This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012DC0462
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL on the activities of the European Globalisation Adjustment Fund in 2011
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letu 2011
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letu 2011
/* COM/2012/0462 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letu 2011 /* COM/2012/0462 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU
IN SVETU o dejavnostih Evropskega sklada za
prilagoditev globalizaciji v letu 2011 KAZALO 1........... Uvod.............................................................................................................................. 5 2........... Pregled dejavnosti ESPG v letu 2011.............................................................................. 5 3........... Nadaljevanje letnega poročila o
dejavnostih ESPG za leto 2010...................................... 6 4........... Analiza dejavnosti ESPG v
letu 2011.............................................................................. 7 4.1........ Prejete vloge.................................................................................................................. 7 Preglednica 1 – Vloge, prejete leta 2011....................................................................................... 8 4.1.1..... Prejete vloge po državah članicah in
sektorjih.................................................................. 8 4.1.2..... Prejete vloge po zahtevanih zneskih................................................................................. 9 4.1.3..... Prejete vloge po številu delavcev, ki
jim je namenjena pomoč.......................................... 9 4.1.4..... Prejete vloge po zahtevanih zneskih
na delavca................................................................ 9 4.1.5..... Prejete vloge po merilih za pomoč................................................................................... 9 4.2........ Odobreni prispevki......................................................................................................... 9 Preglednica 2 – Podrobnosti o prispevkih,
odobrenih leta 2011................................................... 10 Preglednica 3 – Prispevki iz ESPG, odobreni
leta 2011: profil delavcev........................................ 11 4.2.1..... Ukrepi, financirani s pomočjo iz ESPG.......................................................................... 12 4.2.2..... Dopolnjevanje z ukrepi, financiranimi
iz strukturnih skladov, predvsem iz Evropskega socialnega sklada (ESS) 12 4.3........ Zahtevki, ki ne izpolnjujejo pogojev
za finančni prispevek iz ESPG................................ 13 4.4........ Rezultati, ki jih je dosegel ESPG................................................................................... 13 4.4.1..... Končna poročila, ki so jih države članice
o uporabi finančnih prispevkov predložile leta 2011 14 4.4.2..... Povzetek rezultatov in dobrih praks,
sporočenih leta 2011............................................. 14 Preglednica 4 – Končna poročila, prejeta
leta 2011 – pregled rezultatov...................................... 15 4.4.3..... Podrobnosti izvedenih ukrepov, kakor
so o njih v končnih poročilih, prejetih leta 2011, poročale države članice.................................................................................................................................... 16 4.5........ Pregled po letu 2013.................................................................................................... 18 4.6........ Finančno poročilo......................................................................................................... 18 4.6.1..... Sredstva, ki jih je prispeval ESPG................................................................................. 18 4.6.2..... Izdatki za tehnično pomoč............................................................................................. 19 Preglednica 5 – Izdatki za tehnično pomoč
za leto 2011............................................................... 19 4.6.3..... Ugotovljene ali zaključene
nepravilnosti......................................................................... 20 4.6.4..... Zaključitev finančnih prispevkov iz
ESPG...................................................................... 20 Preglednica 6 – Zahtevki, zaključeni
leta 2011............................................................................. 20 4.6.5..... Druga povračila............................................................................................................ 21 4.7........ Dejavnosti tehnične pomoči, ki jih
izvaja Evropska komisija........................................... 21 4.7.1..... Informiranje in obveščanje javnosti................................................................................ 21 4.7.2..... Sestanki z nacionalnimi organi in
zainteresiranimi stranmi ESPG...................................... 23 4.7.3..... Oblikovanje elektronskega obrazca za
predložitev vlog.................................................. 23 4.7.4..... Drugi statistični portret ESPG 2007–2011..................................................................... 24 4.7.5..... Vmesna ocena ESPG................................................................................................... 24 5........... Trendi.......................................................................................................................... 25 6........... Sklepna ugotovitev....................................................................................................... 30 Priloga 1 – Vloge za ESPG glede na
klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, prejete do 31. decembra 2011 (97 vlog) 32 Priloga 2 – Pregled vlog za ESPG,
predloženih do 31. decembra 2011, po državah članicah in vrstah vloge
(merilo iz člena 1)........................................................................................................................ 36 1. Uvod Evropski sklad za
prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006[1]
z namenom, da se izrazi solidarnost z delavci, ki so postali presežni zaradi večjih
strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in se jim zagotovi
podpora. Oblikovan je bil zato, da se splošne dolgoročne koristi odprte
trgovine glede rasti in zaposlovanja uskladijo z morebitnimi kratkoročnimi
škodljivimi učinki globalizacije zlasti na zaposlovanje najbolj ranljivih in
najnižje kvalificiranih delavcev. Pravila so bila spremenjena z Uredbo (ES)
št. 546/2009 z dne 18. junija 2009[2],
da bi se doseglo učinkovitejše odzivanje na svetovno finančno in gospodarsko
krizo. Člen 16
Uredbe (ES) št. 1927/2006 določa, da Komisija vsako leto Evropskemu
parlamentu in Svetu pošlje poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti ESPG v
prejšnjem letu. Poročilo se mora osredotočiti predvsem na dosežene rezultate
ESPG ter vsebovati zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami,
sprejetimi sklepi in financiranimi ukrepi, vključno z njihovim dopolnjevanjem z
ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov, zlasti iz Evropskega
socialnega sklada (ESS), in zaključitvi odobrenih finančnih sredstev. Vsebovati
mora tudi zahtevke, ki so bili zavrnjeni zaradi pomanjkanja sredstev ali
neupravičenosti. 2. Pregled dejavnosti
ESPG v letu 2011 Komisija je
leta 2011 prejela 26 vlog za prispevke iz ESPG, kar je nekoliko manj
kot leta 2010 (31 vlog). Podrobnosti o vlogah so na voljo v
oddelku 4.1 in preglednici 1. Proračunski organ je leta 2011 sprejel 22 sklepov
o črpanju sredstev iz ESPG v skupni vrednosti 128 167 758 EUR,
kar je 54,1-odstotno povečanje sofinanciranja iz ESPG v primerjavi z
letom 2010. Podrobnosti o odobrenih prispevkih so na voljo v oddelku 4.2
ter v preglednicah 2 in 3. Komisija je leta 2011 prejela štiri končna
poročila o uporabi prispevkov iz ESPG. Podrobnosti o rezultatih so na voljo v
oddelku 4.4 in preglednici 4. Zaključilo se je pet prispevkov iz
ESPG, ki so bili odobreni v prejšnjih letih (podrobnosti so v oddelku 4.6.4
in preglednici 6). Podrobnosti o tehnični pomoči na pobudo Komisije (člen 8(1)
Uredbe o ESPG) so na voljo v oddelku 4.6.2 in preglednici 5. Leta 2011 je Komisija Evropskemu
parlamentu in Svetu predložila predlog za podaljšanje začasnega „odstopanja
zaradi krize“ (ki se uporablja za vloge za ESPG, predložene do 30. decembra 2011)
do konca leta 2013. Podrobnosti so na voljo v oddelku 3. Komisija je
predložila predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta za obdobje 2014–2020.
Podrobnosti so na voljo v oddelku 4.5. 3. Nadaljevanje letnega
poročila o dejavnostih ESPG za leto 2010 Uredba (ES) št. 546/2009 o spremembi
Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi ESPG Začasne in trajne spremembe Uredbe (ES)
št. 1927/2006 iz leta 2009 so še dodatno bistveno izboljšale ESPG, s tem
da so izboljšale pogoje držav članic glede zahtev za sofinanciranje iz ESPG v
podporo njihovemu odzivu na negativni učinek svetovne finančne in gospodarske
krize na zaposlovanje. Zahteve za podporo iz ESPG so se bistveno poenostavile zaradi začasnega
„odstopanja zaradi krize“[3], v skladu s katerim so podporo iz ESPG prejeli delavci, ki so postali
presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, pri čemer je bil
prispevek iz ESPG povečan s 50 % na 65 % skupnih stroškov. Pozitiven
učinek so imele tudi trajne spremembe, tj. zmanjšanje praga s 1 000 na 500 presežnih
delavcev in podaljšanje izvedbenega obdobja z 12 na 24 mesecev od datuma
predložitve vloge, saj so države članice lahko zaprosile za podporo iz ESPG za
delavce, ki so postali presežni v manjših podjetjih, in načrtovale dolgoročnejšo
podporo za delavce, kot je bilo mogoče v preteklosti. Rezultati dolgoročnejše
podpore iz ESPG v zvezi z zaposlovanjem in zaposljivostjo presežnih delavcev
bodo vidni po zaključku projektov. V prvem četrtletju
leta 2011 je Komisija organizirala posvetovanja s predstavniki držav članic,
izvajalskimi organi in socialnimi partnerji glede podaljšanja „odstopanja
zaradi krize“ po letu 2011 in prihodnosti ESPG po letu 2013 (glej
tudi oddelek 4.5). Junija 2011 je Komisija sprejela predlog[4] o podaljšanju „odstopanja zaradi krize“ do konca leta 2013, ki ga
je Evropski parlament 21. septembra 2011 v celoti potrdil. Vendar pa
predlog Komisije kljub obsežnim razpravam v Svetu in številnim kompromisnim
rešitvam v Svetu ni dobil kvalificirane večine. Ker ni bil dosežen politični
dogovor o podaljšanju „odstopanja zaradi krize“, lahko od 31. decembra 2011
vloge za podporo iz ESPG temeljijo le na strukturnih spremembah v svetovnih
trgovinskih tokovih, pri čemer se je stopnja sofinanciranja znižala na prvotnih
50 % skupnih upravičenih stroškov. Poenostavitev
odločanja o vlogah za ESPG: postopek za predložitev predlogov Svetu in
Evropskemu parlamentu O prispevkih iz ESPG, odobrenih leta 2011, se je odločalo v skladu
z novimi postopki odločanja o ESPG, ki so bili vzpostavljeni ob koncu
leta 2009. Leta 2010 začeto delo za pospešitev odločanja v skladu s
pravili veljavne Uredbe se je nadaljevalo leta 2011, zlasti v okviru
posvetovanj glede obdobja po letu 2011 in letu 2013. Izvedene so bile
priprave za poseben seminar za predstavnike držav članic (ki je potekal
marca 2012), da bi se obravnavala številna vprašanja v zvezi z učinkovitim
izvajanjem Sklada. 4. Analiza dejavnosti
ESPG v letu 2011 4.1 Prejete
vloge Leta 2011 je Komisija prejela 26 vlog
(glej preglednico 1), kar je pet manj kot leta 2010 (31 vlog[5]).
Uredba (ES) št. 546/2009, ki je bila sprejeta 18. junija 2009,
se uporablja za vse te vloge (tj. 65-odstotna stopnja sofinanciranja, 24-mesečno
izvedbeno obdobje od datuma predložitve vloge itd.). Ob koncu leta 2011 se
je opazno povečalo število vlog, povezanih s krizo, kar kaže na to, da so
države članice želele čim bolj izkoristiti izboljšane določbe „odstopanja
zaradi krize“ pred prenehanjem njegove veljavnosti konec decembra 2011: 12
od 18 vlog, ki so jih decembra 2011 predložile države članice, je
bilo povezanih s krizo. 26 vlog je predložilo 10 držav članic
in so se nanašale na 16 870 presežnih delavcev, pri čemer so bila
sredstva, zahtevana iz ESPG, v skupni višini 77 546 044 EUR. Še
neodobreni zneski so okvirni in se lahko v fazi ocenjevanja še spremenijo. Dve
državi članici – Grčija in Romunija – sta leta 2011 vlogo predložili prvič. Preglednica 1 – Vloge, prejete
leta 2011 4.1.1 Prejete
vloge po državah članicah in sektorjih 26 vlog se je nanašalo na 20 sektorjev[6].
Za osem od teh sektorjev je bila vloga za ESPG prvič predložena leta 2011;
navedeni so na spodnjem seznamu. Avstrija (tri vloge: cestni promet, tobačni
izdelki, socialno delo), Danska (dve vlogi: elektronska oprema,
ladjedelništvo), Nemčija (ena vloga: avtomobilski sektor), Grčija (ena vloga:
trgovina na drobno), Italija (sedem vlog: gradnja stavb, keramika, gospodinjski
stroji, storitve IKT, skladiščenje in shranjevanje, elektronska
oprema, motorna kolesa), Nizozemska (tri vloge: gradnja stavb,
specializirana gradbena dela, kovine), Portugalska (ena vloga: avtomobilski
sektor), Romunija (ena vloga: mobilni telefoni), Španija (šest vlog: gradnja
stavb, kovinskopredelovalna industrija, proizvodnja čevljev, tesarstvo
in stavbno mizarstvo), Švedska (ena vloga: farmacevtski izdelki). 4.1.2 Prejete
vloge po zahtevanih zneskih Vsaka država članica, ki zaprosi za podporo iz
ESPG, mora oblikovati usklajen sveženj ukrepov, ki najbolj ustreza profilu
delavcev, in določiti znesek podpore, ki ga želi pridobiti. Uredba o ESPG ne
priporoča ali omejuje celotnega zahtevanega zneska, vendar Komisija oceni vlogo
in lahko izpostavi vprašanja, ki države članice pozivajo k reviziji
predlaganega svežnja prilagojenih storitev in s tem tudi zahtevanega zneska. Prispevki iz ESPG, zahtevani v letu 2011,
so znašali od 1 125 605 EUR do 6 838 650 EUR
(povprečno 2 982 540 EUR). 4.1.3 Prejete
vloge po številu delavcev, ki jim je namenjena pomoč Skupno število delavcev, ki so jim bili
namenjeni predlagani ukrepi za sofinanciranje iz ESPG, je bilo 16 870, kar
je okoli 72 % skupnega števila delavcev, ki so postali presežni (10 držav
članic je v 26 predloženih vlogah prijavilo okoli 23 500 presežnih
delavcev). Število delavcev, ki so jim bili namenjeni ukrepi, je bilo med 153
in 1 517, pri čemer so se tri vloge nanašale na več kot 1 000 delavcev,
šest vlog pa na manj kot 500 delavcev. Število presežnih delavcev in
število delavcev, ki jim je namenjena podpora iz ESPG, se lahko razlikujeta,
saj se država članica prosilka lahko odloči, da bo pomoč iz ESPG namenila le
posebnim skupinam delavcev, na primer osebam, ki imajo izredne težave pri
obstoju na trgu dela, in/ali osebam, ki najbolj potrebujejo pomoč. Nekateri
prizadeti delavci morda prejemajo pomoč zunaj ESPG, drugi pa si morda sami poiščejo
novo zaposlitev ali se odločijo za predčasno upokojitev, kar pomeni, da jim
niso namenjeni ukrepi ESPG. 4.1.4 Prejete
vloge po zahtevanih zneskih na delavca V skladu z Uredbo lahko država članica sama
oblikuje sveženj prilagojenih storitev, ki jih predlaga za zadevne presežne
delavce. Zahtevani znesek na prizadetega delavca se lahko torej spreminja glede
na število presežnih delavcev, stanje na prizadetem trgu dela, posamezne okoliščine
prizadetih delavcev, ukrepe, ki jih je država članica že zagotovila, in stroške
zagotavljanja storitev v zadevni državi članici ali regiji. To pojasnjuje
nihanje v zahtevanih zneskih na delavca, ki so se leta 2011 gibali od
nekoliko več kot 1 200 EUR do več kot 19 000 EUR. 4.1.5 Prejete
vloge po merilih za pomoč 20 od 26 predloženih vlog (77 %) je
bilo namenjenih podpori delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi
finančne in gospodarske krize (člen 1(1a) spremenjene Uredbe o ESPG),
preostalih šest vlog (23 %) pa je bilo namenjenih odzivu na večje
strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije. Osem vlog je temeljilo na členu 2(a)
Uredbe o ESPG, petnajst na členu 2(b) in dve na členu 2(c), pri čemer
se je ena sklicevala na izredne okoliščine, druga pa na majhen trg dela. 4.2 Odobreni
prispevki Proračunski organ je leta 2011 sprejel 22 sklepov o črpanju
sredstev iz ESPG za sofinanciranje ukrepov aktivne politike trga dela (glej
preglednici 2 in 3 za pregled in razčlenitev profilov delavcev). Pet
sklepov se je nanašalo na vloge, predložene leta 2011, šestnajst na vloge,
predložene leta 2010, en sklep pa na vlogo, predloženo leta 2009.
Uredba (ES) št. 546/2009, ki je bila sprejeta 18. junija 2009,
se uporablja za vse odobrene prispevke (tj. 65-odstotna stopnja sofinanciranja,
24-mesečno izvedbeno obdobje od datuma predložitve vloge itd.). Odobrenih 22 prispevkov je bilo
namenjenih 21 213 presežnim delavcem v dvanajstih državah članicah,
pri čemer je bilo iz ESPG skupaj izplačanih 128 167 758 EUR (25,6 %
razpoložljivega najvišjega letnega zneska ESPG). To predstavlja 54,1-odstotno
povečanje sofinanciranja iz ESPG v primerjavi z letom 2010 (83 171 941 EUR
za 30 odobrenih prispevkov[7]). Preglednica 2 – Podrobnosti o
prispevkih, odobrenih leta 2011 Preglednica 3 – Prispevki iz ESPG,
odobreni leta 2011: profil delavcev 4.2.1 Ukrepi, financirani s pomočjo iz ESPG Člen 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006
določa, da se lahko iz ESPG sofinancirajo le ukrepi aktivne politike trga dela,
katerih cilj je ponovna vključitev presežnih delavcev v delovno razmerje. Poleg
tega določa tudi, da se lahko iz ESPG financirajo dejavnosti države članice, ki
so povezane s pripravo, upravljanjem, širjenjem informacij, obveščanjem
javnosti in nadzorom porabe sredstev („dejavnosti izvajanja“, prej imenovane
„tehnična pomoč“). Cilj ukrepov, ki so bili sprejeti v zvezi z 22 prispevki
iz ESPG, odobrenimi leta 2011, je bila ponovna vključitev 21 213 presežnih
delavcev na trg dela. Obsegali so predvsem intenzivno, prilagojeno pomoč pri
iskanju zaposlitve in storitve spremljanja, vključno z ugotavljanjem možnosti
za zaposlitev pri potencialnih delodajalcih, različne oblike poklicnega
usposabljanja, ukrepe nadgradnje spretnosti in preusposabljanja, različne začasne
finančne spodbude/nadomestila v času trajanja aktivnih ukrepov podpore do
dejanske ponovne vključitve na trg dela, pomoč v začetnem obdobju na novem
delovnem mestu ter druge vrste dejavnosti, kot so spodbujanje
podjetništva/ustanavljanje podjetij, podprto zaposlovanje in enkratne spodbude
za zaposlovanje/najemanje delavcev. Države članice so pri oblikovanju svežnjev
ukrepov podpore upoštevale ozadje, izkušnje in stopnjo izobrazbe delavcev,
njihovo morebitno mobilnost ter trenutne ali pričakovane zaposlitvene možnosti
v zadevnih regijah. 4.2.2 Dopolnjevanje z ukrepi, financiranimi iz strukturnih
skladov, predvsem iz Evropskega socialnega sklada (ESS) ESPG je namenjen povečanju zaposljivosti in
zagotavljanju hitre ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela prek
izvajanja ukrepov aktivne politike trga dela, s čimer dopolnjuje ESS, ki je
glavni instrument za spodbujanje zaposlovanja v EU. Na splošno se
ta sklada med seboj dopolnjujeta tako, da se ukvarjata s temi vprašanji z dveh
različnih časovnih vidikov, in sicer ESPG zagotavlja posebej prilagojeno pomoč
presežnim delavcem kot odziv na določene primere množičnega odpuščanja na
evropski ravni, ESS pa z vnaprej načrtovanimi večletnimi programi podpira
strateške, dolgoročne cilje (npr. povečanje človeškega kapitala, upravljanje
sprememb), saj sredstev ESS običajno ni mogoče preusmeriti v reševanje kriznih
razmer, ki jih povzročijo množična odpuščanja. Ukrepi ESPG in ESS se včasih
uporabijo za medsebojno dopolnjevanje pri zagotavljanju kratko- in dolgoročnih
rešitev. Odločilno merilo je možnost razpoložljivih instrumentov, da učinkovito
pomagajo delavcem, naloga držav članic pa je, da izberejo (in načrtujejo)
instrumente in ukrepe, ki so najbolj primerni za uresničitev zastavljenih
ciljev. Vsebina „usklajenega svežnja prilagojenih
storitev“, ki jih sofinancira ESPG, mora biti uravnotežena z drugimi
ukrepi in jih mora dopolnjevati. Ukrepom, ki jih sofinancira ESPG, se ni
treba omejiti zgolj na standardne tečaje in ukrepe; izkušnje namreč kažejo, da
ESPG državam članicam omogoča, da presežnim delavcem ponudijo bolj prilagojeno
in temeljito pomoč, kot bi bilo mogoče brez ESPG, vključno z ukrepi, do katerih
običajno ne bi mogli dostopati (srednje- in visokošolsko izobraževanje). ESPG
državam članicam omogoča, da se bolj osredotočijo na najbolj ranljive osebe, na
primer na nizko kvalificirane osebe ali osebe migrantskega porekla, ali da
zagotovijo boljše razmerje med svetovalci in delavci ter/ali dolgoročnejšo
podporo, kot bi bilo možno brez ESPG. Zaradi vsega tega se povečajo možnosti za
izboljšanje položaja delavcev. Posamezni primeri dobrega dopolnjevanja med
strukturnimi skladi in ESPG so razvidni iz enega zahtevka, ki ga je predložila
Danska (ladjedelniški sektor), in treh zahtevkov, ki jih je predložila Irska v
zvezi z gradbenim sektorjem. V zvezi s prvim zahtevkom (EGF/2010/025 DK/Odense
Steel Shipyard) so bili ukrepi ESPG načrtovani za dopolnitev ukrepov
regionalnega Foruma za rast, katerega cilj je dolgoročno spodbujanje novih
rastočih panog na tem območju ter ki se financira iz ESS in ESPG. Poleg tega
Danska ta prispevek iz ESPG uporablja za preskusno usposabljanje v novih
sektorjih in v zvezi z novimi metodami doseganja ciljev, ki jih bo morda vključila
v glavne programe, če bodo z izvajanjem ESPG doseženi uspešni rezultati. V zvezi z zadnjimi zahtevki Irske (EGF/2010/019,
EGF/2010/020 in EGF/2010/021) in poznejšimi zahtevki je bil ESPG od leta 2010
vključen v postopek nadzornega odbora za usklajevanje skladov EU na podlagi
nacionalnega strateškega referenčnega okvira, ki mu predseduje ministrstvo za
finance in je bil ustanovljen za obravnavo vprašanj v zvezi z izvajanjem
strukturnih skladov za obdobje 2007–2013. Ta odbor razpravlja o pomembnih
vprašanjih, vključno z razmejitvijo sredstev v operativnih programih in načrtih
za nove programe, da se prepreči prekrivanje skladov. Vse države članice morajo vzpostaviti potrebne
mehanizme, da preprečijo kakršno koli tveganje dvojnega financiranja iz finančnih
instrumentov EU, kakor zahteva člen 6(5) Uredbe (ES) št. 1927/2006. 4.3 Zahtevki,
ki ne izpolnjujejo pogojev za finančni prispevek iz ESPG Niti Komisija niti proračunski organ nista zavrnila nobene vloge, ki so
jo države članice predložile za financiranje iz ESPG. 4.4 Rezultati,
ki jih je dosegel ESPG Glavni vir informacij o rezultatih, ki jih je
dosegel ESPG, so končna poročila, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 15
Uredbe (ES) št. 1927/2006. Ta so dopolnjena z informacijami, ki jih države
članice predložijo v neposrednih stikih s Komisijo ter na usklajevalnih
sestankih in konferencah s predstavniki držav članic med letom. Rezultati in
podatki, ki so jih države članice sporočile leta 2011, so povzeti v tem
oddelku in preglednici 4. Skupno je Komisija prejela končna poročila za 20 prispevkov
iz ESPG (od leta 2008, ko so bili na voljo rezultati za prve zahtevke
ESPG, do decembra 2011), kar predstavlja okoli 20 % skupnega števila
vlog, prejetih do decembra 2011 (97). Od navedenih 20 zahtevkov jih
je bilo petnajst tudi analiziranih v okviru vmesne ocene, izvedene leta 2011
(glej oddelek 4.7.5). Ker so za zdaj na voljo samo omejeni končni
rezultati, še ni mogoče oblikovati dokončnih sklepnih ugotovitev o dodani
vrednosti podpore iz ESPG ter njenem učinku na odpuščene delavce in trge dela.
Ko bo na voljo več končnih rezultatov v zvezi z zahtevki s podaljšanim 24-mesečnim
izvedbenim obdobjem (po podaljšanju z 12 na 24 mesecev od datuma
predložitve vloge zaradi spremembe Uredbe o ESPG iz leta 2009), bo učinek
ESPG podrobneje izmerjen, vključno z naknadno oceno, ki mora biti izvedena do 31. decembra 2014
(člen 17(1b) Uredbe o ESPG). 4.4.1 Končna
poročila, ki so jih države članice o uporabi finančnih prispevkov predložile
leta 2011 Komisija je leta 2011 prejela štiri končna
poročila v zvezi z naslednjimi zahtevki: EGF/2009/004 BE/Oost-West Vlaanderen,
EGF/2009/005 BE/Limburg, EGF/2009/007 SE/Volvo in EGF/2009/008 IE/Dell. To so
bili za vse tri države članice prvi zahtevki ESPG in prvi zaključeni zahtevki s
podaljšanim 24-mesečnim izvedbenim obdobjem. Poleg tega je bila pri teh
zahtevkih prvič uporabljena povečana, 65-odstotna stopnja sofinanciranja iz
ESPG namesto prvotno veljavne 50-odstotne stopnje. 4.4.2 Povzetek
rezultatov in dobrih praks, sporočenih leta 2011 Štiri končna poročila, ki so jih predložile
tri države članice, so pokazala, da je na koncu izvedbenega obdobja za ESPG 2 352 delavcev
(45,0 % od 5 228) našlo novo zaposlitev ali so se samozaposlili.
Drugi so se izobraževali ali usposabljali (približno 10,9 %), bili
brezposelni ali nedejavni iz osebnih razlogov (se niso izobraževali, bili
zaposleni ali se usposabljali; približno 44,1 %). Podobno kot leta 2010 je na rezultate
ponovne vključitve na trg dela vplivalo znatno zmanjšane absorpcijske
sposobnosti lokalnih in regionalnih trgov dela, kar je neposredna posledica
svetovne finančne in gospodarske krize. Treba je opozoriti, da stopnja ponovne
vključitve na trg dela predstavlja le trenutni zaposlitveni položaj delavca v času
zbiranja podatkov. Ne daje nobenih informacij o vrsti zaposlitve in kakovosti
dela, ki ga je oseba našla, ter se lahko v kratkem času znatno spremeni. V
skladu z informacijami, ki jih je v letih 2010 in 2011 zagotovilo več
držav članic, so stopnje ponovne vključitve na trg dela višje že nekaj mesecev
po predložitvi končnih poročil in se srednjeročno še povečujejo, zlasti kadar
delavci še naprej prejemajo posebej prilagojeno pomoč po preteku obdobja ESPG
na stroške držav članic ali s podporo ESS. Navedene tri države članice so sporočile
številna zanimiva dejstva in spodbudne informacije, ki kažejo, da so se osebni
položaj, samozavest in zaposljivost zadevnih delavcev vidno izboljšali zaradi
pomoči in storitev ESPG, čeprav vsi niso hitro našli nove zaposlitve. ESPG je
navedenim državam članicam omogočil, da so bile dejavnejše na območjih, ki so
jih prizadela odpuščanja, glede števila ljudi, ki jim je bila nudena pomoč, ter
trajanja in kakovosti podpore, kot bi lahko bile brez sredstev ESPG. Sredstva
EU so jim omogočila prožnejši odziv, vključitev zelo prilagojenih in visoko
kakovostnih, včasih tudi inovativnih ukrepov v svoje svežnje ter večjo osredotočenost
na nižje kvalificirane osebe in iskalce zaposlitve, ki potrebujejo več pomoči. Pomoč, sofinancirana iz ESPG, pomeni torej večjo
naložbo v spretnosti, kar ima lahko tudi srednje- in dolgoročno pozitiven učinek,
ko si bodo trgi postopoma opomogli od krize. Poleg tega je ESPG veljal za
koristen instrument v času proračunskih omejitev, pogosto zelo hudih v državah članicah
in regijah, ki jih prizadevajo množična odpuščanja. Navedene tri države članice
so pridobile številne izkušnje in oblikovale sklepne ugotovitve, ki jih bodo
lahko uporabile pri pripravi in izvedbi prihodnjih zahtevkov ESPG. Preglednica 4 – Končna poročila,
prejeta leta 2011 – pregled rezultatov[8] 4.4.3 Podrobnosti
izvedenih ukrepov, kakor so o njih v končnih poročilih, prejetih
leta 2011, poročale države članice EGF/2009/004
Oost-West Vlaanderen/Belgija (tekstil) Izvedbeno obdobje,
potrjeno s sklepom o financiranju, se je zaključilo 4. maja 2011. Od 508 delavcev,
ki so sodelovali pri ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo ob koncu
izvedbenega obdobja 335 (65,9 %) ponovno v delovnem razmerju (devet
delavcev se je samozaposlilo), preostalih 173 (34,1 %) pa je bilo brezposelnih
ali nedejavnih iz različnih osebnih razlogov (se niso izobraževali, bili
zaposleni ali se usposabljali). EGF/2009/005
Limburg/Belgija (tekstil) Izvedbeno obdobje,
potrjeno s sklepom o financiranju, se je zaključilo 4. maja 2011. Od 356 delavcev,
ki so sodelovali pri ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo ob koncu
izvedbenega obdobja 259 (72,8 %) ponovno v delovnem razmerju (pet delavcev
se je samozaposlilo), preostalih 97 (27,2 %) pa je bilo brezposelnih ali
nedejavnih iz različnih osebnih razlogov (se niso izobraževali, bili zaposleni
ali se usposabljali). Belgijski organi
so poročali, da so z dvema prispevkoma iz ESPG odpuščenim tekstilnim delavcem
lahko zagotovili posebej prilagojeno pomoč in usposabljanje ter jim tako pomagali
poiskati novo zaposlitev oziroma okrepili njihov položaj na trgu dela. Ukrepe,
sofinancirane iz ESPG, sta izvajala flamska služba za poklicno usposabljanje in
zaposlovanje (VDAB) ter sektorski center za usposabljanje za tekstilno
industrijo (COBOT). Ukrepi so zajemali individualno pomoč pri iskanju
zaposlitve, vključno s potrjevanjem obstoječih kvalifikacij s področja
tekstila, pomoč pri iskanju nadomestne zaposlitve za vse starostne skupine,
različne ukrepe usposabljanja za pridobitev splošnih kompetenc in spretnosti,
potrebnih na razgovorih, poklicno usposabljanje z namenom ponovne zaposlitve v
novih sektorjih in na novih delovnih mestih, prilagojeno usposabljanje za
delavce, starejše od 50 let, ter nadaljnje usmerjanje glede
usposabljanja/poklicno usmerjanje za osebe, ki so našle novo zaposlitev, da bi
povečali njihovo zadovoljstvo in jim omogočili ohranitev nove zaposlitve. Nekatere od
izvedenih dejavnosti so bile vključene v predhodno določene sheme, ki prejemajo
zvezna in regionalna sredstva, zaradi česar ni bilo mogoče izračunati prispevka
iz ESPG. Belgija je zaradi posebnih upravnih okoliščin iz ESPG zahtevala
povrnitev samo 36 % (EGF/2009/004) oziroma 44,6 % (EGF/2009/005)
skupnih dejanskih stroškov, namesto najvišjega dovoljenega deleža 65 %.
Organ upravljanja je pridobil številne izkušnje in oblikoval sklepne
ugotovitve, ki jih bo lahko uporabil pri prihodnjih vlogah za ESPG. EGF/2009/007
Volvo/Švedska (avtomobilski sektor) Izvedbeno obdobje,
potrjeno s sklepom o financiranju, se je zaključilo 4. junija 2011.
Od 1 775 delavcev, ki so sodelovali pri ukrepih, sofinanciranih iz
ESPG, je bil ob koncu izvedbenega obdobja 1 201 (67,7 %) delavec
ponovno v delovnem razmerju (18 delavcev se je samozaposlilo), 344 (19,4 %)
se jih je izobraževalo ali usposabljalo, preostalih 230 (12,9 %) pa se je
štelo za brezposelne ali nedejavne (se niso izobraževali, bili zaposleni ali se
usposabljali), saj so zavod za zaposlovanje zapustili iz različnih razlogov.
Švedski organi so poročali, da je bil v primerjavi z drugimi projekti na
Švedskem projekt ESPG po izvedbi uspešen pri ponovnem vključevanju delavcev na
trg dela. Ukrepi, sofinancirani iz ESPG, so imeli velik
pomen za nekdanje delavce Volva, saj so jim omogočili, da nadgradijo spretnosti
in se tako prilagodijo širšemu trgu dela, ter jim hkrati zagotovili osebnostni
razvoj in finančno varnost. S prispevkom iz ESPG so švedski organi lahko
zagotovili različne ukrepe za pridobitev kvalifikacij, vključno s poklicnim
usposabljanjem, namenjenim poklicem, v katerih so zaskrbljenost povzročale
generacijske spremembe. Usposabljanje na področju podjetništva je bistveno
preseglo običajno usposabljanje, ki ga nudijo javni zavodi za zaposlovanje.
Posebna pozornost je bila namenjena kakovosti usposabljanja, sofinanciranega iz
ESPG (uporabljene so bile ocene), kar lahko pomeni konkurenčno prednost za
zadevne posameznike v primerjavi z drugimi brezposelnimi delavci, ki
uporabljajo običajne možnosti usposabljanja. Švedski organi so poročali tudi, da je projekt
povečal sodelovanje med javnimi zavodi za zaposlovanje ter nacionalnimi,
regionalnimi in lokalnimi ponudniki izobraževanja za odrasle. Pokazalo se je,
da ima združevanje politik trga dela in virov s področja izobraževanja pomembno
dodano vrednost in pozitiven multiplikacijski učinek. Švedska bo ugotovitve in
izkušnje, pridobljene v okviru projekta Volvo, uporabila pri prihodnjih
dejavnostih podpore za brezposelne. Na splošno so imeli po mnenju Švedske ukrepi,
sofinancirani iz ESPG, pozitiven učinek za nekdanje delavce Volva in zadevne
lokalne trge dela. Čeprav njihovega finančnega učinka še ni mogoče izmeriti, bo
to mogoče v prihodnje, ko bo zaključena ocena projekta, ki jo trenutno izvajajo
švedski organi. EGF/2009/008
Dell/Irska (računalniki) Izvedbeno obdobje,
potrjeno s sklepom o financiranju, se je zaključilo 28. junija 2011.
Od 2 589 delavcev, ki so sodelovali pri ukrepih, sofinanciranih iz
ESPG, jih je bilo ob koncu izvedbenega obdobja 557 (21,5 %) ponovno v
delovnem razmerju (191 delavcev se je samozaposlilo), 227 (8,8 %) se
jih je še vedno izobraževalo ali usposabljalo, preostalih 1 805 (69,7 %)
pa je bilo brezposelnih ali nedejavnih iz različnih osebnih razlogov (se niso
izobraževali, bili zaposleni ali se usposabljali). Irski organi so poročali, da je podpora iz
ESPG razširila pomoč, ki je sicer na voljo brezposelnim, ter dopolnila ukrepe,
ki jih podpirajo Evropski socialni sklad, ESRR itd. S pomočjo ESPG so nekdanji
delavci družbe Dell prejeli več prilagojene pomoči v času hitro rastoče brezposelnosti
na regionalni in nacionalni ravni. Po navedbah irskih organov sta imela število
oseb, ki so se pred koncem izvedbenega obdobja ponovno zaposlile ali ustanovile
svoje podjetje, ter večja udeležba na izobraževanjih in usposabljanjih velik
pozitiven gospodarski učinek na lokalni in regionalni ravni. Ukrepi,
sofinancirani iz ESPG, so imeli tudi pozitiven učinek na posameznike v smislu
povrnjene samozavesti in ponovne vzpostavitve dostojanstva. Ukrepi,
sofinancirani iz ESPG, so zajemali različne dejavnosti usmerjanja,
izobraževanja, usposabljanja in podpore podjetnikom ter so se izvajali v tesnem
sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi ponudniki storitev. Pomoč
iz ESPG je omogočila tudi razvoj številnih novo prilagojenih ukrepov, vključno
z visokošolskimi programi zunaj glavnega učnega načrta, novim programom delovne
prakse, namenjenim ohranjanju že pridobljenih spretnosti in uporabi novo
pridobljenih spretnosti, ter usposabljanjem za pridobitev novih spretnosti v
sektorjih v vzponu oziroma sektorjih, kjer je ugotovljeno pomanjkanje
spretnosti , kot so medicinski pripomočki, finančne storitve in logistika. Sveženj
je vključeval tudi štipendije za spodbujanje udeležbe na akreditiranih tečajih
usposabljanja in štipendije za olajšanje dostopa do visokošolskih programov na
odobrenih zasebnih visokošolskih ustanovah. Izkušnje, pridobljene
v zvezi z vlogo družbe Dell, so bile uporabljene pri poznejših vlogah Irske za
ESPG. 4.5 Pregled po letu 2013 V skladu s členom 20 Uredbe o ESPG je
treba celotno navedeno uredbo pregledati do 31. decembra 2013, kar
sovpada s koncem programskega obdobja 2007–2013. V sporočilu Komisije
„Proračun za strategijo Evropa 2020“[9] je bila
poudarjena potreba po obravnavi perečih izzivov, kot so pomanjkanje spretnosti,
nezadostni rezultati aktivne politike trga dela in izobraževalnih sistemov,
socialna izključenost marginaliziranih skupin ter majhna mobilnost delavcev.
Komisija želi ohraniti ESPG v naslednjem programskem obdobju 2014–2020 in
želi, da je v tem obdobju delavcem, ki so postali presežni zaradi večjih
strukturnih sprememb, ki so jih povzročili vse večja globalizacija in
trgovinski tokovi, na voljo posebna enkratna podpora. EU bi morala tudi nuditi
podporo v primeru množičnih odpuščanj kot posledice resnih motenj lokalnega,
regionalnega ali nacionalnega gospodarstva zaradi nepričakovane krize. Poleg
tega bi bilo treba razširiti področje uporabe ESPG in v določenih primerih
zagotoviti nadomestila zaradi posledic trgovinskih sporazumov v nekaterih
kmetijskih sektorjih. V prvi polovici leta 2011 je Komisija
opravila posvetovanja s predstavniki držav članic, izvajalskimi organi in
socialnimi partnerji glede prihodnje vloge ESPG in možnosti, ki jih nudi kot
instrument solidarnosti. To je vključevalo dve konferenci z zainteresiranimi
stranmi, ki sta potekali 25. in 26. januarja 2011 ter 8. marca 2011.
Oktobra 2011 je Komisija sprejela predlog[10]
za prihodnji ESPG, pri čemer je upoštevala rezultate posvetovanj in priporočila
politike, podana v okviru vmesne ocene ESPG (glej oddelek 4.7.5). Novembra in decembra 2011 je bil predlog Komisije na ravni delovne
skupine predložen Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru
in Odboru regij. Uradne razprave v zadevnih odborih Parlamenta in Sveta so
predvidene za leti 2012 in 2013, pri čemer je njihov namen doseči, da nova
uredba začne veljati 1. januarja 2014. 4.6 Finančno
poročilo 4.6.1 Sredstva,
ki jih je prispeval ESPG Proračunski organ je leta 2011 odobril 22 prispevkov
iz ESPG v skupni višini 128 167 758 EUR, kar je 25,6 %
najvišjega letnega zneska, ki je na voljo (preglednica 2). Vseh 22 plačil
je bilo izvršenih iz proračuna za leto 2011, čeprav so bila štiri izplačana
na začetku leta 2012. V skladu s členom 28 Medinstitucionalnega
sporazuma z dne 17. maja 2006[11], ki določa proračunski
okvir za ESPG, ESPG ne sme preseči najvišjega letnega zneska v višini 500 milijonov EUR,
ki se lahko črpa iz neporabljenih sredstev v okviru katere koli razlike do
skupne zgornje meje izdatkov iz prejšnjega leta in/ali iz zapadlih sredstev za
prevzem obveznosti iz prejšnjih dveh let, razen tistih iz postavke 1B finančnega
okvira. Poleg tega člen 12 Uredbe o ESPG določa, da mora na dan 1. septembra
vsakega leta ostati na voljo najmanj 25 % najvišjega letnega zneska za
pokrivanje morebitnih potreb, ki se pojavijo do konca leta. Sredstva za prevzem obveznosti za zneske, odobrene leta 2011, so se prenesla iz rezerve ESPG v
proračunsko vrstico ESPG. Leta 2011 so se odobritve plačil izvajale
iz drugih virov kot v preteklosti, da bi se čim bolj preprečila uporaba
sredstev iz ESS. Na začetku leta je bil znesek v višini 47 608 950 EUR
(vključno s 610 000 EUR za tehnično pomoč ESPG) knjižen v dobro proračunske
vrstice ESPG. S spremembo proračuna je bil dodan še znesek 50 000 000 EUR.
Pri globalni prerazporeditvi je bil določen znesek 5 460 495 EUR,
ki je bil prenesen v ESPG. Iz vrstice ESS je bilo prenesenih 29 650 344 EUR. Plačila, ki so bila izvršena za leto 2011
(128 167 758 EUR), so bila za 54,1 % višja kot za
leto 2010 (83 171 941 EUR za 30 odobrenih prispevkov7). 4.6.2 Izdatki za tehnično pomoč V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES)
št. 1927/2006 se lahko do 0,35 % finančnih sredstev, ki so na voljo
za navedeno leto (največ 1,75 milijona EUR), porabi za financiranje
tehnične pomoči na pobudo Komisije za dejavnosti, kot so obveščanje, upravna in
tehnična podpora, spremljanje, revizija, nadzor in vrednotenje, ki so potrebne
za izvajanje Uredbe o ESPG.
Leta 2011 je bilo za tehnično pomoč[12]
v zvezi z dejavnostmi iz preglednice 5 na voljo 610 000 EUR.
Zahtev za preostalih 1 140 000 EUR, ki bi se lahko porabili za
tehnično pomoč v zadevnem letu, ni bilo. Glavna razlika med zneskom, predvidenim v
proračunu, in dejanskimi izdatki se je pojavila v kategoriji obveščanja, kjer
je bil zahtevani prispevek iz ESPG za splošne publikacije o zaposlovanju in socialnih
zadevah v zvezi z ESPG bistveno nižji od pričakovanega. Preglednica 5 – Izdatki za tehnično
pomoč za leto 2011 Opis || V proračunu predvideni znesek EUR || Dejanski znesek EUR Obveščanje (na primer posodabljanje/širitev spletne strani ESPG v vseh jezikih EU, publikacije in avdiovizualne dejavnosti) || 250 000 || 74 685,24 Upravna in tehnična podpora - sestanki strokovne skupine kontaktnih oseb ESPG - seminarji o izvajanju ESPG (seminarji v letu 2012 za izmenjavo informacij in izkušenj v zvezi s proračunom za leto 2011) || 70 000 200 000 || 61 404,21 268 595,79 Spremljanje (drugi statistični portret ESPG 2007–2011) || 20 000 || 19 883,00 Razvoj zbirke znanja (oblikovanje elektronskega obrazca za predložitev vlog) || 70 000 || 59 300,00 Revizija, nadzor, pregled: leta 2011 za te kategorije ni bilo porabljenih nič sredstev (za vmesno vrednotenje ESPG, ki ga določa člen 17(1)(a) Uredbe o ESPG, so bili že leta 2010 najeti podizvajalci; revizije, opravljene leta 2011, so bile financirane iz drugih virov Evropske komisije). Skupaj || 610 000 || 483 868,24 4.6.3 Ugotovljene ali zaključene nepravilnosti Komisija leta 2011 ni
bila obveščena o nobenih nepravilnostih v skladu z Uredbo o ESPG. Leta 2011 niso bile
zaključene nobene nepravilnosti v skladu z Uredbo o ESPG. 4.6.4 Zaključitev
finančnih
prispevkov iz ESPG Člen 15(2) Uredbe o ESPG določa postopke
za zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG. Leta 2011 je bil zaključen
tretji niz prispevkov iz ESPG od ustanovitve sklada. To se je nanašalo na pet
zahtevkov, navedenih v nadaljevanju, ki so bili izvedeni do leta 2010 (12-mesečno
izvedbeno obdobje od datuma predložitve vloge in 50-odstotna stopnja
sofinanciranja iz ESPG). Preglednica 6 – Zahtevki, zaključeni
leta 2011 Stopnja izvajanja proračuna je bila med 4,7
in 29,6 %. Skupni znesek neporabljenih
sredstev, ki se morajo povrniti Komisiji za teh pet zahtevkov, je 27 639 447 EUR. Razlogi, zakaj države članice niso porabile
vseh odobrenih sredstev, so različni. Čeprav se države članice spodbuja, naj
pripravijo realne ocene proračuna za usklajeni sveženj prilagojenih storitev,
tako načrtovanje ni vedno dovolj natančno in utemeljeno. V začetne izračune je
morda vključena previsoka varnostna rezerva, ki se na koncu izkaže za
nepotrebno. Število delavcev, ki želijo sodelovati v predlaganih ukrepih, je v
fazi načrtovanja morda ocenjeno previsoko, nekateri delavci se morda raje odločijo
za cenejše namesto za dražje ukrepe oziroma za kratkoročne in ne za dolgoročne
ukrepe ali pa novo zaposlitev najdejo hitreje, kot je bilo prvotno ocenjeno.
Drugi razlogi za majhno porabo so morda zamude pri začetku izvajanja ukrepov in
neuporaba možnosti glede prerazporeditve sredstev med različnimi proračunskimi
postavkami pri izvajanju svežnja prilagojenih storitev. Ko se primerja štirideset končnih poročil, ki
so na voljo do julija 2012 (zaključeni zahtevki in zahtevki, ki se še
zaključujejo), postane očitno, da so imele države članice v začetni fazi Sklada
(ko je bilo obdobje izvajanja dolgo le dvanajst mesecev) težave s porabo
dodeljenih sredstev v dodeljenem časovnem obdobju. Končna poročila, ki so bila
predložena od konca leta 2011 dalje, zadevajo zahtevke z daljšim obdobjem
izvajanja (24 mesecev od datuma predložitve vloge) in kažejo, da so začele
države članice svoje proračune načrtovati bolj realistično, ukrepe začenjale
bolj zgodaj in po potrebi med izvajanjem razporejale proračunska sredstva za
ukrepe. Splošna stopnja povračil se je zato znižala in sredstva ESPG se
porabljajo po načrtu. Komisija je državam članicam pomagala z rednim
informiranjem in posebnimi seminarji za spodbuditev optimalnega upravljanja
sredstev. To je pomenilo, da se je visoka stopnja povračil v višini čez 60 %
za zahtevke iz leta 2007 prepolovila na okrog 30 % za leto 2008, obstajajo
pa tudi znaki, da se bo ta stopnja ohranila tudi za zahtevke za leto 2009. Prvo
končno poročilo za zahtevek, predložen v letu 2010, kaže, da je stopnja
povračil pod 10 %. Pričakuje se, da se bosta priprava proračuna
za ukrepe in predvidevanje sodelovanja delavcev s strani držav članic s
pridobljenimi izkušnjami izboljšala, države članice pa vloge za ESPG že zdaj
pripravljajo in vlagajo učinkoviteje kot v prvih letih. Izboljšujejo se tudi čas
prispetja sredstev iz ESPG na zadevno območje, zmogljivosti različnih struktur
za usklajevanje in izvajanje ter kakovost komunikacije med nacionalno in
regionalno oziroma lokalno ravnjo. Države članice tudi vedno bolj uporabljajo
možnost pregleda proračunov ter prerazporeditve izdatkov med različnimi ukrepi
in/ali izdatki za izvajanje. Na ravni institucij EU je bilo in je veliko truda
vloženega v pospešitev postopkov odločanja in plačevanja sredstev iz ESPG, da
bi se čas in odobrena sredstva lahko optimalno porabili. Komisija je
marca 2012 za predstavnike držav članic organizirala poseben seminar za
obravnavo različnih vprašanj v zvezi s časom in učinkovitostjo izvajanja Sklada. 4.6.5 Druga
povračila Poleg povrnjenih
zneskov iz preglednice 6 so bila Komisiji sredstva iz ESPG, odobrena
leta 2010, v celoti povrnjena še v enem primeru, in sicer
382 200 EUR za vlogo EGF/2010/023 (Lear), ki so jo španski organi
umaknili leta 2011. 4.7 Dejavnosti
tehnične pomoči, ki jih izvaja Evropska komisija 4.7.1 Informiranje in obveščanje javnosti Spletna stran Člen 9
Uredbe (ES) št. 1927/2006 Komisijo poziva, naj „vzpostavi spletno stran v
vseh jezikih Skupnosti z informacijami o ESPG, navodili za predložitev vlog ter
posodobljenimi podatki o odobrenih in zavrnjenih vlogah, pri čemer je
poudarjena vloga proračunskega organa“. V skladu z zahtevami iz člena 9 je
spletna stran ESPG (http://ec.europa.eu/egf),
ki jo je pripravila Komisija, na voljo v 23 jezikih EU, tudi v irščini. Na
spletni strani ESPG je bilo zabeleženo, da si je leta 2011 37 384 obiskovalcev
ogledalo 284 181 strani. Promocijski ukrepi, izvedeni leta 2011 Komisija je s pomočjo novinarjev pripravila
publikacijo „Izvajanje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji – Zgodbe
o možnostih, ki jih nudi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)“.
Brošura, ki je na voljo na spletni strani ESPG, opisuje učinek konkretnih
ukrepov ESPG v petih državah članicah EU (Nemčija, Španija, Finska, Litva in
Portugalska) in okoliščine v zvezi s posameznimi ukrepi. V vseh primerih svojo
zgodbo opisujejo posamezni delavci, ki so postali presežni in so nato prejeli
podporo iz ESPG. Osupljiva pričevanja kažejo, da je ESPG tem delavcem pomagal
pri izboljšanju osebnih razmer v težavnem obdobju njihovega življenja. Zadevni
zahtevki so: EGF/2007/004 FI/Perlos, EGF/2008/003 LT/Alytaus Tekstilë, EGF/2008/004
ES/Castilla y León & Aragón, EGF/2009/001 PT/Norte-Centro ter EGF/2009/002
DE/Nokia. Eurobarometer Posebna izdaja
Eurobarometra o „evropski zaposlitveni in socialni politiki“ (EBS 377[13])
iz septembra in oktobra 2011 je vključevala vprašanje o ESPG, ki je bilo
zastavljeno že v prejšnjih raziskavah Eurobarometra (oktober 2008 in
junij 2009) za spremljanje ozaveščenosti o Skladu. Na vprašanje „Ali
ste že slišali ali brali o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, ki
je sklad za pomoč žrtvam globalizacije?“ so bili možni odgovori: „Da, zelo dobro poznam ta sklad“; „Da, vendar Sklada ne poznam dobro“; „Ne, nikoli še nisem slišal/a za ta sklad“. Rezultati iz
leta 2011 kažejo, da se je ozaveščenost o Skladu v primerjavi z
letom 2009 nekoliko povečala: v celotni EU je 32 % anketirancev
slišalo za ESPG, pri čemer jih je 6 % navedlo, da poznajo Sklad „zelo
dobro“. 68 % anketirancev je odgovorilo, da še nikoli niso slišali za
ESPG. Ta delež je še vedno visok, čeprav se je v primerjavi s prejšnjo
raziskavo zmanjšal za 2 %. 4.7.2 Sestanki
z nacionalnimi organi in zainteresiranimi stranmi ESPG Sedmi in osmi sestanek kontaktnih oseb za
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, tj. predstavnikov držav članic za
ESPG, sta potekala 9. marca 2011 in 20. oktobra 2011 v Bruslju.
Oba sestanka sta bila delno namenjena razpravi o predlogu Komisije glede
podaljšanja „odstopanja zaradi krize“ po 30. decembru 20114
ter pregledu veljavne Uredbe o ESPG in predloga Komisije glede podaljšanja
njene veljavnosti na obdobje 2014–202010. 25. in 26. januarja 2011 ter 8. marca 2011
sta bili v Bruslju organizirani dve konferenci z zainteresiranimi stranmi, na
katerih je potekala razprava o prihodnosti ESPG (po letu 2011 in po
letu 2013). Konferenci sta bili financirani iz proračuna za tehnično pomoč
za leto 2010 (člen 8(1) Uredbe o ESPG). Seminar za revizorje ESPG (financiran iz proračuna
za tehnično pomoč za leto 2010) je potekal 7. aprila 2011 v Bruslju. 4.7.3 Oblikovanje
elektronskega obrazca za predložitev vlog Po opravljenem razpisu za zbiranje ponudb je
Komisija za oblikovanje elektronskega obrazca za predložitev vlog za ESPG
najela zunanje podjetje. Namen novega obrazca je skrajšanje časa, ki preteče od
priprave vloge s strani države članice do sprejetja predloga, ki ga ta Komisija
predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. 4.7.4 Drugi
statistični portret ESPG 2007–2011 Po
opravljenem razpisu za zbiranje ponudb je Komisija za pripravo drugega statističnega
portreta ESPG 2007–2011 najela zunanje podjetje. Izid portreta je
predviden za prvo polovico leta 2012. 4.7.5 Vmesna
ocena ESPG Komisija je v skladu s členom 17(1)(a)
Uredbe o ESPG izvedla vmesno oceno učinkovitosti in trajnosti rezultatov, pridobljenih
z ESPG, za katero je najela zunanje strokovnjake. Končno poročilo o vrednotenju
je bilo predstavljeno konec leta 2011 in je na voljo na spletni strani
ESPG (http://ec.europa.eu/egf). Ocena je bila izvedena na ravni samih instrumentov ter na ravni
posameznih zahtevkov in ukrepov ESPG. V analizo dolgoročnejših učinkov podpore
iz ESPG so bili vključeni posamezniki, ki so prejeli podporo, ter lokalni
delodajalci in skupnosti. Analiziranih je bilo petnajst zahtevkov ESPG v osmih
državah članicah (Finska, Francija, Nemčija, Italija, Litva, Malta, Portugalska
in Španija). Ti so bili izvedeni v skladu s prvotnimi pravili ESPG (ki so se
uporabljala od leta 2007 do konca aprila 2009), tj. prag 1 000 presežnih
delavcev, 12-mesečno izvedbeno obdobje, 50-odstotna stopnja sofinanciranja. Za 15 ovrednotenih
zahtevkov so države članice predložile končna poročila od leta 2008 do
leta 2010, pri čemer so bili ti zahtevki naknadno zaključeni[14]: || Leto zaključitve Št. || DČ || Zahtevek || EGF/2007/001 || FR || Peugeot || 2009 EGF/2007/003 || DE || BenQ || 2009 EGF/2007/004 || FI || Perlos || 2009 EGF/2007/005 || IT || Sardegna || 2011 EGF/2007/006 || IT || Piemonte || 2010 EGF/2007/007 || IT || Lombardia || 2011 EGF/2007/008 || MT || Tekstil || 2009 EGF/2007/010 || PT || Lisboa-Alentejo || 2010 EGF/2008/001 || IT || Toscana || 2011 EGF/2008/002 || ES || Delphi || 2010 EGF/2008/003 || LT || Alytaus tekstilë || 2010 EGF/2008/004 || ES || Castilla Leon || 2010 EGF/2008/005 || ES || Catalonia || 2011 EGF/2009/001 || PT || Norte-Centro || 2011 EGF/2009/002 || DE || Nokia || 2010 Ugotovitve vmesne ocene so pozitivne, saj zbrani dokazi kažejo, da ESPG
dodaja vrednost ukrepom držav članic. 42 % delavcev je po dvanajstih
mesecih prejemanja podpore ESPG našlo novo zaposlitev, pri čemer so stopnje
ponovne vključitve na trg dela srednjeročno še naraščale. To je še posebno
dober rezultat, ker so številni delavci, ki so prejeli podporo, iskalci
zaposlitve, ki potrebujejo več pomoči. ESPG je z dopolnjevanjem obstoječih
nacionalnih ukrepov in pomoči iz Evropskega socialnega sklada (ESS) javnim
zavodom za zaposlovanje v državah članicah pomagal pri spopadanju s kriznimi
razmerami zaradi množičnih odpuščanj. To je bilo še posebno pomembno, ker je
bila večina zahtevkov ESPG povezana z množičnimi odpuščanji v regijah in
krajih, kjer je raven zaposlenosti, zaposlitvenih možnosti in gospodarske
dinamike v primerjavi z nacionalnim povprečjem zadevne države že tako nižja.
ESPG državam članicam omogoča, da večjemu številu delavcev nudijo dolgoročnejšo
podporo kot v običajnih shemah, pri čemer je ta podpora bolj prilagojena
profilu in potrebam posameznega delavca. Prek posebej usmerjenih ukrepov je
mogoče zaposlitvene priložnosti na lokalnih trgih dela povezati s profili
presežnih delavcev, ki prejemajo pomoč iz ESPG. Izvajanje ESPG tudi
spodbuja dobro komunikacijo med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi
držav članic. 5. Trendi Ker se število zahtevkov ESPG povečuje, je na voljo več podatkov za
opredelitev trendov v zvezi z vlogami in za pregled smeri razvoja dejavnosti
sklada. Podatki iz spodnjih grafov in priloge se nanašajo na 97 vlog iz 32 gospodarskih
sektorjev, prejetih od januarja 2007 do decembra 2011. Podrobnejši
podatki bodo predstavljeni v drugem statističnem portretu ESPG za obdobje 2007–2011,
ki naj bi izšel v prvi polovici leta 2012. Graf 1:
Število prejetih vlog v obdobju 2007–2011 || 2007 || 2008 || 2009 || 2010 || 2011 || Skupaj Zaradi krize || ------- || ------ || 23 || 23 || 20 || 66 Zaradi trgovine || 8 || 5 || 6 || 6 || 6 || 31 Skupaj || 8 || 5 || 29 || 29 || 26 || 97 % vseh vlog || 8,2 % || 5,2 % || 29,9 % || 29,9 % || 26,8 % || 100,0 % Začasne in trajne
spremembe Uredbe o ESPG iz leta 2009 so opazno vplivale na število vlog,
ki jih je prejela Evropska komisija, pri čemer se je število vlog po maju 2009
bistveno povečalo. V celotnem obdobju 2007–2011 je bilo 31 vlog
povezanih s trgovino, 66 pa s krizo. Okoli 80 % vlog, prejetih po
maju 2009 (tj. po začetku veljavnosti spremenjene Uredbe o ESPG), je bilo
povezanih s svetovno finančno in gospodarsko krizo. Kot je prikazano v Prilogi 2, so med državami članicami
največ vlog za sredstva ESPG predložile Nizozemska in Španija (vsaka po 16 vlog)
ter Italija (12 vlog) in Danska (8 vlog). Sedem držav do 31. 12 2011
še ni zaprosilo za podporo iz ESPG: Estonija, Ciper, Latvija, Luksemburg,
Madžarska, Slovaška in Združeno kraljestvo. Graf 2:
Zahtevani znesek iz ESPG na državo članico v obdobju 2007–2011 v milijonih EUR V
celotnem obdobju 2007–2011 je 20 držav članic zaprosilo za skupen znesek
iz ESPG v višini 414,9 milijona EUR. Italija je zaprosila za najvišji
znesek sofinanciranja iz ESPG (66,2 milijona EUR za 12 vlog),
sledita pa ji Irska (60,6 milijona EUR za 6 vlog) in Danska (49,9 milijona EUR
za 8 vlog). Še neodobreni zneski so okvirni in se lahko v fazi ocenjevanja
še spremenijo. Graf 3:
Število delavcev, ki potrebujejo pomoč, na državo članico v
obdobju 2007–2011 Od
držav članic je Italija ESPG zaprosila za pomoč za največje število odpuščenih
delavcev (13 910/12 vlog), sledita pa ji Španija (12 806/16 vlog)
in Irska (9 835/6 vlog). V preostalih 11 državah se številke gibljejo
od nekaj več kot 8 000 v Nemčiji do nekaj več kot 1 400 v Romuniji. V
vseh preostalih šestih državah članicah, ki so predložile vloge, je bilo
število vključenih delavcev nižje od 1 000. Graf 4:
Število vlog na sektor (NACE Rev. 2) v obdobju 2007–2011 V obdobju 2007–2011 je ESPG prejel vloge
iz skupno 32 sektorjev dejavnosti (glej Prilogo 1). Večina od teh se
je nanašala na proizvodnjo, zajemala pa je tudi gradbeni in storitveni sektor.
Največ vlog je bilo prejetih za štiri proizvodne sektorje: avtomobilsko
industrijo (14 vlog oziroma 14,4 % vseh vlog), tekstilno industrijo (10 vlog
oziroma 10,3 % vseh vlog) in tiskarsko industrijo ter sektor strojev in
naprav (9 in 8 vlog oziroma 8–9 % vseh vlog na posamezni sektor).
Okoli 10 % vlog (10 vlog) je bilo prejetih iz gradbene industrije na
splošno, kar vključuje gradnjo stavb, specializirana gradbena dela ter
prostorsko načrtovanje in projektiranje (če bi bili vključeni tudi pomožni
sektorji, kot so tesarstvo in stavbno mizarstvo ter keramika, bi se ta številka
povzpela na 14 vlog oziroma okoli 14 %). Za skoraj polovico vseh
sektorjev je ESPG prejel po eno vlogo. Graf 5:
Število delavcev, ki jim je namenjena pomoč, na sektor (NACE Rev. 2) v
obdobju 2007–2011 Zadevni sektorji so predvsem avtomobilski
sektor, v katerem pomoč potrebuje več kot 19 000 delavcev (21,7 %
vseh delavcev, na katere se nanašajo predložene vloge), tekstilni sektor (več
kot 11 000 delavcev oziroma 12,6 % vseh, na katere se nanašajo
predložene vloge) in sektor gradnje stavb (skoraj 7 000 delavcev
oziroma 7,8 % vseh, na katere se nanašajo predložene vloge). Graf 6:
Povprečni zahtevani znesek iz ESPG, namenjen za podporo delavca, na državo
članico, 2007–2011 EUR || Povprečje V grafu 6 je prikazana povprečna podpora
iz ESPG na delavca, ki mu je namenjena pomoč. Podpora iz ESPG na delavca je
bila najvišja v Avstriji in na Danskem, kjer je znašala okoli 15 000 EUR
oziroma 10 000 EUR. Nasprotno pa je bila podpora, zahtevana v Litvi,
Sloveniji in na Češkem, nižja od 1 000 EUR na delavca. 6. Sklepna ugotovitev Dosedanja gibanja kažejo, da se vloge za ESPG
vlagajo v vse več sektorjih in v vse več državah članicah. Poleg tega imajo
države članice vse več izkušenj pri izbiri najprimernejših ukrepov, načrtovanju
učinkovite pomoči presežnim delavcem in uporabi ESPG za preskus novih
pristopov. Države članice tudi vedno bolj uporabljajo možnost prerazporeditve
sredstev med ukrepi v času izvajanja projektov, da v celoti izkoristijo
razpoložljiva sredstva. Ker začasno „odstopanje zaradi krize“, ki je
bilo na voljo v ESPG, ni bilo podaljšano na obdobje po letu 2011 (v Svetu
ni bila dosežena kvalificirana večina, saj je osem držav glasovalo proti), so
se zmanjšale možnosti za pomoč EU delavcem, ki so še vedno močno prizadeti
zaradi gospodarske in finančne krize. Od leta 2012 do konca sedanjega
programskega obdobja (konec leta 2013) se bodo še naprej uporabljale
trajne spremembe v spremenjeni Uredbi (prag zmanjšan na 500 presežnih
delavcev, izvedbeno obdobje podaljšano na 24 mesecev od datuma predložitve
vloge), ki bodo državam članicam olajšale vlaganje vlog zaradi odpuščanj kot
posledice večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Razvoj
vseh možnosti ESPG v dopolnjevanju z drugimi razpoložljivimi instrumenti in v
posvetovanju s pomembnimi zainteresiranimi stranmi bo odpuščenim delavcem, ki
so upravičeni do podpore iz ESPG, zagotovil prilagojeno podporo, s čimer se
bodo z okrevanjem trgov po krizi srednje- in dolgoročno izboljšale njihove
možnosti na trgu dela. Priloga 1 – Vloge za ESPG glede na klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, prejete do 31. decembra 2011 (97 vlog) Avtomobilska industrija (NACE: Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, oddelek 29) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2007/001 || FR || Peugeot EGF/2007/010 || PT || Lisboa-Alentejo EGF/2008/002 || ES || Delphi EGF/2008/004 || ES || Castilla y Léon EGF/2009/007 || SE || Volvo EGF/2009/009 || AT || Steiermark EGF/2009/013 || DE || Karmann EGF/2009/019 || FR || Renault EGF/2010/002 || ES || Cataluña EGF/2010/004 || PL || Wielkopolskie EGF/2010/015 || FR || Peugeot EGF/2010/031 || BE || General Motors Belgium EGF/2011/003 || DE || Arnsberg-Düsseldorf EGF/2011/005 || PT || Norte-Centro Tekstil (NACE: Proizvodnja tekstilij, oddelek 13) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2007/005 || IT || Sardegna EGF/2007/006 || IT || Piemonte EGF/2007/007 || IT || Lombardia EGF/2008/001 || IT || Toscana EGF/2008/003 || LT || Alytaus tekstilë EGF/2008/005 || ES || Catalonia EGF/2009/001 || PT || Norte-Centro EGF/2009/004 || BE || Oost-West Vlaanderen EGF/2009/005 || BE || Limburg EGF/2010/009 || ES || Valencia Oblačila (NACE: Proizvodnja oblačil, oddelek 14) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2007/008 || MT || Tekstil EGF/2009/018 || LT || Oblačila EGF/2010/003 || ES || Galicia EGF/2010/014 || SI || Mura Tiskarska industrija (NACE: Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, oddelek 18) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/026 || NL || Noord Holland in Utrecht EGF/2009/027 || NL || Noord Brabant in Zuid Holland EGF/2009/028 || NL || Limburg EGF/2009/029 || NL || Gelderland in Overijssel EGF/2009/030 || NL || Drenthe EGF/2010/027 || NL || N Brabant, oddelek 18 EGF/2010/028 || NL || Overijssel, oddelek 18 EGF/2010/029 || NL || Z Holland/Utrecht, oddelek 18 EGF/2010/030 || NL || N Holland/Flevoland, oddelek 18 Stroji in naprave (NACE: Proizvodnja strojev in naprav, oddelek 28) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/015 || DK || Danfoss Group EGF/2009/031 || DK || Linak EGF/2010/001 || DK || Nordjylland EGF/2010/006 || PL || H. Cegielski-Poznañ EGF/2010/013 || PL || Podkarpackie EGF/2010/017 || DK || Midtjylland machinery EGF/2010/018 || DE || Heidelberger Druckmaschinen EGF/2010/022 || DK || LM Glasfiber Gradnja stavb (NACE: Gradnja stavb, oddelek 41) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/011 || NL || Heijmans EGF/2009/017 || LT || Gradbeništvo EGF/2010/019 || IE || Gradbeništvo 41 EGF/2011/002 || IT || Trentino Alto Adige EGF/2011/006 || ES || Valencia EGF/2011/009 || NL || Gelderland EGF/2011/017 || ES || Aragon Specializirana gradbena dela (NACE: Specializirana gradbena dela, oddelek 43) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2010/020 || IE || Gradbeništvo 43 EGF/2011/012 || NL || Noord Brabant-Zuid Holland Prostorsko načrtovanje, projektiranje (NACE: Prostorsko načrtovanje, projektiranje; tehnično preskušanje in analiziranje, oddelek 71) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2010/021 || IE || Gradbeništvo 71 Elektronska oprema (NACE: Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, oddelek 26) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/023 || PT || Qimonda EGF/2010/008 || AT || AT&S EGF/2010/011 || NL || NXP Semiconductors EGF/2011/013 || DK || Flextronics EGF/2011/025 || IT || Lombardia Mobilni telefoni (NACE: Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, oddelek 26) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2007/003 || DE || BenQ EGF/2007/004 || FI || Perlos EGF/2009/002 || DE || Nokia EGF/2011/014 || RO || Nokia Računalniki (NACE: Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, oddelek 26) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/008 || IE || Dell Kovine (NACE: Proizvodnja kovin, oddelek 24) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/022 || BG || Kremikovtsi AD (ni upravičen) EGF/2010/007 || AT || Steiermark-Niederösterreich EGF/2011/021 || NL || Zalco Gospodinjski stroji (NACE: Proizvodnja električnih naprav, oddelek 27) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/006 || IT || Gruppo Merloni EGF/2009/010 || LT || AB Snaige EGF/2011/023 || IT || Antonio Merloni Trgovina na drobno (NACE: Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, oddelek 47) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2010/010 || CZ || Unilever EGF/2010/016 || ES || Aragon EGF/2011/004 || EL || Aldi Hellas Tesarstvo in stavbno mizarstvo (NACE: Obdelava in predelava lesa ter proizvodnja izdelkov iz lesa in plute, razen pohištva, oddelek 16) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/020 || ES || Castilla La Mancha EGF/2011/022 || ES || Castilla y León-Castilla-La Mancha Ladjedelništvo (NACE: Proizvodnja drugih vozil in plovil, oddelek 30) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2010/025 || DK || Odense Steel Shipyard EGF/2011/008 || DK || Odense Steel Shipyard Motorna vozila (NACE: Proizvodnja drugih vozil in plovil, oddelek 30) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2011/026 || IT || Emilia Romagna Kovinskopredelovalna industrija (NACE: Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, oddelek 25) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2011/018 || ES || País Vasco EGF/2011/019 || ES || Galicia Proizvodnja čevljev (NACE: Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, oddelek 15) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2010/026 || PT || Rohde EGF/2011/020 || ES || Valencia Trgovina na debelo (NACE: Trgovina na debelo, oddelek 46) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2010/012 || NL || Noord Holland ICT Vzdrževanje zrakoplovov (NACE: Popravila in montaža strojev in naprav, oddelek 33) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/021 || IE || SR Technics Založništvo (NACE: Založništvo, oddelek 58) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/024 || NL || Noord Holland in Zuid Holland Pohištvo (NACE: Proizvodnja pohištva, oddelek 31) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/016 || LT || Pohištvo Keramika (NACE: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, oddelek 23) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/014 || ES || Valencia EGF/2011/007 || IT || Lazio Kristalno steklo (NACE: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, oddelek 23) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2009/012 || IE || Waterford Crystal Kamen/marmor (NACE: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, oddelek 23) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2010/005 || ES || Valencia Cestni promet (NACE: Kopenski promet in cevovodni transport, oddelek 49) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2011/001 || AT || Nieder- und Oberösterreich Tobačni izdelki (NACE: Proizvodnja tobačnih izdelkov, oddelek 12) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2011/010 || AT || Austria Tabak Socialno delo (NACE: Socialno delo brez nastanitve, oddelek 88) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2011/011 || AT || Soziale Dienstleistungen Farmacevtski izdelki (NACE: Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, oddelek 21) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2011/015 || SE || AstraZeneca Storitve IKT (NACE: Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, oddelek 62) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2011/016 || ES || Agile Skladiščenje in shranjevanje (NACE: Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti, oddelek 52) Št. || DČ || Zahtevek EGF/2011/24 || IT || Medcenter || || Skupno število vlog: 97 Skupno število industrijskih sektorjev: 32 Na zgornjem seznamu je naslednjih osem podsektorjev NACE vključenih kot posebni sektorji: računalniki, mobilni telefoni, elektronska oprema (NACE 26) ladjedelništvo, motorna kolesa (NACE 30) keramika, kristalno steklo, kamen/marmor (NACE 23) *) Naslednjih šest zahtevkov je bilo (na dan 31.12.2011) umaknjenih s strani držav članic in niso vključeni na seznam: EGF/2007/002 FR Renault (umaknjen julija 2009) EGF/2007/009 ES Delphi (umaknjen leta 2007) EGF/2009/003 AT Magna Steyr (umaknjen leta 2009) EGF/2009/025 NL Noord Brabant (umaknjen aprila 2010) EGF/2010/023 ES Lear (umaknjen julija 2011) EGF/2010/024 NL ABN Amrobank (umaknjen marca 2011) Priloga 2 – Pregled vlog za ESPG, predloženih do 31. decembra 2011, po državah članicah in vrstah vloge (merilo iz člena 1) 1) Preglednica
odraža spremembe, veljavne na dan 31.12.2011. 2) Začasno
odstopanje, s katerim se je področje uporabe ESPG razširilo ter prilagodilo
svetovni finančni in gospodarski krizi, sofinanciranje iz ESPG pa povečalo na 65 %
vseh stroškov, se je uporabilo za vse vloge, prejete od 1. maja 2009
do 30. decembra 2011 (Uredba (ES) št. 546/2009 o spremembi
Uredbe (ES) št. 1927/2006 (UL L 167, 29.6.2009). 3) Ena
od predloženih vlog (EGF/2009/022 BG/Kremikovtsi) ni bila upravičena (SEC(2010) 993 final
z dne 30.8.2010). 4) Statistični
podatki ne vključujejo šestih zahtevkov, ki so jih države članice prosilke
umaknile. 5) Sedem
držav članic do 31.12.2011 še ni zaprosilo za podporo iz ESPG: Estonija, Ciper,
Latvija, Luksemburg, Madžarska, Slovaška in Združeno kraljestvo. [1] Uredba (ES) št. 1927/2006 z dne 20. decembra 2006
o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, UL L 406,
30.12.2006, str. 1, kakor je bila popravljena z UL L 48, 22.2.2008,
str. 82, v vseh jezikih, in UL L 202, 31.7.2008, str. 74,
samo v angleškem jeziku. [2] Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006
o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167,
29.6.2009). [3] V skladu s členom 1(1a) spremenjene Uredbe o ESPG
se uporablja za vloge za ESPG, predložene med 1. majem 2009 in 30. decembrom 2011. [4] Predlog Komisije z dne 10. junija 2011,
COM(2011) 336 final. [5] Vključno z dvema zahtevkoma, ki sta bila leta 2011
umaknjena (EGF/2010/023 ES/Lear in EGF/2010/024 NL/ABN Amrobank). [6] Gradnja stavb (4), avtomobilski sektor (2), elektronska
oprema (2), kovinskopredelovalna industrija (2), ladjedelništvo (1),
proizvodnja čevljev (1), kovine (1), trgovina na drobno (1), keramika (1),
specializirana gradbena dela (1), mobilni telefoni (1), tesarstvo in stavbno
mizarstvo (1), gospodinjski stroji (1), cestni promet (1), tobačni izdelki (1),
socialno delo (1), farmacevtski izdelki (1), storitve IKT (1), skladiščenje in
shranjevanje (1), motorna kolesa (1). [7] V ta znesek ni vštetih 382 200 EUR, ki jih je
Španija povrnila za zahtevek, umaknjen leta 2011 (EGF 2010/023
ES/Lear). [8] To preglednico je pripravila Komisija na podlagi
ukrepov, ki so jih izvedle države članice, kakor o njih poročajo v svojih končnih
poročilih. Kategorije ukrepov so podobne, vendar ne enake, metodologiji
Eurostata, ki je opisana v dokumentu „Labour market policy database – Methodology
– Revision of June 2006“ (Podatkovna zbirka politike trga delovne sile –
Metodologija – Pregled, junij 2006). Nekateri sofinancirani ukrepi, na
primer nadomestila za iskanje zaposlitve, nadomestila za usposabljanje in
nadomestila za življenjske stroške pri ukrepih aktivne politike trga dela, ne
ustrezajo nobeni kategoriji Eurostata. [9] COM(2011) 500 final z dne 29. junija 2011. [10] COM(2011) 608 final z dne 6. oktobra 2011. [11] UL C 139, 14.6.2006, str. 1. [12] UL L 154, 19.6.2010, str. 27. [13] http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_377_en.pdf. [14] Sem ni vključen zahtevek EGF/2007/002 FR/Renault, ki
je bil umaknjen leta 2009.