Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2009/C 157/08

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„FARINE DE BLÉ NOIR DE BRETAGNE“ ALI „FARINE DE BLÉ NOIR DE BRETAGNE – GWINIZH DU BREIZH“

ES št.: FR-PGI-005-0555-26.09.2006

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Farine de blé noir de Bretagne“ ali „Farine de blé noir de Bretagne – Gwinizh du Breizh“

2.   Država članica ali tretja država:

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Proizvod je moka, pridobljena z mletjem zrnja navadne ajde (Fagopyrum esculentum); rastlina se tradicionalno prideluje v Bretanji.

Uporablja se sorta srebrnkasto-črne barve Harpe in/ali Tetra Harpe.

Barva moke mora biti nad 75. Pri tem gre za merjenje barve moke na lestvici od 0 do 100 (šibkejša je vrednost L (1), bolj je moka obarvana). Bretonska ajdova moka ima izrazito obarvanost.

Kislost moke mora biti več kot pH 6.

Vlažnost končnega skladiščenega proizvoda mora biti pod 14,5 %.

Bretonska ajdova moka ima značilen močan vonj in izrazit okus.

3.3   Surovina:

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Ajdo je treba pridelati, sušiti, sortirati, skladiščiti, predelati v moko na zaščitenem geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

Bretonska ajdova moka se lahko trži v razsutem stanju ali v vrečah od 0,5 do 25 kg.

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Proizvod se prodaja pod imenom „farine de blé noir de Bretagne“ ali „farine de blé noir de Bretagne – Gwinizh du Breizh“.

Na embalaži je izpisano besedilo „zaščitena geografska označba“ in/ali logo Skupnosti.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja:

Opredeljeno geografsko območje za bretonsko ajdovo moko ustreza zgodovinski Bretanji, in sicer obsega departmaje Côtes d’Armor (372 občin), Finistère (283 občin), Ille in Vilaine (352 občin), Morbihan (261 občin) in Loire Atlantique (221 občin) ter kantone Pouancé in Candé (Maine in Loire) ter Saint-Aignan sur Roe (Mayenne).

5.   Povezava z geografskim območjem:

5.1   Posebnost geografskega območja:

Bretanja razpolaga z idealnim podnebjem za gojenje ajde, ki potrebuje veliko vode. V obdelovalnem obdobju so temperature, značilne za oceansko podnebje, odlične: šibke temperaturne razlike in majhno tveganje za pozebo v mesecu maju.

Pomanjkanje vode v začetku poletja se izravna s padavinami, ki so enakomerno razporejene v celem letu. To je ugodno za dober začetek rasti ajde v času setve.

Ajda je letna rastlina s kratko vegetacijsko dobo (sejanje maj–junij, žetev september–oktober).

Geološke in hidrografske lastnosti so ugodne za njeno gojenje. Ajdi zlasti ustrezajo rahlo kiselkasta tla opredeljenega območja, s tipično prstjo zadevnega geografskega območja. Tanka zemeljska plast pod obdelano zemljo sestoji iz kislih kamenin (granita, skrilavca in peščenca) in zadrži majhno zalogo vode. Rastlina v celotni fazi rasti potrebuje visoko vlago za hitro rast in dobro oploditev (julija in avgusta).

PH tal za gojenje ajde ne sme presegati 6,5.

5.2   Posebnost proizvoda:

Barvita moka: vsaka obdelava bretonske ajdove moke ponazarja pomembno obarvanost v primerjavi z moko, pridelano iz zrnja francoskih ajd ali zrnja iz uvoza. Razlog za to je razlika v debelini bretonskega ajdovega zrna (med 0,10 in 0,15 mm) in drugimi zrni (med 0,15 in 0,23 mm).

Donos bretonskega ajdovega zrnja je manjši zaradi manjše velikosti zrna v primerjavi z drugimi področji gojenja.

Proizvodi iz bretonske ajdove moke so zaradi celote teh dejavnikov barvitejši in izrazitega tipičnega vonja.

Ta proizvod je osnova za prehrano prebivalstva na območju, kajti bretonska ajdova moka je namenjena za izdelavo palačink in „galettes“ (večjih palačink).

5.3   Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

Znanje, povezano s pridelavo bretonske ajdove moke

Izročilo pridelave ajde in obdelovalne prakse so znane že dolgo. Že v 14. stoletju se je na geografskem območju pridelovala ajda. To je bilo prvo gojenje ajde na pravkar izsušenih močvirjih ali izkrčenih površinah.

K posebnosti ajde prispevata obdelovalna tehnika, imenovana „faux-semis“, ter tudi neuporaba umetnih gnojil za pridelavo ajde, namenjene za bretonsko ajdovo moko.

Za rastlino ni potrebno globoko oranje. Bretonski kmetje so razvili tehniko „faux-semis“, s katero se zemlja obdela kot za setev. Prednost te tehnike je, da se spodbudi kalitev plevela in da se nato pripravi sloj za setev ter s tem odpravi uporaba fitosanitarnih proizvodov. Razlika je bistvena pri zimskih in spomladanskih žitih, kjer so pomembna pripravljalna dela.

Gojenje ajde je primerno za številna pusta zemljišča, ki obstajajo na geografskem območju. Rastlina ne potrebuje veliko dušika in malo gnojenja. To gojenje se šteje za kolobarjenje in ekonomično pridelavo.

Tradicija predelave ajde v moko

Bretonski kmetje so ajdo pridelovali najprej za svojo porabo.

Tradicija predelave ajdovega zrnja v moko sega v 15. stoletje. Število mlinov za predelavo ajdovega zrnja v moko je bilo v Bretanji vedno veliko. Še danes jih je približno trideset.

Moka se zopet pridobiva po tradicionalni metodi. Po čiščenju se zrnje z valjem ali s kamnom zmelje.

Sloves proizvoda

Sloves proizvoda je povezan zlasti z bretonskim kulinaričnim izročilom. Že mnogo stoletij se v izročilu uporablja moka za palačinke in „galettes“. V Bretanji se pristno znanje izdelave palačink in „galettes“ iz ajdove moke prenaša iz generacije v generacijo. Navada uživanja izvira od prednikov (enkrat tedensko so se zbrali na pojedini palačink iz ajdove moke, s seboj so nesli maslo, jajca in marmelado, redno pa so uživali „galette“ s klobaso). Vsak kmet je imel ponev (galetière) ali ploščo za palačinke, ki so jo uporabljali za peko testa na ognju. Izročilo se je razvilo v pomemben gospodarski sektor in se je razširilo po vsem svetu.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.inao.gouv.fr/repository/editeur/pdf/IGP2008/cdchFarinedeBleNoirdeBretagnesept2008.pdf