Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Glossary of summaries

Pariški sporazum

Na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu (COP21) decembra 2015 je 196 pogodbenic sprejelo Pariški sporazum. Pariški sporazum je prvi globalni sporazum o podnebnih spremembah, ki je pravno zavezujoč po vsem svetu. Določa globalni okvir za izogibanje nevarnim podnebnim spremembam, tako da se globalno segrevanje ohrani občutno pod 2 °C in omeji na 1,5 °C. Cilj sporazuma je tudi okrepiti zmožnosti za obvladovanje učinkov podnebnih sprememb in jim pomagati pri njihovih prizadevanjih.

Sporazum je začel veljati 4. novembra 2016.

Zajema številne vidike, ki vključujejo:

  • blažitev podnebnih sprememb:
    • dolgoročni cilj, da se povečanje povprečne svetovne temperature zadrži občutno pod 2 °C,
    • prizadevanja za omejitev povečanja na 1,5 °C, saj bi to znatno zmanjšalo tveganja in učinke podnebnih sprememb,
    • vsaka pogodbenica prispeva k uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma s predložitvijo celovitega nacionalnega podnebnega akcijskega načrta („nacionalno določeni prispevek“);
  • preglednost in globalni pregled napredka držav pri izpolnjevanju njihovih zavez;
  • prilagajanje podnebnim spremembam:
    • krepitev zmožnosti družb, da se za obvladovanje učinkov podnebnih sprememb,
    • zagotavljanje stalne in okrepljene mednarodne podpore državam v razvoju pri prilagajanju podnebnim spremembam;
  • razvite države bodo še naprej podpirale podnebne ukrepe za zmanjšanje emisij in krepile odpornost proti učinkom podnebnih sprememb v državah v razvoju; druge države se spodbuja k prostovoljnem zagotavljanju ali nadaljevanju zagotavljanja take podpore;
  • priznavanje pomena preprečevanja, zmanjšanja in odpravljanja izgube in škode zaradi škodljivih učinkov podnebnih sprememb in potreba po sodelovanju ter krepitvi razumevanja, ukrepov in podpore na različnih področjih, kot so sistemi zgodnjega opozarjanja, pripravljenost na izredne dogodke in zavarovanje tveganja;
  • priznavanje vloge drugih akterjev, vključenih v obvladovanje podnebnih sprememb, ki niso pogodbeniki sporazuma, vključno z mesti in drugimi podnacionalnimi organi, organizacijami civilne družbe, zasebnim sektorjem idr.

GLEJ TUDI

Top