52006PC0221

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 19.5.2006

COM(2006) 221 konc.

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču Skupnosti v zvezi s Sklepom št. [c]/2005 Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu, o spremembi Priloge k Sporazumu

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Dne 1. junija 2002 je začel veljati Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu. Člen 21 Sporazuma ustanavlja Odbor Skupnosti in Švice za zračni prevoz, ki je odgovoren za upravljanje in ustrezno izvajanje Sporazuma.

NOVA ZAKONODAJA SKUPNOSTI, KI JO JE TREBA VKLJUčITI V PRILOGO K SPORAZUMU

Odstavek 2 člena 1 Sporazuma predvideva uporabo zakonodaje Skupnosti, opredeljene v Prilogi k Sporazumu, v Švici. Odstavek 4 člena 23 Sporazuma določa, da Odbor Skupnosti in Švice za zračni prevoz bodisi sprejme sklep, s katerim spremeni Prilogo, ali, če je potrebno, predlaga spremembo določb Sporazuma, tako da se vanj, če je potrebno, na osnovi vzajemnosti, vključijo spremembe iz zadevne zakonodaje.

Od podpisa Sporazuma leta 1999 je bila v Skupnosti v sektorju varnosti v letalstvu uvedena različna nova zakonodaja. Na tretjem sestanku Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz, ki je potekal v Bernu 3. decembra 2004, je bilo načeloma dogovorjeno, da bo Švica vključila pravni red, povezan z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA): Uredbo 1592/2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu, uredbi 1643/2003 in 1701/2003 o spremembi te uredbe ter Uredbo 104/2004 o predpisih glede organizacije in sestave Odbora za pritožbe Evropske agencije za varnost v letalstvu.

Ta sporazum je vrhunec dveletnih pogajanj s švicarskimi organi o načinih sodelovanja Švice v EASA. V tesnem sodelovanju z državami članicami, tudi v pripravah na sestanke Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz v letih 2003 in 2004, je Komisija zagovarjala in dosegla rešitev, ki jo vsebuje osnutek Sklepa Skupnega odbora v Prilogi k temu predlogu. Glavni vidiki te rešitve so: 1) Švica bo finančno prispevala v skladu s standardi ICAO (in ne v skladu z bolj ugodnim standardom EGP), 2) Švica ne bo imela pravice do glasovanja v upravnem odboru, 3) Švica bo uporabljala Protokol o posebnih pravicah in imunitetah ter določbe o finančnem nadzoru, izoblikovane leta 2004 v okviru pogajanj o sodelovanju Švice v Evropski agenciji za okolje, 4) Ker je Švica sprejela, da bodo imele v zvezi z zakonodajo o varnosti inštitucije Skupnosti neposredno pristojnost na njenem ozemlju („pristop enega stebra“), lahko Švica kot opazovalka sodeluje v odboru iz Uredbe št. 1592/2002 z enostransko Izjavo Sveta (podobno enostranski izjavi, ki jo je Svet sprejel leta 2002 o sodelovanju Švice v odboru o konkurenci na področju letalstva in v odboru o dostopu do trga). Te vidike poleg nekaterih zgolj tehničnih vprašanj vsebuje Priloga k Sklepu Skupnega odbora, o katerem je zdaj treba formalno sprejeti stališče Skupnosti.

Omeniti je treba, da je bilo na sestanku Skupnega odbora za letalstvo Evropske skupnosti in Švice 25. novembra 2005 dogovorjeno, da bodo vzporedno s postopkom, ki vodi k vključitvi zgoraj navedenega svežnja, povezanega z EASA, tudi tehnični predpisi, ki so bili oblikovani na področju varnosti v letalstvu (Uredba 1702/2003 o certificiranju plovnosti, Uredba 2042/2003 o potrjevanju vzdrževanja, Uredba 381/2005 o spremembi Uredbe 1702/2003 in Uredba 488/2005 o taksah in dajatvah), vključeni v Prilogo k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu z ločenim Sklepom Skupnega odbora za letalstvo. Stališče Skupnosti o tem predlogu Sklepa Skupnega odbora sprejme Komisija.

Stališče Skupnosti o Sklepu c/2005

Sklep Sveta in Komisije (2002/309/ES, Euratom) glede Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z dne 4. aprila 2002 o sklenitvi sedmih sporazumov s Švicarsko konfederacijo v členu 3 določa, da stališče, ki ga Skupnost sprejme glede sklepov Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz, ki le razširjajo akte zakonodaje Skupnosti na Švico, ob upoštevanju vseh potrebnih tehničnih prilagoditev sprejme Komisija[1]. Za druge sklepe Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz sprejema stališča Skupnosti Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije[2]. Ker najdene rešitve ni mogoče opredeliti le kot tehnične prilagoditve, je sprejetje stališča Skupnosti v zvezi s tem sklepom Skupnega odbora za letalstvo naloga Sveta na podlagi tega predloga Komisije.

Ko bo sprejeto to stališče Skupnosti, bo Odbor Skupnosti in Švice za zračni prevoz sprejel Sklep Skupnega odbora s pisnim postopkom, predvidenim v njegovem poslovniku.

Svet se zato poziva, da sprejme Sklep iz Priloge.

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču Skupnosti v zvezi s Sklepom št. [c]/2005 Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu, o spremembi Priloge k Sporazumu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sklepa Sveta in Komisije glede Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z dne 4. aprila 2002 o sklenitvi sedmih sporazumov s Švicarsko konfederacijo (2002/309/ES, Euratom) in zlasti člena 3 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu (v nadaljevanju „Sporazum“) je začel veljati 1. junija 2002.

2. Člen 21 Sporazuma ustanavlja Odbor Skupnosti in Švice za zračni prevoz, ki je odgovoren za upravljanje in ustrezno izvajanje Sporazuma.

3. Po podpisu Sporazuma je bila sprejeta nova zakonodaja Skupnosti, pomembna za izvajanje Sporazuma.

4. Odstavek 4 člena 23 Sporazuma zahteva, da Odbor Skupnosti in Švice za zračni prevoz sprejema sklepe, s katerimi spremeni Prilogo k Sporazumu.

5. Odstavek 3 člena 3 Sklepa Sveta in Komisije glede Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z dne 4. aprila 2002 o sklenitvi sedmih sporazumov s Švicarsko konfederacijo (2002/309/ES, Euratom) predvideva, da stališče, ki ga Skupnost sprejme glede sprejemanja sklepov Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz, ki niso navedeni v odstavku 2 Sklepa (vključitev novega pravnega reda ob upoštevanju le tehničnih prilagoditev), sprejme Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije. Ker prilagoditve, s katerimi bo nova zakonodaja vključena v Sporazum, niso zgolj tehnične narave, je sprejetje stališča Skupnosti v zvezi s tem sklepom Skupnega odbora naloga Sveta –

SKLENIL:

Člen 1

Stališče Evropske skupnosti v Odboru Skupnosti in Švice za zračni prevoz, ustanovljenem s členom 21 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu, kar zadeva spremembo Priloge k Sporazumu, temelji na Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Izjava o švicarski udeležbi v odborih, vsebovana v Sklepni listini Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo, ki je bil podpisan 21. junija 1999 in ga je Svet sprejel 4. aprila 2002, se dopolni z Izjavo o švicarski udeležbi v Odboru, ustanovljenem z Uredbo št. 1592/2002. Ta izjava bo objavljena skupaj s Sklepom Skupnega odbora v Prilogi k temu sklepu.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

Predlog

IZJAVA SVETA

ob sprejetju stališča Skupnosti v zvezi s Sklepom št. [c]/2005 Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu, o spremembi Priloge k Sporazumu

Svet Evropske unije se strinja, da se Izjava o švicarski udeležbi v odborih, vsebovana v Sklepni listini Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo, ki je bil podpisan 21. junija 1999 in ga je Svet sprejel 4. aprila 2002, odslej lahko bere tako, da vsebuje dodatno alineo, ki navaja „ – Odbor, ustanovljen z Uredbo št. 1592/2002 “.

PRILOGA

.

SKLEP ODBORA SKUPNOSTI IN ŠVICE ZA ZRAČNI PREVOZ št. [c]/2005

z dne 2006

o spremembi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu

ODBOR SKUPNOSTI IN ŠVICE ZA ZRAČNI PREVOZ JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“, in zlasti člena 23(4) Sporazuma –

SKLENIL:

Člen 1

Priloga k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu se spremeni, kakor je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep se skupaj s prilogo objavi v Uradnem listu Evropske unije in Uradni zbirki švicarskega zveznega prava. Veljati začne prvi dan drugega meseca po dnevu sprejetja.

V Bruslju, …

Za Skupni odbor

Vodja delegacije Skupnosti

Vodja švicarske delegacije

PRILOGA K SKLEPU ODBORA SKUPNOSTI IN ŠVICE ZA ZRAČNI PREVOZ št. c/2005

.

1. Točki 4 (Varnost v zračnem prometu) Priloge k Sporazumu se doda naslednje:

„Št. 1592/2002

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu“ (v nadaljnjem besedilu „Uredba“)

Agencija ima tudi v Švici pristojnosti po določbah Uredbe.

Komisija ima tudi v Švici pooblastila za odločanje po členih 10(2), 10(4), 10(6), 16(4), 29(3)(i), 31(3), 32(5) in 53(4).

Ne glede na horizontalno prilagoditev, predvideno v prvi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu, se navedbe „držav članic“ v členu 54 Uredbe ali v določbah Sklepa 1999/468/ES, navedene v tem aktu, ne nanašajo na Švico.

Nič v Uredbi se ne more razlagati tako, kot da na EASA prenaša pooblastila za ukrepanje v imenu Švice po mednarodnih sporazumih za drug namen razen pomoči pri izvajanju njenih obveznosti po takih sporazumih.

Glede besedila Uredbe veljajo za namen Sporazuma naslednje prilagoditve:

a) Člen 9 se spremeni:

(i) V odstavku 1 se za besedo „Skupnost“ vstavita besedi „in Švica“.

(ii) V odstavku 2(a) se za besedo „Skupnost“ vstavita besedi „in Švica“.

(iii) Odstavka 2(b) in (c) člena 9 se črtata.

(iv) Vstavi se nov odstavek 3:

„Kadar koli se Skupnost pogaja s tretjo državo o sklenitvi sporazuma, po katerem lahko država članica ali agencija izda certifikate na podlagi certifikatov, ki so jih izdali letalski organi tretje države, si bo prizadevala za Švico pridobiti ponudbo za podoben sporazum z zadevno tretjo državo.

Švica pa si bo po drugi strani prizadevala s tretjimi državami skleniti sporazume, ki ustrezajo sporazumom Skupnosti.“

b) Členu 20 se doda naslednji odstavek:

„4. Z odstopanjem od člena 12(2)(a) Pogojev o zaposlitvi drugih uslužbencev Evropskih skupnosti izvršni direktor Agencije lahko pogodbeno zaposli švicarske državljane, ki uživajo vse državljanske pravice.“

c) Členu 21 se doda naslednje:

„Švica uporabi za Agencijo Protokol o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti, ki je naveden v Prilogi A k tej prilogi.“

d) Na koncu odstavka 2 člena 28 se vstavi naslednje:

„Švica v celoti sodeluje v upravnem odboru in ima v njem enake pravice in obveznosti kakor države članice EU, razen glasovalne pravice.“

e) Členu 48 se doda naslednji odstavek:

„8. Švica sodeluje v finančnem prispevku iz odstavka 1(a) po naslednji enačbi:

S (0,2/100) + S [1 – (a+b) 0,2/100] c/C

kjer je

S = del proračuna Agencije, ki ni krit s taksami in dajatvami iz odstavka 1(b) in (c)

a = število pridruženih držav

b = število držav članic EU

c = prispevek Švice v proračun ICAO

C = skupni prispevek držav članic EU in pridruženih držav v proračun ICAO.“

f) Členu 50 se doda naslednje:

„Določbe, ki se nanašajo na finančni nadzor Skupnosti v Švici v zvezi z udeleženci v dejavnostih Agencije, so določene v Prilogi B k tej prilogi.“

g) Priloga II Uredbe (ES) št. 1592/2002 se razširi, tako da se vanjo vključijo naslednji zrakoplovi kot proizvodi, ki sodijo v odstavek 3 a) ii) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1702/2003

A/c - [HB IDJ] – tip CL600-2B19

A/c - [HB-IGM] – tip Gulfstream G-V-SP

A/c - [HB-IIS, HB-IIY, HB-IMJ, HB-IVL, HB-IVZ, HB-JES] – tip Gulfstream G-V

A/c - [HB-IBX, HB-IKR, HB-IMY, HB-ITF, HB-IWY] – tip Gulfstream G-IV

A/c - [HB-XJF, HB-ZCW, HB-ZDF, HB-ZDO] – tip MD 900

2. Točki 4 (Varnost v zračnem prometu) Priloge k Sporazumu se za vključitvijo iz točke 1 te priloge doda:

„Št. 1643/2003

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 1592/2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu“

3. Točki 4 (Varnost v zračnem prometu) Priloge k Sporazumu se za vključitvijo iz točke 2 te priloge doda:

„Št. 1701/2003

Uredba Komisije z dne 24. septembra 2003 o prilagoditvi člena 6 Uredbe (ES) št. 1592/2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu“

4. Točki 4 (Varnost v zračnem prometu) Priloge k Sporazumu se za vključitvijo iz točke 3 te priloge doda:

„Št. 104/2004

Uredba Komisije z dne 22. januarja 2004 o predpisih glede organizacije in sestave Odbora za pritožbe Evropske agencije za varnost v letalstvu“

PRILOGA A k Prilogi k Sklepu Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz št. [c/2005] Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti

VISOKE POGODBENICE SO SE –

OB UPOŠTEVANJU, da v skladu s členom 28 Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti te skupnosti in Evropska investicijska banka na ozemljih držav članic uživajo take privilegije in imunitete, kakor so potrebni za izvajanje njihovih nalog –

SPORAZUMELE o naslednjih določbah, ki se priložijo tej pogodbi.

POGLAVJE 1

LASTNINA, SREDSTVA, IMETJE IN DELOVANJE EVROPSKIH SKUPNOSTI

Člen 1

Poslovni prostori in zgradbe Skupnosti so nedotakljivi. Oproščeni so preiskav, zasegov, zaplemb ali razlastitev.

Za lastnino in imetje Skupnosti ne velja noben upravni ali pravni omejevalni ukrep brez odobritve Sodišča Evropskih skupnosti.

Člen 2

Arhivi Skupnosti so nedotakljivi.

Člen 3

Skupnosti, njihovo imetje, prihodki in druga lastnina so oproščeni vseh neposrednih davkov.

Vlade držav članic, kjer koli je to mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpustitev ali povračilo zneska posrednih davkov ali prometnih davkov, vključenih v ceno premičnega ali nepremičnega premoženja, kjer Skupnosti za svojo uradno rabo izvajajo večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Te določbe pa se ne uporabljajo, če izkrivljajo konkurenco znotraj Skupnosti.

Oprostitev ne vključuje davkov in taks, ki znašajo le za stroške javnih storitev.

Člen 4

Skupnosti so oproščene vseh carinskih dajatev, prepovedi in omejitev za uvoz in izvoz izdelkov, namenjenih uradni rabi: tako uvoženi izdelki se na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, ne prodajajo, proti plačilu ali ne, razen pod pogoji, ki jih odobri vlada te države.

Skupnosti so poleg tega oproščene vseh carinskih dajatev, prepovedi in omejitev za uvoz in izvoz v zvezi z njihovimi publikacijami.

Člen 5

Evropska skupnost za premog in jeklo ima lahko katero koli valuto in vodi račune v kateri koli valuti.

POGLAVJE II

KOMUNIKACIJE IN PREPUSTNICA

Člen 6

Institucije Skupnosti se glede svojih uradnih sporočil in pošiljanja vseh svojih dokumentov na ozemlju vsake države članice obravnavajo tako, kot posamezna država obravnava diplomatske misije.

Uradnega dopisovanja in drugih uradnih sporočil institucij Skupnosti se ne sme cenzurirati.

Člen 7

1. Prepustnice v obliki, ki jo predpiše Svet, ki jih oblasti držav članic priznavajo kot veljavne potne listine, lahko članom in uslužbencem institucij Skupnosti izdajo predsedniki teh institucij. Te prepustnice se izdajo uradnikom in drugim uslužbencem pod pogoji Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti.

Komisija lahko sklene, da se pogodbe za te prepustnice priznavajo kot veljavne potne listine na ozemlju tretjih držav.

2. Določbe člena 6 Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Evropske skupnosti za premog in jeklo pa veljajo za člane in uslužbence institucij, ki imajo ob začetku veljavnosti te pogodbe prepustnico, določeno v navedenem členu, do uporabe določb iz odstavka 1 tega člena.

POGLAVJE III

ČLANI EVROPSKEGA PARLAMENTA

Člen 8

Za prosto gibanje članov Evropskega parlamenta, ki potujejo v kraj zasedanja Evropskega parlamenta ali se vračajo, ne velja nobena upravna ali druga omejitev.

Članom Evropskega parlamenta v zvezi s carinskim in deviznim nadzorom:

a. njihova lastna vlada podeli enake ugodnosti kot tiste, ki jih podeli višjim uradnikom, ki potujejo v tujino na začasne uradne misije;

b. vlada drugih držav članic podeli enake ugodnosti kot tiste, ki jih podeli predstavnikom tujih vlad na začasnih uradnih misijah.

Člen 9

Člani Evropskega parlamenta niso predmet nobene oblike zaslišanja, pridržanja ali sodnega postopka v zvezi s svojimi mnenji ali oddanimi glasovi pri izvajanju svojih dolžnosti.

Člen 10

Med zasedanji Evropskega parlamenta njegovi člani:

a. uživajo na ozemlju svoje lastne države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

b. na ozemlju katere koli druge države članice ne morejo biti priprti ali v sodnem postopku.

Za člane velja imuniteta tudi med potovanjem v kraj zasedanja Evropskega parlamenta in vračanjem.

Imunitete ne more uveljavljati tisti član, ki ga zalotijo pri kaznivem dejanju, in imuniteta ne preprečuje Evropskemu parlamentu, da uveljavi pravico, da odreče imuniteto svojemu članu.

POGLAVJE IV

PREDSTAVNIKI DRŽAV ČLANIC, KI SODELUJEJO PRI DELU INSTITUCIJ EVROPSKIH SKUPNOSTI

Člen 11

Predstavniki držav članic, ki sodelujejo pri delu institucij Skupnosti, njihovi svetovalci in tehnični izvedenci pri opravljanju svojih dolžnosti in med potovanjem v kraj zasedanja in vračanjem uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.

Ta člen se uporablja tudi za člane posvetovalnih organov Skupnosti.

POGLAVJE V

URADNIKI IN DRUGI USLUŽBENCI EVROPSKIH SKUPNOSTI

Člen 12

Na ozemlju vsake države članice in ne glede na njihovo državljanstvo uradniki in drugi uslužbenci Skupnosti:

a. uživajo ob upoštevanju določb pogodb, povezanih po eni strani s pravili o odgovornosti uradnikov in drugih uslužbencev do Skupnosti in po drugi strani ob upoštevanju pristojnosti Sodišča v sporih med Skupnostmi in njihovimi uradniki ter drugimi uslužbenci, imuniteto pred sodnimi postopki v zvezi z dejanji, ki jih izvedejo pri opravljanju uradnih dolžnosti, skupaj z njihovimi izrečenimi ali zapisanimi besedami. To imuniteto uživajo tudi po prenehanju svoje funkcije;

b. zanje ter za njihove zakonce in vzdrževane družinske člane ne veljajo niti omejitve glede priseljevanja niti formalnosti glede prijave tujcev;

c. uživajo enake olajšave, kot jih imajo običajno uradniki mednarodnih organizacij glede monetarnih ali deviznih predpisov;

d. uživajo pravico do prostega uvoza svojega pohištva in premičnin, ko prvič prevzemajo dolžnost v zadevni državi, in pravico do prostega ponovnega izvoza svojega pohištva in premičnin ob prenehanju opravljanja svojih dolžnosti v navedeni državi, v obeh primerih z upoštevanjem pogojev, ki jih vlada države, v kateri se uveljavlja njihova pravica, šteje za potrebne;

e. imajo pravico do prostega uvoza motornega vozila za svojo osebno uporabo, kupljenega bodisi v državi njihovega zadnjega prebivališča bodisi v državi, katere državljani so, pod pogoji, ki veljajo na domačem trgu v tej državi, in do njegovega prostega ponovnega izvoza, v obeh primerih z upoštevanjem pogojev, ki jih vlada države, v kateri se uveljavlja njihova pravica, šteje za potrebne.

Člen 13

Uradniki in drugi uslužbenci Skupnosti so zavezanci za plačilo davka v korist Skupnosti od plač in prejemkov, ki jim jih izplačujejo Skupnosti, v skladu s pogoji in postopkom, ki jih določi Svet na predlog Komisije.

Oproščeni so nacionalnih davkov na plače in prejemke, ki jih izplačujejo Skupnosti.

Člen 14

Pri izvajanju davka od dohodka, od premoženja in od dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sklenjenih med državami članicami Skupnosti, za uradnike in druge uslužbence Skupnosti, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Skupnosti prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Skupnostih, velja tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Skupnosti. Ta določba velja tudi za zakonca, če ta sam ne opravlja pridobitne dejavnosti, in za vzdrževane otroke, za katere skrbijo osebe iz tega člena.

Premičnine oseb iz prejšnjega odstavka, ki so na ozemlju države bivanja, so v tej državi oproščene davka od dediščin; taka lastnina se pri ocenjevanju takega davka šteje, kot da je v državi davčnega domicila, ob upoštevanju pravic tretjih držav in morebitne uporabe določb mednarodnih konvencij o dvojnem obdavčevanju.

Pri uporabi določb tega člena se ne upošteva stalno prebivališče, pridobljeno izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi drugih mednarodnih organizacij.

Člen 15

Svet na predlog Komisije soglasno določi ureditev dajatev glede socialnega varstva, ki velja za uradnike in druge uslužbence Skupnosti.

Člen 16

Svet na predlog Komisije po posvetu z drugimi zadevnimi institucijami določi kategorije uradnikov in drugih uslužbencev Skupnosti, za katere delno ali v celoti veljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14.

Imena, razredi in naslovi uradnikov in drugih uslužbencev, vključenih v take kategorije, se redno sporočajo vladam držav članic.

POGLAVJE VI

POSEBNE PRAVICE IN IMUNITETE MISIJ TRETJIH DRŽAV, AKREDITIRANIH PRI EVROPSKIH SKUPNOSTIH

Člen 17

Država članica, na ozemlju katere imajo Skupnosti svoj sedež, podeli običajne diplomatske imunitete in posebne pravice misijam tretjih držav, akreditiranim pri Skupnostih.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 18

Privilegiji, imunitete in olajšave se uradnikom in drugim uslužbencem Skupnosti priznajo izključno v interesu Skupnosti.

Vsaka institucija Skupnosti mora odreči imuniteto, podeljeno uradniku ali drugemu uslužbencu, kadar koli ta institucija meni, da odrekanje take imunitete ni v nasprotju z interesi Skupnosti.

Člen 19

Institucije Skupnosti za namen uporabe tega protokola sodelujejo s pristojnimi organi vpletenih držav članic.

Člen 20

Členi 12 do 15 in člen 18 se uporabljajo za člane Komisije.

Člen 21

Členi 12 do 15 in člen 18 se uporabljajo za sodnike, generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne poročevalce Sodišča Evropskih skupnosti, brez poseganja v določbe člena 3 Protokolov o statutu Sodišča Evropskih skupnosti, ki zadevajo imuniteto sodnikov in generalnih pravobranilcev pred sodnimi postopki.

Člen 22

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko investicijsko banko, člane njenih organov, njene uslužbence in za predstavnike držav članic, ki sodelujejo pri njenih dejavnostih, brez poseganja v določbe Protokola o statutu banke.

Evropska investicijska banka je poleg tega oproščena vseh oblik obdavčenja ali podobnih obveznosti ob vsakem povečanju svojega kapitala in raznih formalnosti, ki so lahko s tem povezane v državi, v kateri ima banka svoj sedež. Prav tako ne more biti obdavčena ob prenehanju delovanja ali likvidaciji. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu z njenim statutom, tudi niso zavezane prometnemu davku.

Člen 23

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko centralno banko, člane njenih organov, njene uslužbence, brez poseganja v določbe Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

Evropska centralna banka je poleg tega oproščena vseh oblik obdavčenja ali podobnih obveznosti ob vsakem povečanju svojega kapitala in od raznih formalnosti, ki so lahko s tem povezane v državi, v kateri ima banka svoj sedež. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu s Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, niso zavezane prometnemu davku.

Zgornje določbe se uporabljajo tudi za Evropski monetarni inštitut. Njegova razpustitev ali likvidacija ne povzroči nobene dajatve.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

V Bruslju, osmega aprila tisoč devetsto petinšestdeset.

Dodatek k Prilogi A Pravila o uporabi Protokola o posebnih pravicah in imunitetah v Švici

1. Razširitev uporabe na Švico

Vsako sklicevanje na države članice v Protokolu o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti (v nadaljevanju „Protokol“) vključuje tudi Švico, razen če naslednja določila ne navajajo drugače.

2. Izvzetje Agencije iz posredne obdavčitve (vključno z DDV)

Blago in storitve, ki se izvažajo iz Švice, niso zavezani švicarskemu davku na dodano vrednost (DDV). Če gre za blago in storitve, dobavljene Agenciji v Švici za njeno uradno rabo, se oprostitev DDV v skladu z drugim odstavkom člena 3 Protokola izvede z vračilom. Oprostitev plačila DDV se dodeli, če je dejanska nakupna cena blaga in dajatev za storitve na računu ali podobnem dokumentu najmanj 100 švicarskih frankov (z davkom vred).

Vračilo DDV se izvede po predložitvi švicarskih obrazcev, predvidenih za ta namen, Glavnemu oddelku za DDV Zvezne davčne uprave. Zahtevki se načeloma obravnavajo v treh mesecih po vložitvi zahtevka za vračilo in potrebnih dokazil.

3. Postopki uporabe pravil za osebje Agencije

Kar zadeva drugi odstavek člena 13 Protokola, Švica po načelih svojega notranjega prava in v smislu člena 2 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 (UL L 74, 27.3.1969, str. 1) oprosti uradnike in druge uslužbence Agencije zveznih, kantonskih in občinskih davkov na plačo in honorar, prejete od Skupnosti in v njeno korist tudi zavezane notranjemu davku.

Za uporabo člena 14 Protokola Švica ni upoštevana kot država članica v smislu zgornje točke 1.

Uradniki in drugi uslužbenci Agencije tako kot njihovi družinski člani, ki so vključeni v sistem socialnega zavarovanja za uradnike in druge uslužbence Skupnosti, niso nujno zavezani švicarskemu sistemu socialnega zavarovanja.

Sodišče Evropskih skupnosti ima izključno pristojnost za vsa vprašanja o odnosih med Agencijo ali Komisijo in njunim osebjem, kar zadeva uporabo Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 (UL L 56, 4.3.1968, str. 1) in drugih določb prava Skupnosti, ki opredeljujejo pogoje dela.

PRILOGA B k Prilogi k Sklepu Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz št. [c/2005] Finančni nadzor za švicarske udeležence pri dejavnostih Evropske agencije za varnost v letalstvu

ČLEN 1

Neposredna komunikacija

Agencija in Komisija neposredno komunicirata z vsemi osebami in pravnimi subjekti v Švici, ki sodelujejo pri dejavnostih Agencije kot pogodbeniki, udeleženci programov Agencije, kot prejemniki plačil iz proračuna Agencije ali Skupnosti ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Komisiji in Agenciji neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jo morajo sporočiti na osnovi predpisov, na katere se nanaša ta sklep, in sklenjenih pogodb ali sporazumov ter odločitev, sprejetih v njihovih okvirih.

ČLEN 2

Revizije

1. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 in finančnimi uredbami, sprejetimi na upravnem svetu Agencije, v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 ter z drugimi predpisi, na katere se nanaša ta sklep, lahko sklenjene pogodbe ali sporazumi ter odločitve, sprejete z upravičenci v Švici, predvidijo možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih pri njih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli opravijo uradniki Agencije ali Komisije ali druge pooblaščene osebe.

2. Uradniki Agencije ali Komisije ter od njiju pooblaščene osebe imajo ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov ter do vseh potrebnih informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo, da lahko opravijo te revizije. Ta pravica dostopa je izrecno navedena v sklenjenih pogodbah ali sporazumih za izvajanje predpisov, na katere se nanaša ta sklep.

3. Računsko sodišče Evropskih skupnosti ima enake pravice kot Komisija.

4. Revizije se lahko opravijo v petih letih po izteku veljavnosti tega sklepa ali glede na roke, predvidene v pogodbah ali sporazumih ter v zvezi s tem sprejetih odločitvah.

5. Švicarska zvezna finančna inšpekcija je vnaprej obveščena o revizijah, opravljenih na švicarskem ozemlju. To obveščanje ni pravni pogoj za izvedbo teh revizij.

ČLEN 3

Kontrole na kraju samem

1. Po tem sklepu je Komisija (OLAF) pooblaščena za izvajanje kontrol in inšpekcijskih pregledov na kraju samem na švicarskem ozemlju v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996.

2. Kontrole in inšpekcijske preglede na kraju samem pripravlja in izvaja Komisija v tesnem sodelovanju s Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo ali drugimi pristojnimi švicarskimi organi, ki jih določi Zvezna finančna inšpekcija in ki so pravočasno obveščeni o predmetu, namenu in pravni podlagi kontrol in inšpekcijskih pregledov, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki švicarskih pristojnih organov sodelujejo pri kontrolah in inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

3. Če to želijo švicarski organi, lahko kontrole in inšpekcijske preglede izvajajo skupno s Komisijo.

4. Če udeleženci programa nasprotujejo kontroli ali inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, švicarski organi v skladu z nacionalnimi predpisi zagotovijo inšpektorjem Komisije vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo kontrole ali inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

5. Komisija Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo v najkrajšem možnem roku obvesti o vsakem dejstvu ali sumu na nepravilnost, ki jo je odkrila med izvajanjem kontrole ali inšpekcijskega pregleda na kraju samem. Komisija mora zgoraj navedene organe v vsakem primeru obvestiti o izsledkih kontrol in inšpekcijskih pregledov.

ČLEN 4

Obveščanje in posvetovanje

1. Za ustrezno izvajanje te priloge se pristojni švicarski in organi Skupnosti redno medsebojno obveščajo in, na zahtevo ene od strani, tudi posvetujejo.

2. Pristojni švicarski organi takoj obvestijo Agencijo in Komisijo, če opazijo kakršno koli dejstvo ali sum na nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sprejetih pri uporabi predpisov, na katere se nanaša ta sklep.

ČLEN 5

Zaupnost

Vse sporočene ali pridobljene informacije v zvezi s to prilogo, v kakršni koli obliki, so poslovna skrivnost in morajo biti varovane tako, kot za podobne informacije določajo švicarsko pravo in ustrezni predpisi Skupnosti. Ti podatki se ne smejo sporočati drugim osebam kot tistim, ki jih morajo poznati zaradi svoje funkcije v institucijah Skupnosti, državah članicah ali v Švici, niti se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

ČLEN 6

Upravni ukrepi in sankcije

Brez poseganja v izvajanje švicarskega kazenskega prava lahko Agencija ali Komisija predpiše ukrepe in upravne sankcije v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 ter z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o varovanju finančnih interesov Evropskih skupnosti.

ČLEN 7

Izterjava in izvršba

Odločitve Agencije ali Komisije, ki so sprejete v okviru izvajanja tega sklepa in ki vsebujejo finančne obveznosti za druge osebe kot države, se izvajajo v Švici. Nalog za izvršbo izdajo organi oblasti, imenovani od švicarske vlade, ki o tem obvestijo Agencijo ali Komisijo, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overitve verodostojnosti akta. Izvršba poteka v skladu s poslovnikom Švice. Zakonitost odločbe o izvršbi nadzira Sodišče Evropskih skupnosti.

Sodbe Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi arbitražne klavzule so izvršljive pod istimi pogoji.

[1] Za zgodnejši primer glej Sklep Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz št. 1/2004 z dne 6. aprila 2004 o spremembi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu, UL L 151, 30.4.2004, str. 1, s popravkom, UL L 208, 10.6.2004, str. 1.

[2] Za zgodnejši primer glej Sklep Odbora Skupnosti in Švice za zračni prevoz št. 3/2004 z dne 22. aprila 2004 o spremembi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu, UL L 151, 30.4.2004, str. 9, s popravkom, UL L 208, 10.6.2004, str. 7.