Konvergenčna merila

Države EU morajo nacionalno zakonodajo uskladiti z ustreznim pravom EU, da bi kot svojo valuto uvedle evro. Izpolnjevati morajo tudi naslednje štiri posebne pogoje, znane kot konvergenčna merila, ki so bila dogovorjena v Maastrichtu leta 1991.

• Stabilnost cen: trajno stabilne cene in povprečna stopnja inflacije, ki ne presega za več kakor 1,5-odstotne točke stopnje inflacije treh držav euroobmočja z najboljšimi doseženimi rezultati;
• zdrave in vzdržne javne finance: država ne sme biti v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem;
• trajnost konvergence: dolgoročna nominalna obrestna mera ne sme presegati za več kakor 2 odstotni točki dolgoročne obrestne mere v treh državah euroobmočja z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen;
• stabilnost deviznih tečajev: sodelovanje v mehanizmu deviznega tečaja (ERM II) v obdobju najmanj dveh let brez hujših napetosti, zlasti brez devalvacije glede na evro, da država dokaže, da lahko vodi svoje gospodarstvo brez čezmernih nihanj tečaja.

Pogodba o delovanju Evropske unije (člen 140 in priloženi protokol) vsebuje pravila o prehodu na tretjo fazo ekonomske in monetarne unije, tj. ko država EU sprejme evro kot svojo valuto.

GLEJ TUDI

• Svet Evropske unije
• Ekonomska in monetarna unija (EMU)
• Euroobmočje
• Evropska unija
• Pakt za stabilnost in rast
• Ekonomska in monetarna unija EU (povzetek)
• Krepitev ekonomske in monetarne unije (povzetek)
• Najnovejše pobude za krepitev ekonomske in monetarne unije (povzetek)
• Konvergenčna merila za pridružitev (Evropska komisija)
• Konvergenčna merila (Evropska centralna banka)