6.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/10

(1)

Evropski svet je na spomladanskem zasedanju v Lizboni leta 2000 (1) v sklepih pozval, da bi bilo treba evropske sisteme izobraževanja in usposabljanja posodobiti, da bi se lahko odzvali na zahteve gospodarstva znanja ter na vse večje družbeno-gospodarske in demografske izzive, s katerimi se Unija srečuje v času globalizacije.

(2)

Evropski svet je na spomladanskem zasedanju v Barceloni leta 2002 v sklepih (2) izrecno pozval države članice, naj zagotovijo, da imajo vsi državljani osnovne kvalifikacije, starejšim delavcem pa naj zagotovijo več možnosti, da bi lahko ostali na trgu dela, zlasti tako, da jim omogočijo dejanski dostop do vseživljenjskega učenja.

(3)

V Resoluciji Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju (3) je poudarjeno, da se mora vseživljenjsko učenje začeti v predšolskem obdobju in trajati do obdobja po upokojitvi ter zajemati celoten spekter formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja.

(4)

Resolucija Sveta z dne 19. decembra 2002 o okrepljenem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (4) navaja, da sta prilagodljivost in zaposljivost odraslih, vključno s starejšimi delavci, močno odvisni od možnosti za posodobitev in pridobitev novega znanja v celotnem poklicnem življenju.

(5)

Resolucija Sveta z dne 28. maja 2004 o krepitvi politik, sistemov in praks pri usmerjanju (5) poudarja, da bi morali vsi evropski državljani imeti dostop do usmerjevalnih storitev v vseh življenjskih obdobjih, poseben poudarek pa bi bilo treba nameniti posameznikom in ogroženim skupinam.

(6)

Svet je v sklepih z dne 28. maja 2004 o skupnih evropskih načelih za identifikacijo in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja (6), ki so bila določena na podlagi kopenhagenske izjave iz novembra 2002, pozval k razvoju in širjenju evropskih instrumentov za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja.

(7)

Cilj Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (7) je med drugim zagotoviti, da bodo odrasli lahko razvijali in posodabljali znanje vse življenje ter da se zagotovi ustrezna infrastruktura za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja odraslih.

(8)

Svet je v sklepih z dne 25. maja 2007 o skladnem okviru kazalnikov in meril na področju izobraževanja in usposabljanja (8) pozval k nadaljnjemu razvijanju kazalnikov o kompetencah odraslih.

(9)

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij (9) spodbuja pristop opisa kvalifikacij, ki temeljijo na učnem rezultatu in ne na tem, kako in kje so bile pridobljene.

(10)

Svet in Komisija sta leta 2008 pripravila skupno poročilo o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, v njem pa sta poudarila, da je nizka stopnja udeležbe starejših in nizko kvalificiranih delavcev v izobraževanju odraslih še vedno ključni problem.

(11)

Evropski parlament je v Resoluciji z dne 16. januarja 2008 o izobraževanju odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno  (10) izrecno pozval države članice, naj spodbujajo pridobivanje znanja in uvedejo kulturo vseživljenjskega učenja, zlasti z izvajanjem politike enakosti spolov, s katero bi izobraževanje odraslih postalo privlačnejše, dostopnejše in učinkovitejše –

1.

dvigniti raven znanja pri še vedno precejšnjem številu nizko kvalificiranih delavcev, da bi vsem državljanom omogočili prilagajanje na tehnološke spremembe in prihodnje potrebe po znanju ter tako prispevali k boljši splošni gospodarski uspešnosti;

2.

obravnavati problem stalno visokega števila mladih osipnikov, tako da se vsem, ki kot odrasli nimajo kvalifikacij, ponudi ponovna priložnost, pri tem pa se je treba posebej osredotočiti na področja, kot so pismenost in računske spretnosti, znanje na področju IT ter učenje jezikov;

3.

preprečevati socialno izključenost zaradi, denimo, nizke stopnje osnovne izobrazbe, nezaposlenosti in socialne izolacije na podeželju, pri tem pa – ob upoštevanju trenutnih demografskih in migracijskih trendov – več pozornosti nameniti zahtevam starejših delavcev in migrantov v zvezi z vseživljenjskim učenjem in usposabljanjem;

4.

zagotoviti učinkovito, uspešno in kakovostno izobraževanje odraslih, da bi povečali aktivno sodelovanje pri tem izobraževanju, zlasti marginaliziranih skupin, privabili dovolj široko javnost in povečali zasebna vlaganja v ta sektor ter zasebni sektor spodbudili, naj izobraževanje odraslih obravnava kot ključni dejavnik za razvijanje delovnega in poslovnega okolja;

1.

izobraževanju odraslih bi bilo treba nameniti večji poudarek in bolj učinkovito podporo na nacionalni ravni, in sicer ga umestiti v okvir splošnih prizadevanj za razvijanje kulture vseživljenjskega učenja;

2.

posebni ukrepi iz Priloge k tem sklepom bi lahko bili del celovitega okvira za prihodnje ukrepe na tem področju v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“;

3.

pri nadaljnjem oblikovanju in izvajanju takšnih ukrepov bi se morala v celoti upoštevati odgovornost držav članic za učno vsebino ter organizacijo sistemov izobraževanja in usposabljanja, pri tem pa bi se morala uporabiti odprta metoda usklajevanja;

4.

napredek in spremljanje izobraževanja odraslih bi morala biti usklajena s celovitim okvirom kazalnikov in meril, ki jih je Svet sprejel maja 2007, in se vključiti v prihodnja skupna poročila o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje“;

5.

medsektorskost, raznolikost, kompleksnost in bogatost izobraževanja odraslih zahtevajo integriran pristop, ki vključuje vse zainteresirane strani, tudi na lokalni in regionalni ravni, ter socialne partnerje in NVO;

—

podpre države članice pri nadaljnjem razvijanju in izboljševanju izobraževanja odraslih, tako da jim poleg zagotavljanja več možnosti, širšega dostopa in večjega sodelovanja zagotovi tudi bolj relevantne, v izide usmerjene učne rezultate, in sicer z uporabo ukrepov, kot so, denimo, ukrepi iz Priloge k tem sklepom,

—

zagotovi komplementarnost in skladnost med nadaljnjim ukrepanjem v zvezi s takšnimi ukrepi ter izvajanjem bolonjskega in kopenhagenskega procesa, kolikor se nanašata na izobraževanje odraslih,

—

okrepi in uporabi obstoječe raziskovalne strukture za potrebe izobraževanja odraslih,

—

nadaljuje in okrepi sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in ustreznimi nevladnimi organi s tega področja ter vzpostavi povezave med regionalnimi pobudami, kot je sodelovanje Evrope in Azije, in pobudami na svetovni ravni, kot sta „Izobraževanje za vse“ in razvojni cilji tisočletja.