnje učenje o trajnosti. V prvem in drugem obdobju osnovnega izobraževanja se lahko ITR usmeri na ozaveščanje in razvoj ključnih kompetenc ter se prilagodi specifičnim okoliščinam in nadaljnjim stopnjam učenja. Izobraževanje za trajnostni razvoj je treba nadalje vključiti v poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visoko šolstvo in pozornost usmeriti v razvoj bolj specifičnih znanj in spretnosti ter kompetenc, ki so potrebne v različnih poklicih, pa tudi v obravnavanje vprašanj, kot so odgovorno odločanje posameznikov in skupnosti ter družbena odgovornost gospodarskih družb.

8.

Izobraževanje učiteljev in usposabljanje na delu bi moralo imeti ključno vlogo pri oblikovanju vizije izobraževanja za trajnostni razvoj in pri pripravi konkretnih načrtov za njegovo izvajanje v šolah, ustanovah za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visokošolskih ustanovah. Učitelji in vodje usposabljanja na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja se bodo – odvisno od tega, kaj poučujejo sicer – pri poučevanju transverzalnega predmeta, kot je izobraževanje za trajnostni razvoj, soočali s številnimi specifičnimi pedagoškimi izzivi in bodo zato potrebovali ustrezno usposabljanje.

9.

Razvoj celostnega pristopa do izobraževanja za trajnostni razvoj lahko pripomore k večji motivaciji in predanosti vseh učencev in študentov, pri njih razvija kritično razmišljanje in na splošno izboljša njihov učni uspeh. Izobraževalne ustanove na vseh stopnjah bi morale postati trajnostne organizacije in dajati zgled z vključevanjem načel trajnostnega razvoja v politike in prakse, tj. na področju energetske varčnosti, uporabe naravnih virov pri gradnji in delu ter razvoja trajnostne nabavne in potrošniške politike. V okviru šol je za to potrebna aktivna udeležba vseh zainteresiranih strani: vodstvenih delavcev šol, učiteljev, učencev, sveta šole, administrativnega in pomožnega osebja, staršev, nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti in podjetij.

(a)

zagotoviti, da politični, regulativni, institucionalni in operativni okvir podpira izobraževanje za trajnostni razvoj in zlasti da:

(b)

zagotoviti, da so učitelji, vodje usposabljanja, šolsko osebje in vodstveni delavci šol dovolj ozaveščeni in imajo potrebna znanja in kompetence, da lahko spodbujajo temeljna načela izobraževanja za trajnostni razvoj in jih vključujejo v svoje pristope do poučevanja in vodenja, zlasti:

i)

z vključitvijo ITR v strategijo EU za trajnostni razvoj in strategijo Evropa 2020;

ii)

s spodbujanjem raziskav in pridobivanja znanja na področju izobraževanja za trajnostni razvoj, zlasti na področjih, na katerih primanjkuje izkušenj in ki imajo šibko strokovno podlago, kot sta poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visoko šolstvo;

iii)

s spodbujanjem mreženja med izobraževalnimi ustanovami v zvezi z ITR, najučinkovitejšo uporabo obstoječih mrež in okrepitvijo sodelovanja na področju izobraževanja za trajnostni razvoj na vseh ravneh z vzpostavitvijo partnerstev, tudi s spodbujanjem:

iv)

z opredelitvijo in navedbo dobrih praks v priročniku o izobraževanju za trajnostni razvoj na spletni strani Knowledge System for Lifelong Learning – KSLLL (Sistem znanja za vseživljenjsko učenje) (10);

v)

z uvrstitvijo vidikov izobraževanja za trajnostni razvoj med prednostne naloge programa za vseživljenjsko učenje in drugih zadevnih sedanjih in prihodnjih programov;

vi)

s tem, da čim bolj izkoristijo evropsko leto prostovoljstva 2011 z usmerjanjem v izobraževanje za trajnostni razvoj in partnerstva med izobraževalnimi ustanovami, podjetji in nevladnimi organizacijami, pa tudi v večjo prepoznavnost obstoječih dobrih praks prostovoljnih dejavnosti na tem področju;

vii)

s tem, da razmislijo o uvrstitvi izobraževanja za trajnostni razvoj med prednostne naloge prihodnjega cikla strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje „ET 2020“.

i)

z organiziranjem dejavnosti vzajemnega učenja o določenih vidikih izobraževanja za trajnostni razvoj, kot so usposabljanje učiteljev, celosten pristop in partnerstva za ITR, da bi se pripravil priročnik in smernice za izobraževalne ustanove in učitelje;

ii)

s krepitvijo sodelovanja z drugimi mednarodnimi institucijami s področja izobraževanja za trajnostni razvoj, zlasti Unescom in Ekonomsko komisijo ZN za Evropo (UNECE).