4.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/56

(1)

Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (2), določa pogoje, merila in podrobna pravila, ki urejajo kontrolo na mejnih prehodih in varovanje meje, vključno s preverjanjem podatkov v schengenskem informacijskem sistemu.

(2)

Cilj Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (3) je izboljšanje izvajanja skupne vizumske politike. Določa tudi, da je eden od namenov VIS poenostaviti tako kontrole na zunanjih mejnih prehodih kot tudi boj proti goljufijam.

(3)

Uredba (ES) št. 767/2008 določa iskalna merila in pogoje za dostop pristojnih organov za namene opravljanja kontrol na zunanjih mejnih prehodih do podatkov za preverjanje istovetnosti imetnikov vizumov, verodostojnosti vizumov in izpolnitve pogojev za vstop ter za ugotavljanje istovetnosti vseh oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju držav članic.

(4)

Ker lahko le preverjanje prstnih odtisov zanesljivo potrdi, da je oseba, ki želi vstopiti na schengensko območje, tista, ki ji je bil izdan vizum, bi bilo treba zagotoviti uporabo VIS na zunanjih mejah.

(5)

Da bi preverili, ali so pogoji za vstop državljanov tretjih držav iz člena 5 Uredbe (ES) št. 562/2006 izpolnjeni, in da bi svoje naloge opravljali uspešno, bi morali mejni policisti uporabiti vse potrebne informacije, ki so dostopne, vključno s podatki, ki bi jih lahko našli v VIS.

(6)

Da se prepreči izogibanje mejnim prehodom, na katerih bi se VIS lahko uporabljal, in da se zagotovi njegova popolna učinkovitost, bi bilo treba VIS pri opravljanju kontrole pri vstopu na zunanjih mejah nujno uporabljati na usklajen način.

(7)

Ker je v primerih ponavljajočih se vlog za izdajo vizuma primerna ponovna uporaba biometričnih podatkov in prepis le-teh iz prve vloge, shranjene v VIS, bi morala biti uporaba VIS pri opravljanju kontrole pri vstopu na zunanjih mejah obvezna.

(8)

Uporaba VIS bi morala zajemati sistematično iskanje v VIS z uporabo številke vizumske nalepke v povezavi s preverjanjem prstnih odtisov. Glede na morebitni vpliv tovrstnih iskanj na čakalne dobe na mejnih prehodih pa bi moralo biti mogoče, za prehodno obdobje z odstopanjem in v strogo opredeljenih okoliščinah, iskanje podatkov v VIS brez sistematičnega preverjanja prstnih odtisov. Države članice bi morale zagotoviti, da se to odstopanje uporablja le v primerih, ko so pogoji zanj v celoti izpolnjeni, trajanje in pogostost uporabe tega odstopanja pa sta omejena na najnižjo možno raven na posameznih mejnih prehodih.

(9)

Uredbo (ES) št. 562/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve pravil, ki veljajo za uporabo VIS na zunanjih mejah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(11)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava člen 6(2) Pogodbe o Evropski uniji in jih izražata Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(12)

Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (4), ki sodijo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (5).

(13)

Ta uredba predstavlja za Švico nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6), ki sodijo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (7).

(14)

Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki sodijo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES (9).

(15)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v šestih mesecih od sprejetja te uredbe odloči, ali bo to uredbo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(16)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (10). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(17)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (11). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(18)

Ta uredba za Ciper predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je kako drugače povezan z njim v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(19)

Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je kako drugače povezan z njim v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 –

1.

Za točko (a) se vstavijo naslednje točke:

2.

Na koncu točke (c)(i) se doda naslednji stavek:

„takšno preverjanje lahko vključuje iskanje podatkov v VIS v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 767/2008;“.

3.

Doda se točka (d):