52011DC0466

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letu 2010

KAZALO

1. Uvod 4

2. Pregled dejavnosti ESPG v letu 2010 4

3. Nadaljevanje letnega poročila o dejavnostih ESPG za leto 2009 5

4. Analiza dejavnosti ESPG v letu 2010 5

4.1. Prejete vloge 5

Preglednica 1 – Vloge, prejete leta 2010 6

4.1.1. Prejete vloge po državah članicah in sektorjih 6

4.1.2. Prejete vloge po zahtevanih zneskih 7

4.1.3. Prejete vloge po številu delavcev, za katere je predvidena podpora 7

4.1.4. Prejete vloge po zahtevanih zneskih na delavca 7

4.1.5. Prejete vloge po merilih za podporo 7

4.2. Odobreni prispevki 8

Preglednica 2 – Podrobnosti o prispevkih, odobrenih leta 2010 8

Preglednica 3 – Prispevki iz ESPG, odobreni leta 2010: profil delavcev 9

4.2.1. Ukrepi, financirani s podporo iz ESPG 10

4.2.2. Dopolnjevanje z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov, predvsem iz Evropskega socialnega sklada (ESS) 10

4.3. Primeri, ki ne izpolnjujejo pogojev za finančni prispevek iz ESPG 11

4.4 Rezultati, ki jih je dosegel ESPG 11

4.4.1. Končna poročila, ki so jih države članice o uporabi finančnih prispevkov predložile leta 2010 11

4.4.2. Povzetek rezultatov in dobrih praks, sporočenih leta 2010 11

Preglednica 4 – Končna poročila, prejeta leta 2010 – pregled rezultatov 13

4.4.3. Podrobnosti ukrepov, izvedenih leta 2010 13

4.5. Finančno poročilo 17

4.5.1. Sredstva, ki jih je prispeval ESPG 17

4.5.2. Izdatki za tehnično pomoč 17

4.5.3. Ugotovljene ali zaključene nepravilnosti 18

4.5.4. Zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG 18

Preglednica 6 – Prispevki, zaključeni leta 2010 19

4.6. Dejavnosti tehnične pomoči, ki jih izvaja Evropska komisija 19

4.6.1. Širjenje informacij in obveščanje javnosti 19

4.6.2. Sestanki z nacionalnimi organi in socialnimi partnerji 20

4.6.3. Vmesna ocena ESPG 20

5. Trendi 20

6. Sklepna ugotovitev 22

Priloga 1 23

1. UVOD

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006[1] z namenom, da se izrazi solidarnost in zagotovi podpora delavcem, ki so postali presežni zaradi večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Oblikovan je bil zato, da se splošne dolgoročne koristi odprte trgovine glede rasti in zaposlovanja uskladijo z morebitnimi kratkoročnimi škodljivimi učinki globalizacije zlasti na zaposlovanje najbolj ranljivih in najnižje kvalificiranih delavcev. Pravila so bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 546/2009 z dne 18. junija 2009[2], da bi se doseglo učinkovitejše odzivanje na svetovno finančno in gospodarsko krizo.

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1927/2006 določa, da Komisija vsako leto do 1. julija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti ESPG v prejšnjem letu. Poročilo se mora osredotočiti predvsem na dosežene rezultate ESPG in vsebovati zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi ter financiranimi ukrepi, vključno z njihovim dopolnjevanjem z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov, zlasti iz Evropskega socialnega sklada (ESS), ter zaključkom odobrenih finančnih sredstev. Vsebovati mora tudi zahtevke, ki so bili zavrnjeni zaradi pomanjkanja sredstev ali neupravičenosti.

2. PREGLED DEJAVNOSTI ESPG V LETU 2010

Komisija je leta 2010 prejela 31 vlog za prispevke iz ESPG, kar je ena vloga več kot leta 2009. Podrobnosti o vlogah so na voljo v oddelku 4.1 in preglednici 1.

Proračunski organ je leta 2010 sprejel 31 sklepov o črpanju sredstev iz ESPG, kar je 300-odstotno povečanje števila sklepov in 60-odstotno povečanje sofinanciranja iz ESPG v primerjavi z letom 2009. Podrobnosti o odobrenih sredstvih so na voljo v oddelku 4.2 in preglednicah 2 in 3.

Komisija je leta 2010 prejela štiri končna poročila o uporabi prispevkov iz ESPG. Podrobnosti o rezultatih so na voljo v oddelku 4.4 in preglednici 4. Zaključilo se je šest prispevkov iz ESPG, ki so bili odobreni v prejšnjih letih (podrobnosti so v oddelku 4.5.4 in preglednici 6). Uporabila se je tehnična pomoč na pobudo Komisije (člen 8(1) Uredbe o ESPG). Podrobnosti so zajete v oddelku 4.6 in preglednici 5.

Leta 2010 je Komisija izvedla nov postopek odločanja, ki ga je uvedla proti koncu leta 2009. Prav tako je začela s pripravami posvetovanj o bližnjih pregledih ESPG po letu 2011 in letu 2013, kakor zahtevata člen 1(1a) in člen 20 Uredbe o ESPG. Podrobnosti so zajete v oddelkih 3 in 4.5.2.

3. NADALJEVANJE LETNEGA POROčILA O DEJAVNOSTIH ESPG ZA LETO 2009

Uredba (ES) št. 546/2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi ESPG

Spremembe Uredbe (ES) št. 1927/2006, ki so bile uvedene leta 2009, so znatno izboljšale ESPG, s tem da so izboljšale pogoje držav članic glede zahtev za sofinanciranje ESPG v podporo njihovemu odzivu na negativni učinek svetovne finančne in gospodarske krize na zaposlovanje. Na to kaže število vlog, predloženih leta 2010, ki je ostalo na enaki visoki ravni kot prejšnje leto (31 vlog leta 2010 v primerjavi s 30 vlogami leta 2009). Zahteve za podporo iz ESPG so se nedvomno poenostavile zaradi začasnega odstopanja zaradi krize, vključno s povečanjem stopnje sofinanciranja na 65 %, zmanjšanjem praga na 500 presežnih delavcev ter podaljšanjem izvedbenega obdobja na 24 mesecev od datuma predložitve vloge.

Rezultati, zlasti učinek podpore ESPG na zaposlovanje presežnih delavcev, bodo ugotovljeni po zaključku projektov. Prva končna poročila za podaljšano izvedbeno obdobje (24 mesecev od datuma predložitve vloge) se bodo predstavila Komisiji novembra/decembra 2011.

Poenostavitev odločanja o vlogah ESPG: postopek za predložitev vlog Svetu in Evropskemu parlamentu

O prispevkih iz ESPG, odobrenih leta 2010, se je odločalo po novih postopkih odločanja o ESPG, ki so bili vzpostavljeni proti koncu leta 2009. Vloženi so bili veliki napori za pospešitev odločanja v skladu s pravili sedanje uredbe. Hitrost podpore iz ESPG ter njena vloga in možnosti kot instrumenta solidarnosti so bila vprašanja, ki so bila celo leto visoko na dnevnem redu, zlasti med posvetovanjem z državami članicami, ki so se začela v drugi polovici leta 2010 o bližnjih pregledih ESPG po letu 2011 in letu 2013.

4. ANALIZA DEJAVNOSTI ESPG V LETU 2010

4.1. Prejete vloge

Komisija je leta 2010 prejela 31 vlog (glej preglednico 1), kar je ena več kot leta 2009. Uredba (ES) št. 546/2009, ki je bila sprejeta 18. junija 2009, se uporablja za vse vloge (tj. 65-odstotna stopnja sofinanciranja, 24-mesečno izvedbeno obdobje od datuma predložitve vloge itd.).

Vloge je vložilo 12 držav članic, zadevale so 31 995 presežnih delavcev, iz ESPG pa so bila zahtevana sredstva v skupni višini 169 994 542 EUR. Tri države članice so leta 2010 prvič zaprosile za podporo: Češka, Poljska in Slovenija.

Preglednica 1 – Vloge, prejete leta 2010

[pic]

4.1.1. Prejete vloge po državah članicah in sektorjih

Enaintrideset prejetih vlog se nanaša na 16 sektorjev[3]. Za sedem od teh sektorjev je bila vloga prvič vložena leta 2010: ti so navedeni v spodnjem seznamu. Številnim vlogam je bila v pomoč možnost zaprositve v okviru odstopanja zaradi krize.

Avstrija (dve vlogi: kovine , elektronska oprema ), Belgija (ena vloga: avtomobilska industrija), Češka (ena vloga: trgovina na drobno ), Danska (štiri vloge: stroji/naprave, ladjedelništvo ), Francija (ena vloga: avtomobilska industrija), Nemčija (ena vloga: stroji/naprave), Irska (tri vloge: gradbeništvo), Nizozemska (sedem vlog: elektronska oprema, tiskarska industrija, finančne storitve , trgovina na debelo ), Poljska (tri vloge: avtomobilska industrija, stroji/naprave), Portugalska (ena vloga: proizvodnja čevljev ), Španija (šest vlog: avtomobilska industrija, oblačila, kamen/marmor , trgovina na drobno ), Slovenija (ena vloga: oblačila).

4.1.2. Prejete vloge po zahtevanih zneskih

Država članica, ki zaprosi za podporo iz ESPG, mora oblikovati usklajen paket ukrepov, ki najbolj ustreza profilu delavcev, in določiti znesek podpore, ki ga želi pridobiti. Uredba o ESPG ne priporoča ali omejuje celotnega zahtevanega zneska, vendar Komisija oceni vlogo in lahko izpostavi vprašanja, ki države članice pozivajo k reviziji predlaganega paketa prilagojenih storitev in s tem tudi zahtevanega zneska.

Prispevki iz ESPG, zaprošeni za posamezni primer v letu 2010, so znašali od 114 250 EUR do 38 052 069 EUR (povprečno 5 483 695 EUR).

4.1.3. Prejete vloge po številu delavcev, za katere je predvidena podpora

Skupno število delavcev, ki so jim bili namenjeni predlagani ukrepi za sofinanciranje iz ESPG, je bilo 31 995. Število delavcev se je gibalo od 120 do 2 593, pri čemer so se tri vloge nanašale na več kot 2 000 delavcev, štiri na od 1 000 do 2 000 delavcev, 21 vlog pa se je nanašalo na manj kot 1 000 delavcev[4].

Število presežnih delavcev in število delavcev, katerim je namenjena podpora iz ESPG, se lahko razlikujeta, če se država članica prosilka odloči, da bo podporo iz ESPG za posebne skupine delavcev namenila na primer osebam, ki imajo izredne težave pri obstoju na trgu dela, in/ali osebam, ki najbolj potrebujejo podporo. Nekateri prizadeti delavci morda prejemajo podporo zunaj ESPG, drugi pa si morda sami najdejo novo zaposlitev ali se odločijo za predčasno upokojitev, kar pomeni, da jim niso namenjeni ukrepi ESPG.

4.1.4. Prejete vloge po zahtevanih zneskih na delavca

Predlagani zneski na delavca v letu 2010 so se gibali od malo nad 600 EUR do več kot 23 000 EUR.

V skladu z Uredbo lahko država članica sama oblikuje paket prilagojenih storitev, ki jih predlaga za zadevne presežne delavce. Zahtevani znesek na prizadetega delavca se lahko torej spreminja glede na resnost odpuščanja, razmere na prizadetem trgu dela, individualni položaj delavcev, katerim je namenjena podpora, ukrepe, ki jih je država članica že zagotovila, in strošek zagotavljanja storitev v zadevni državi članici ali regiji.

4.1.5. Prejete vloge po merilih za podporo

Štiriindvajset od enaintridesetih predloženih vlog (77 %) je bilo namenjenih podpori delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize (člen 1a spremenjene Uredbe o ESPG), preostalih sedem vlog (23 %) pa je bilo namenjenih odzivu na večje strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije.

Dvanajst vlog je temeljilo na členu 2(a) Uredbe o ESPG, osemnajst na členu 2(b), ena vloga pa se je nanašala na člen 2(c) in se sklicevala na izredne okoliščine ter trdila, da ni bilo mogoče v celoti izpolniti pogojev iz člena 2(a).

4.2. Odobreni prispevki

Proračunski organ je leta 2010 sprejel 31 sklepov o črpanju iz ESPG za sofinanciranje ukrepov aktivne politike trga dela (glej preglednici 2 in 3 za pregled in razčlenitev profilov delavcev). Od tega se jih je trinajst nanašalo na vloge iz leta 2010, osemnajst pa na vloge, prejete v drugi polovici leta 2009. Uredba (ES) št. 546/2009, ki je bila sprejeta 18. junija 2009, se uporablja za vse odobrene prispevke (tj. 65-odstotna stopnja sofinanciranja, 24-mesečno izvedbeno obdobje od datuma predložitve vloge itd.).

Odobrenih 31 prispevkov je bilo namenjenih 23 688 presežnim delavcem v devetih državah članicah, pri čemer je bilo iz ESPG skupaj izplačanih 83 554 141 EUR (16,7 % razpoložljivega najvišjega letnega zneska ESPG).

Preglednica 2 – Podrobnosti o prispevkih, odobrenih leta 2010

[pic]

Preglednica 3 – Prispevki iz ESPG, odobreni leta 2010: profil delavcev

[pic]

4.2.1. Ukrepi, financirani s podporo iz ESPG

Člen 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006 določa, da se lahko iz ESPG sofinancirajo le ukrepi aktivne politike trga dela, katerih cilj je ponovna vključitev presežnih delavcev v delovno razmerje. Poleg tega določa tudi, da se lahko iz ESPG financirajo dejavnosti države članice, ki so povezane s pripravo, upravljanjem, širjenjem informacij, obveščanjem javnosti in nadzorom porabe sredstev (tehnična pomoč).

Cilj ukrepov, ki so bili sprejeti v zvezi z 31 prispevki iz ESPG, odobrenimi leta 2010, je ponovno vključiti 23 688 presežnih delavcev na trg dela. Zajemali so predvsem intenzivno individualno pomoč pri iskanju zaposlitve in storitve spremljanja, različne oblike poklicnega usposabljanja, ukrepe nadgradnje spretnosti ter preusposabljanja, različne začasne finančne pobude/nadomestila v času iskanja zaposlitve, usposabljanje in druge ukrepe aktivne politike trga dela do trenutka dejanske ponovne vključitve na trg dela, ter druge vrste dejavnosti, kot so spodbujanje podjetništva in podprto zaposlovanje.

4.2.2. Dopolnjevanje z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov, predvsem iz Evropskega socialnega sklada (ESS)

ESPG je namenjen povečanju zaposljivosti in zagotavljanju hitre ponovne vključitve odpuščenih presežnih delavcev na trg dela prek izvajanja ukrepov aktivne politike trga dela, s čimer dopolnjuje ESS, ki je glavni instrument EU za spodbujanje zaposlovanja v EU. Na splošno se ta dva sklada med seboj dopolnjujeta tako, da se ukvarjata s temi vprašanji iz dveh različnih časovnih perspektiv, in sicer ESPG zagotavlja posebej prilagojeno podporo presežnim delavcem kot odziv na posebno resnost množičnega odpuščanja na evropski ravni, ESS pa z vnaprej načrtovanimi večletnimi programi podpira strateške, dolgoročne cilje (npr. povečanje človeškega kapitala, upravljanje sprememb), sredstev ESS namreč običajno ni mogoče preusmeriti v reševanje kriznih razmer, ki jih povzročijo množična odpuščanja. Ukrepi ESPG in ESS se včasih uporabijo za dopolnjevanje eden drugega pri zagotavljanju kratko- in dolgoročnih rešitev. Odločilno merilo je možnost razpoložljivih instrumentov, da učinkovito pomagajo delavcem, naloga držav članic pa je, da izberejo (in načrtujejo) instrumente in ukrepe, ki so najbolj primerni za uresničitev zastavljenih ciljev.

Vsebina „usklajenega paketa prilagojenih storitev“, ki jih sofinancira ESPG, mora biti uravnotežena z drugimi ukrepi in jih mora dopolnjevati . Ukrepom, ki jih sofinancira ESPG, se ni treba omejiti zgolj na standardne tečaje in ukrepe, izkušnje namreč kažejo, da ESPG državam članicam omogoča, da presežnim delavcem ponudijo prilagojeno in temeljito pomoč, vključno z ukrepi, do katerih običajno ne bi imeli dostopa (srednje- in visokošolsko izobraževanje). ESPG državam članicam omogoča, da se bolje osredotočijo na najbolj ranljive osebe, na primer na nizko kvalificirane osebe ali osebe migrantskega porekla, ali da zagotavljajo podporo dlje časa, kot bi bilo mogoče brez ESPG. Zaradi vsega tega se povečajo možnosti za izboljšanje situacije delavcev.

Konkretni primeri uspešnega sodelovanja med ESS in ESPG so primeri EGF/2010/011 NL/NXP Semiconductors in EGF/2010/012 NL/Noord Holland ICT, ki ju je predložila Nizozemska, EGF/2010/014 SI/Mura, ki ga je predložila Slovenija, ter EGF/2010/018 DE/Heidelberger Druckmaschinen, ki ga je predložila Nemčija. Pri prvem nizozemskem primeru se dopolnjevanje kaže v posebnem projektu usposabljanja ESPG za delavce iz podjetij, ki proizvajajo polprevodnike[5], čas njegovega izvajanja pa je delno sovpadel z izvedbenim obdobjem za ESPG. Pri drugem primeru so presežni delavci lahko sodelovali tudi pri dveh projektih ESS v sektorju IKT[6]. Slovenija je zagotovila, da ukrepi ESPG dopolnjujejo različne ukrepe ESS[7]. Pri nemškem primeru je bil paket osebnih storitev ESPG oblikovan tako, da dopolnjuje ukrepe, financirane iz strukturnih skladov, ter zlasti certificirane tečaje usposabljanja ESS, ki so zagotovljeni v okviru zveznega programa ESS-Zvezni zavod za zaposlovanje.

Vse države članice morajo vzpostaviti potrebne mehanizme, da se izognejo kakršnemu koli tveganju dvojnega financiranja iz finančnih instrumentov EU, kakor zahteva člen 6(5) Uredbe (ES) št. 1927/2006.

4.3. Primeri, ki ne izpolnjujejo pogojev za finančni prispevek iz ESPG

Proračunski organ ni zavrnil nobenega predloga, ki mu ga je predložila Komisija za financiranje iz ESPG. Eno vlogo (EGF/2009/022 BG/Kremikovtsi, ki jo je Bolgarija predložila 26. 10. 2009) je Komisija označila za neustrezno[8]. Ta ugotovitev je bila sporočena državi članici.

4.4 Rezultati, ki jih je dosegel ESPG

Glavni viri informacij o rezultatih, ki jih je dosegel ESPG, so končna poročila, ki so jih države članice predložile v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Ta so dopolnjena z informacijami, ki so jih države članice predložile v neposrednih stikih s Komisijo ter na usklajevalnih sestankih in konferencah s predstavniki držav članic skozi celo leto. Rezultati in podatki, ki so jih države članice sporočile leta 2010, so povzeti v naslednjem oddelku in preglednici 4.

4.4.1. Končna poročila, ki so jih države članice o uporabi finančnih prispevkov predložile leta 2010

Komisija je leta 2010 prejela štiri končna poročila v zvezi z naslednjimi primeri: EGF/2008/004 ES/Castilla y Léon in Aragón, EGF/2008/005 ES/Cataluña, EGF/2009/001 PT/Norte-Centro ter EGF/2009/002 DE/Nokia. To so zadnji primeri ESPG z 12-mesečnim izvedbenim obdobjem, preden se je to podaljšalo na 24 mesecev z Uredbo (ES) št. 546/2009 z dne 18. junija 2009.

4.4.2. Povzetek rezultatov in dobrih praks, sporočenih leta 2010

Štiri končna poročila, ki so jih predstavile tri države članice, so pokazala, da je na koncu ali kmalu po koncu izvedbenega obdobja za ESPG 629 delavcev (20 % od 3 146) našlo novo zaposlitev ali so postali samozaposlene osebe. Drugi so se izobraževali ali usposabljali (približno 5 %), bili brezposelni ali nedejavni iz osebnih razlogov.

Rezultate ponovne vključitve na trg dela so otežile znatno zmanjšane absorpcijske sposobnosti lokalnih in regionalnih trgov dela, kar je neposredna posledica svetovne finančne in gospodarske krize. Pomena stopnje ponovne vključitve na trg dela se ne sme precenjevati, ker odseva samo zaposlitveni položaj delavcev v trenutku, ko so se podatki zbirali. Ne daje nobenih informacij o vrsti zaposlitve in kakovosti dela, ki ga je oseba našla, in se lahko trenutek pozneje znatno spremeni. V skladu z informacijami, ki jih je zagotovilo več držav članic, so stopnje ponovne vključitve na trg dela višje že nekaj mesecev po predložitvi končnih poročil, zlasti v primerih, kadar delavci še naprej prejemajo posebej prilagojeno podporo po preteku obdobja ESPG na stroške držav članic ali s podporo ESS.

Države članice so sporočile številna zanimiva dejstva in spodbudne informacije, ki kažejo, da so se osebni položaj, samozavest in zaposljivost zadevnih delavcev vidno izboljšale zaradi podpore in storitev ESPG, čeprav niso vedno hitro našli nove zaposlitve. ESPG je državam članicam omogočil, da so dejavnejše v regijah, ki so jih prizadela odpuščanja, glede na število ljudi, ki jim je bila nudena podpora, ter trajanje in kakovost podpore, kot bi lahko bile brez sredstev ESPG. Sredstva EU so jim omogočila prožnejši odziv, vključitev zelo prilagojenih, včasih tudi inovativnih ukrepov v svoje pakete ter večjo osredotočenost na najnižje kvalificirane delavce. Podpora, sofinancirana iz ESPG, pomeni torej večjo naložbo v spretnosti, ki ima lahko srednje- in dolgoročno pozitiven učinek, ko si bodo trgi postopoma opomogli od krize. Poleg tega je ESPG veljal za koristen instrument v času proračunskih primanjkljajev in varčevanja v javnem sektorju, ko so se nacionalna sredstva skrčila in se države članice in družbe borijo, da bi si opomogle od svetovne krize. Vmesna ocena ESPG, ki je v skladu s členom 17(1)(a) Uredbe (ES) št. 1927/2006 predvidena leta 2011, bo podrobneje ocenila učinek ESPG.

Preglednica 4 – Končna poročila, prejeta leta 2010 – pregled rezultatov[9]

[pic]

4.4.3. Podrobnosti ukrepov, izvedenih leta 2010

EGF/2008/004 Castilla Leon y Aragón/Španija (avtomobilska industrija)

Od 534 delavcev, ki so sodelovali pri ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo na koncu izvedbenega obdobja ponovno v delovnem razmerju 184 (34,5 %), preostalih 350 (65,5 %) pa se je izobraževalo ali usposabljalo, bili so brezposelni ali pa nedejavni iz različnih osebnih razlogov. Stopnjo ponovne vključitve na trg dela je treba razumeti v okviru visoke stopnje brezposelnosti v obeh prizadetih regijah, ki se je podvojila med letoma 2008 in 2010 zaradi finančne in gospodarske krize.

Celo osebe, ki so še vedno brezposelne, so dejale, da so jim ukrepi ESPG okrepili samozavest in samospoštovanje, razvili samostojnost in jim dali osnovne spretnosti in sposobnost za ponovno vključitev na trg dela. Za španske organe je ESPG instrument, ki je posebno primeren za ponovno vključitev tistih delavcev na trg dela, ki nimajo veliko možnosti, da bi hitro našli novo zaposlitev, zaradi prispevka iz ESPG pa so lahko izbirali med velikim številom posebej prilagojenih ukrepov, ki so bili veliko bolj prilagojeni in namenski, kot bi lahko bili brez sredstev iz ESPG. Velik odstotek delavcev, ki so prejeli podporo, je uspešno obdržal svojo raven spretnosti ali povečal svojo zaposljivost, s tem pa izboljšal svoje možnosti na trgu dela.

Izvedeni prilagojeni ukrepi predstavljajo zanimivo mešanico iskanja zaposlitve, usposabljanja ter pomoči in nadomestil za ponovno vključitev na trg dela. Po standardnih začetnih ukrepih za vse prizadete delavce, kot so svetovanje in prilagojene poklicne poti, so se izvedli različni ukrepi, najprej obsežna raziskava trga dela, nato pa prizadevanja za doseganje ustreznosti za trg dela. Večdisciplinarne skupine za pomoč so obiskale skoraj 3 000 podjetij (večinoma mala in srednja podjetja) z dvojnim ciljem, in sicer, da uskladijo zaposlitvene priložnosti s kvalifikacijami brezposelnih oseb ali jih usposobijo za nova delovna mesta ter da podjetjem predstavijo novi projekt. Tako je bilo prejetih več kot 400 ponudb za delo in več kot 200 delavcev se je uspešno prijavilo na nova delovna mesta med izvedbenim obdobjem za ESPG. Delavce se je spremljalo tudi po njihovi ponovni vključitvi na trg dela za ugotavljanje morebitnega nazadovanja in oceno njihovega osebnega zadovoljstva. Španski organi bodo nadaljevali z analizo trga in zaposlitvenega položaja delavcev po zaključku projekta ESPG, ohranili pa se bodo tudi stiki s podjetji, da se zagotovi trajanje dosežkov ESPG v prihodnosti.

Ukrepi za pridobitev kvalifikacij, ki so bili na voljo delavcem, so vključevali različne vrste usposabljanja, nekatere v povezavi z zavezo podjetja k ponovni vključitvi delavcev, kot so: tečaji za izboljšanje strokovnega znanja na področju tehnologij obnovljive energije in računalniški tečaji, tečaji na področju tehnike, vzdrževanja, sociale, turizma, računovodstva in upravljanja MSP, vodenja in komunikacijskih tehnologij. Nekaterim delavcem so bila odobrena začasna finančna nadomestila, da so izravnali razliko med njihovimi prejšnjimi in novimi plačami (spodbude za ponovno vključitev na trg dela) in/ali nadomestila za iskanje zaposlitve, vključno s posebnimi nadomestili za osebe, ki nudijo oskrbo.

EGF/2008/005 Catalonia/Španija (tekstil)

Od 587 delavcev, ki so bili upravičeni do ukrepov, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo na koncu izvedbenega obdobja ponovno v delovnem razmerju 30 (5,1 %) (vključno z enim delavcem, ki je ustanovil svoje podjetje), 17 (2,9 %) se jih je izobraževalo ali usposabljalo, preostalih 540 (92,0 %) pa je bilo brezposelnih ali so bili nedejavni iz različnih osebnih razlogov. Nizko stopnjo ponovne vključitve na trg dela je treba razumeti v okviru oslabljenega trga dela v regiji, ki je posledica finančne in gospodarske krize, ter tudi ob upoštevanju poznega pritoka sredstev iz ESPG (glej opombo spodaj).

Španski organi so poročali, da jim je prispevek iz ESPG omogočil zagotoviti intenzivne posebej prilagojene ukrepe za prizadete delavce, za kar so drugi skladi manj primerni. Večina sodelujočih delavcev je pokazala visoko zavezanost ukrepom, splošno mnenje udeležencev pa je bilo zelo pozitivno. Model upravljanja je vključeval uporabo obsežne mreže ustanov, sodelovanje lokalnih organov pa je veljalo za ključni element uspešne izvedbe ukrepov. Kadar bo mogoče, bodo regionalni organi uporabili metodologijo ESPG za podobne programe ponovnega vračanja na trg dela.

Ukrepi vključujejo: poklicno usmerjanje, da se ugotovijo zaposljivost presežnih delavcev in ovire pri njihovem iskanju nove zaposlitve; intenzivna pomoč pri iskanju nadomestne/nove zaposlitve, ki vključuje osebne svetovalce, ki se delavcem pomagajo ponovno uveljaviti na trgu dela, ter „aktivna usposabljanja“, ki delavcem omogočajo neposreden dostop do računalnikov in portalov za iskanje zaposlitve ob pomoči usposobljenega osebja. Ukrepi usposabljanja so vključevali tečaje nadgradnje spretnosti, kot so računalniški tečaji, tehnike ustne/pisne komunikacije ter osnovni tečaji podjetništva, in so upoštevali tudi posebne potrebe oseb, starih nad 45 let, nižje kvalificiranih oseb ali oseb, ki niso španski državljani. Skupinsko usposabljanje je bilo prav tako na voljo na področjih, kjer so lokalna podjetja odkrila potrebe po spretnostih, ali v sektorjih v vzponu, kjer se bodo v prihodnosti morda pojavile zaposlitvene priložnosti. Nekaterim delavcem so bila odobrena začasna finančna nadomestila med iskanjem zaposlitve in/ali kadar so sprejeli najmanj šestmesečno zaposlitev (spodbude za ponovno vključitev na trg dela).

Španija je zaradi zamud pri sproščanju sredstev EU začela izvajati prvi niz ukrepov z uporabo lastnih sredstev. Ker je bilo večino načrtovanih ukrepov mogoče začeti šele v zadnjih mesecih izvedbenega obdobja za ESPG, je Španija sklenila, da nadaljuje s prilagojenimi storitvami štiri dodatne mesece na lastne stroške. Dodatni ukrepi po izvedbenem obdobju za ESPG so Španiji omogočili, da je pomagala dodatnim 387 presežnim delavcem (od prvotno predvidenih 1 100). Pol leta po izvedbenem obdobju za ESPG je bila stopnja ponovne vključitve na trg dela znatno višja kot takoj po zaključku projekta ESPG.

EGF/2009/001 Norte-Centro/Portugalska (tekstil)

Od 720 delavcev, ki so sodelovali pri ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo na koncu izvedbenega obdobja ponovno v delovnem razmerju 30 (4,2 %), devet (1,3 %) se jih je izobraževalo ali usposabljalo, preostalih 681 (94,6 %) pa je bilo brezposelnih ali nedejavnih iz različnih osebnih razlogov. Stopnjo ponovne vključitve na trg dela je treba razumeti v okviru oslabljenega trga dela v regiji, ki je posledica finančne in gospodarske krize. Nadaljnja razloga sta nizka stopnja izobrazbe (79 % delavcev, ki so prejeli podporo, ni zaključilo devetletnega osnovnošolskega izobraževanja, nadaljnjih 13 % pa ni zaključilo srednješolskega izobraževanja) ter veliko število delavcev, starih nad 55 let, za katere je bilo obdobje, ki je bilo na voljo, prekratko, da bi najbolj izkoristili obsežno pomoč na področju izobraževanja.

Portugalski organi so sporočili, da so bili ukrepi dobro sprejeti med udeleženci, ki so priznali, da so povečali svoje poklicne spretnosti in posledično svojo zaposljivost, ter tudi med službami za zaposlovanje, ki so se zaradi podpore iz ESPG lahko odzvale na potrebe brezposelnih delavcev, razkropljenih po različnih vaseh. Portugalska je priznala pomen spodbujanja delavcev, ki so izgubili zaposlitev, zagotavljanja polne vključenosti regionalnih središč za zaposlovanje ter upoštevanja časovnega razporeda za zagotovitev kar najboljšega izkoristka izvedbenega obdobja.

Ukrepi so za okoli tretjino delavcev, katerim je namenjena podpora, vključevali individualno pomoč pri iskanju zaposlitve, na primer priznavanje/potrjevanje kvalifikacij za obstoječe spretnosti, pripravo poteka usposabljanja in ponovne vključitve na trg dela, ter različne (kratke) module usposabljanja in preusposabljanja, ki so temeljili na državnem katalogu kvalifikacij in so jih za skoraj vse prizadete delavce izvajala priznana izobraževalna središča. Drugi ukrepi so bili prilagojeni potrebam oseb, ki so imele posebne težave pri ponovni vključitvi na trg dela: zagotovile so jih neprofitne organizacije, ki so nudile osebne načrte vključevanja, pomoč pri vključevanju in finančna nadomestila za sodelujoče delavce. Nekateri so dobili tudi štipendije za usposabljanje in podporo za ustanovitev podjetja. Pri večini ukrepov so se med delavci in organi za izvajanje/spremljanje podpisali sporazumi o sodelovanju, ki so določili njihove obveznosti.

Januarja 2011 (eno leto po izvedbenim obdobju za ESPG) se je stopnja ponovnega vključevanja na trg dela povečala na 200, kar kaže, da so imeli ukrepi, sofinancirani iz ESPG, pozitivne rezultate še nekaj časa po zaključku izvajanja ESPG.

EGF/2009/002 Nokia/Nemčija (mobilni telefoni)

Od 1 305 delavcev, ki so sodelovali pri ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, jih je na koncu izvedbenega obdobja našlo novo zaposlitev 385 (29,5 %) (vključno s 36, ki so postali samozaposlene osebe), 121 (9,3 %) se jih je izobraževalo ali usposabljalo, preostale osebe pa so bile brezposelne (737, oziroma 56,5 %) ali nedejavne iz različnih osebnih razlogov (62, oziroma 4,8 %).

Nemški organi so ocenili rezultate projekta ESPG za „precej zadovoljive“ kljub neugodnim razmeram na trgu dela zaradi svetovne krize in drugim težavam, na primer razmeroma nizki stopnji kvalificiranosti, precej visoki starosti večine delavcev, njihovi šibki pripravljenosti na mobilnost in odporu do sprejetja novih slabše plačanih delovnih mest.

Nemčija meni, da je ESPG instrument, ki je koristno dopolnil in poglobil nacionalna prizadevanja pri odzivu na krizo, in sicer s širjenjem ponudbe kvalifikacij ter podaljšanjem obdobja, v katerem lahko delavci prejmejo podporo. Večina delavcev, ki je prejela podporo iz ESPG, je bila prej zaposlena v podjetju Nokia in ni bila ponovno vključena na trg dela po tem, ko je sodelovala pri ukrepih družbe Transfergesellschaft (ki so jo socialni partnerji ustanovili za največ 12 mesecev). Do nadaljnjih šest mesecev so bili deležni intenzivnega spremljanja v okviru projekta ESPG, kjer so prejeli širok spekter prilagojenih storitev s poudarkom na intenzivni individualni pomoči pri iskanju zaposlitve in ukrepih usposabljanja, kar je bilo dopolnjeno s finančnimi ugodnostmi v obliki kratkotrajnih nadomestil za življenjske stroške („Transferkurzarbeitergeld“) v času sodelovanja pri ukrepih usposabljanja in aktivnega ponovnega vključevanja na trg dela, pod pogojem da so se zadevni delavci posvetili projektu ESPG za polni delovni čas.

Tečaji usposabljanja so bili skrbno izbrani za tista področja, po katerih je povpraševanje na trgu dela, in so bili načrtovani za dopolnitev tečajev, ki sta jih že nudila Evropski socialni sklad in podjetje, ki je odpustilo delavce. V ponudbo so bili vključeni tudi pomoč osebam, ki so našle zaposlitev, da se pripravijo na svoje novo delo, podpora morebitnim bodočim podjetnikom, usmerjanje oseb, ki se želijo zaposliti v tujini, in ustanovitev skupin za samopomoč za krepitev zmožnosti določenih skupin ljudi. ESPG je Nemčiji omogočil, da je zagotovila veliko boljše razmerje med iskalci zaposlitve in svetovalci (en svetovalec na 40 delavcev v primerjavi z običajnim razmerjem, ki je en svetovalec na 200 delavcev), svetovalci pa so bili izbrani na podlagi ozadja udeležencev. Nemčija je zaradi zamud pri sproščanju sredstev iz ESPG začela izvajati prve ukrepe z uporabo lastnih sredstev in sredstev iz ESS.

Zato je bila podpora, sofinancirana iz ESPG, zelo prilagojena in učinkovita.

Šest mesecev po koncu izvedbenega obdobja je novo zaposlitev našlo dodatnih 42, prej brezposelnih oseb, s čimer se je povečalo število delavcev, ki so se ponovno vključili na trg dela, na 427. Stopnja ponovne vključitve na trg dela se je še povečala nekaj mesecev pozneje, kar kaže, da ima podpora, sofinancirana iz ESPG, lahko dolgoročno pozitiven učinek.

4.5. Finančno poročilo

4.5.1. Sredstva, ki jih je prispeval ESPG

Proračunski organ je leta 2010 odobril 31 prispevkov iz ESPG v skupni višini 83 554 141 EUR , kar je 16,7 % najvišjega letnega zneska , ki je na voljo (preglednica 2). Vseh 31 plačil je bilo izvršenih iz proračuna za leto 2010, čeprav jih je bilo devet izplačanih na začetku leta 2011.

V skladu s členom 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006[10], ki določa proračunski okvir za ESPG, ESPG ne sme preseči najvišjega letnega zneska v višini 500 milijonov EUR, ki se lahko črpa iz neporabljenih sredstev v okviru katere koli razlike do skupne zgornje meje odhodkov iz prejšnjega leta in/ali iz zapadlih sredstev za prevzem obveznosti iz prejšnjih dveh let, razen tistih iz postavke 1B finančnega okvira. Poleg tega člen 12 Uredbe o ESPG določa, da mora na dan 1. septembra vsakega leta ostati na voljo najmanj 25 % najvišjega letnega zneska za pokrivanje morebitnih potreb, ki se pojavijo do konca leta.

Sredstva za prevzem obveznosti za zneske, odobrene leta 2010, so se prenesla iz rezerve v proračunsko vrstico ESPG.

Leta 2010 so se odobritve plačil izvajale iz proračuna ESS (19 881 554 EUR) na začetku leta zaradi sorodnosti politik obeh skladov. Da bi se izognili zmedi glede porabe proračunskih sredstev, je Komisija opredelila alternativne vire za odobritve plačil med letom, viri manjše porabe od predvidene pa so postali jasno vidni. Znesek v višini 21 381 228 EUR je bil uporabljen iz proračunske vrstice „Zaključek programa za podjetja: izboljšanje finančnega okolja za mala in srednja podjetja (MSP)“. Dodatni znesek v višini 42 291 359 EUR je bil opredeljen in uporabljen iz proračunske vrstice „Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost – Program za podjetništvo in inovativnost“. Predvidene naložbe za obe proračunski vrstici so se močno zmanjšale zaradi finančne krize.

Plačila, ki so bila izvršena za leto 2010 (83 554 141 EUR), so bila za 60 % višja kot za leto 2009 (52 349 047 EUR). Pokazalo se je, da države članice zdaj učinkoviteje pripravljajo in vlagajo vloge za ESPG kot v prvih letih.

4.5.2. Izdatki za tehnično pomoč

V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 1927/2006 se lahko do 0,35 % finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto (največ 1,75 milijona EUR), porabi za financiranje tehnične pomoči na pobudo Komisije za dejavnosti, kot so obveščanje, upravna in tehnična podpora, spremljanje, revizija, nadzor in ocena, ki so potrebne za izvajanje Uredbe o ESPG. Leta 2010 je bilo na voljo 1 110 000 EUR za tehnično pomoč[11] dejavnostim, navedenim v preglednici 5. Zahtev za preostalih 640 000 EUR, ki bi se lahko porabili za tehnično pomoč v zadevnem letu, ni bilo.

Preglednica 5 – Izdatki za tehnično pomoč za leto 2010

Opis proizvoda | V proračunu predvideni znesek v EUR | Dejanski znesek v EUR |

Obveščanje (na primer posodabljanje spletne strani ESPG v vseh jezikih EU, publikacije in avdiovizualne dejavnosti) | 240 000 | 81 436,59 |

Upravna in tehnična pomoč – sestanki kontaktnih oseb ESPG – konference in seminarji (vključno konference z zainteresiranimi stranmi) | 70 000 200 000 | 86 425,34 332 478,59 |

Ocena (vmesna ocena ESPG v skladu s členom 17(1)(a) Uredbe o ESPG) | 300 000 | 300 000 |

Spremljanje (deset študij) | 250 000 | 0 |

Razvoj temeljnega znanja | 50 000 | 0 |

Revizije in nadzor: Za to kategorijo se ni porabilo nič sredstev (revizije, ki so bile opravljene leta 2010, so se financirale iz drugih virov Evropske komisije) |

Skupaj | 1 110 000 | 800 340,52 |

Med letom je bilo odločeno, da se organizirata dve konferenci ESPG z zainteresiranimi stranmi za posvetovanje z državami članicami, izvajalskimi organi in socialnimi partnerji o trenutni Uredbi o ESPG ter o potrebnih spremembah po letu 2011 (ali bi nadaljevali z začasnim odstopanjem zaradi krize, v skladu s katerim je bila dana podpora iz ESPG delavcem, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, ter v skladu s katerim je bil prispevek iz ESPG povečan na 65 % skupnih stroškov) in po letu 2013. Ti posvetovalni konferenci sta nadomestili prvotno predvidenih deset študij spremljanja. Poleg tega je bil aprila 2011 načrtovan seminar za revizorje ESPG.

4.5.3. Ugotovljene ali zaključene nepravilnosti

Komisija leta 2010 ni bila obveščena o nobenih nepravilnostih v skladu z Uredbo o ESPG. Leta 2010 niso bile zaključene nobene nepravilnosti v skladu z Uredbo o ESPG.

4.5.4. Zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG

Člen 15(2) Uredbe o ESPG določa postopke za zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG. Leta 2010 je bil zaključen drugi niz prispevkov iz ESPG od ustanovitve sklada. To je naslednjih šest prispevkov.

Preglednica 6 – Prispevki, zaključeni leta 2010

[pic]

Skupni znesek neporabljenih sredstev, ki se morajo povrniti Komisiji za teh šest primerov, je 9 857 484,55 EUR.

Razlogov, zakaj države članice niso porabile vseh odobrenih sredstev iz ESPG, je več. Čeprav se države članice spodbuja, da pripravijo realne ocene proračuna za usklajeni paket prilagojenih storitev, vsa zahtevana sredstva morda niso potrebna med izvajanjem ukrepov. V nekaterih primerih je bilo morda število delavcev, ki potrebujejo podporo, precenjeno, nekateri delavci se morda raje odločijo za stroškovno ugodnejše ukrepe od stroškovno dražjih ukrepov, nekateri so lahko vključeni v ukrep krajši čas, kot je bilo prvotno predvideno, ker so našli novo zaposlitev, drugi pa morda sploh ne sodelujejo, ker so se odločili za predčasno upokojitev. Zamude pri začetku izvajanja ukrepov so lahko dodatni razlog za manjšo porabo. Priprava proračuna za ukrepe in predvidevanja glede sodelovanja delavcev držav članic naj bi se izboljšala s pridobljenimi izkušnjami, države članice pa so že začele uporabljati pridobljena spoznanja pri poznejših vlogah. Poleg tega so velika prizadevanja vložena v poenostavitev postopkov odločanja in plačevanja sredstev iz ESPG, da se čas in zagotovljena sredstva lahko v prihodnje uporabijo optimalno.

4.6. Dejavnosti tehnične pomoči, ki jih izvaja Evropska komisija

4.6.1. Širjenje informacij in obveščanje javnosti

Spletna stran

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1927/2006 Komisijo poziva, da „vzpostavi spletno stran v vseh jezikih Skupnosti z informacijami o ESPG, navodili za predložitev vlog ter posodobljenimi podatki o odobrenih in zavrnjenih vlogah, pri čemer je poudarjena vloga proračunskega organa“.

V skladu z zahtevami iz člena 9 je spletna stran ESPG ( http://ec.europa.eu/egf ), ki jo je pripravila Komisija, na voljo v 23 jezikih EU, vključno v irščini. Na spletni strani ESPG je bilo zabeleženo, da si je 80 208 obiskovalcev ogledalo leta 2010 177 654 strani.

Promocijski ukrepi, izvedeni leta 2010

V prvi četrtini leta 2010 je bila pripravljena zloženka, ki je pojasnila glavne spremembe, uvedene z Uredbo (ES) št. 546/2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Zloženka je na voljo na spletni strani ESPG v 23 jezikih. Tiskani izvodi v angleščini, francoščini in nemščini so bili poslani zavodom za zaposlovanje in širši javnosti.

4.6.2. Sestanki z nacionalnimi organi in socialnimi partnerji

Peti in šesti sestanek kontaktnih oseb Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, tj. predstavnikov držav članic, sta potekala 11. marca 2010 v Bruslju in 29. do 30. septembra 2010 v Portu. Del sestanka v Portu je bil namenjen pripravi dveh pregledov Uredbe o ESPG, ki ju bo Komisija izvedla do konca leta 2011 oziroma 2013.

4.6.3. Vmesna ocena ESPG

Komisija je začela pripravljalno delo za vmesno oceno sklada, kakor zahteva člen 17(1)(a) Uredbe o ESPG. Upravni postopki za oddajo ocene v delo podizvajalcem so bili skoraj končani do konca leta 2010.

5. TRENDI

Ker se število zahtevkov ESPG povečuje, je na voljo več podatkov za opredelitev trendov v zvezi z vlogami in za pregled smeri razvoja ukrepanja Sklada. Podatki iz diagramov v nadaljevanju ter Priloge 1 se nanašajo na 73 vlog iz 25 gospodarskih sektorjev, prejete od januarja 2007 do decembra 2010.

Diagram 1: Število vlog, prejetih od leta 2007 do leta 2010

[pic]

2007 | 2008 | 2009 | 2010 | Skupaj |

Zaradi krize | ------- | ------ | 23 | 24 | 47 |

Zaradi trgovine | 8 | 5 | 6 | 7 | 26 |

Skupaj | 8 | 5 | 29 | 31 | 73 |

% od skupaj | 11,0 % | 6,8 % | 39,7 % | 42,5 % | 100,0 % |

Diagram 2: Število delavcev, katerim je namenjena podpora, na državo članico

[pic]

Irska je na vrhu seznama držav članic z več kot 12 600 delavci, katerim je namenjena podpora, sledi ji Španija z več kot 9 600 delavci, Češka in Bolgarija pa sta zaprosili za podporo za okoli 450 in 650 delavcev.

Diagram 3: Število delavcev, katerim je namenjena podpora, na sektor

[pic]

*) od 31. 12. 2010 sta označena primera vključena v sektor „gradnja stavb“ (oddelek NACE 41).

Prizadeta sektorja sta predvsem avtomobilski sektor z več kot 18 000 delavci, katerim je namenjena podpora, tekstilni sektor (z več kot 11 000 delavci, katerim je namenjena podpora) ter sektor gradnje stavb (z nekoliko več kot 10 000 delavci, katerim je namenjena podpora)[12].

Diagram 4: Povprečni znesek iz ESPG, namenjen za podporo na delavca

[pic]

*) od 31. 12. 2010 sta označena primera vključena v sektor „gradnja stavb“ (oddelek NACE 41).

Diagram 4 prikazuje povprečno podporo iz ESPG na delavca po posameznih sektorjih. Delavci v sektorju „ladjedelništvo“ so prejeli največji povprečni znesek podpore iz ESPG (nekoliko več kot 15 000 EUR na delavca), sledi jim sektor „kovine“ (skoraj 9 700 EUR na delavca), sektor „vzdrževanje zrakoplovov“ (več kot 8 700 EUR na delavca) ter sektor „stroji in naprave“ (več kot 7 000 EUR na delavca). Sektorji „pohištvo“, „trgovina na drobno“ in „oblačila“, so prejeli najnižje povprečne zneske (okrog 1 000 EUR na delavca).

6. SKLEPNA UGOTOVITEV

Dosedanja gibanja kažejo, da se vloge za ESPG predlagajo v vse več sektorjih in v vse več državah članicah. Poleg tega imajo države članice vse več izkušenj pri izbiri najprimernejših ukrepov, načrtovanju pomoči presežnim delavcem in uporabi ESPG za preskus novih pristopov. Razvoj vseh možnosti ESPG v dopolnjevanju z drugimi razpoložljivimi instrumenti ter v posvetovanju s pomembnimi zainteresiranimi stranmi bo omogočil posebej prilagojen in individualiziran način pomoči presežnim delavcem, s čimer bodo ti izboljšali svoje zmožnosti na trgu dela.

Priloga 1 Vloge za ESPG glede na klasifikacijo gospodarskih dejavnosti na dan 31. 12. 2010 skupno število vlog: 73 *) |

Avtomobilska industrija (NACE: Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, oddelek 29) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2007/001 | FR | Peugeot |

EGF/2007/010 | PT | Lisboa-Alentejo |

EGF/2008/002 | ES | Delphi |

EGF/2008/004 | ES | Castilla Leon |

EGF/2009/007 | SE | Volvo |

EGF/2009/009 | AT | Steiermark |

EGF/2009/013 | DE | Karmann |

EGF/2009/019 | FR | Renault |

EGF/2010/002 | ES | Cataluña |

EGF/2010/004 | PL | Wielkopolskie |

EGF/2010/015 | FR | Peugeot |

EGF/2010/023 | ES | Lear |

EGF/2010/031 | BE | General Motors Belgium |

Tekstil (NACE: Proizvodnja tekstilij, oddelek 13) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2007/005 | IT | Sardegna |

EGF/2007/006 | IT | Piemonte |

EGF/2007/007 | IT | Lombardia |

EGF/2008/001 | IT | Toscana |

EGF/2008/003 | LT | Alytaus tekstilė |

EGF/2008/005 | ES | Catalonia |

EGF/2009/001 | PT | Norte-Centro |

EGF/2009/004 | BE | Oost-West Vlaanderen |

EGF/2009/005 | BE | Limburg |

EGF/2010/009 | ES | Valencia |

Oblačila (NACE: Proizvodnja oblačil, oddelek 14) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2007/008 | MT | Tekstil |

EGF/2009/018 | LT | Oblačila |

EGF/2010/003 | ES | Galicia |

EGF/2010/014 | SI | Mura |

Tiskarska industrija (NACE: Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, oddelek 18) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/026 | NL | Noord Holland in Utrecht |

EGF/2009/027 | NL | Noord Brabant in Zuid Holland |

EGF/2009/028 | NL | Limburg |

EGF/2009/029 | NL | Gelderland in Overijssel |

EGF/2009/030 | NL | Drenthe |

EGF/2010/027 | NL | N Brabant, oddelek 18 |

EGF/2010/028 | NL | Overijssel, oddelek 18 |

EGF/2010/029 | NL | Z Holland/Utrecht, oddelek 18 |

EGF/2010/030 | NL | N Holland/Flevoland, oddelek 18 |

Stroji in naprave (NACE: Proizvodnja strojev in naprav, oddelek 28) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/015 | DK | Danfoss Group |

EGF/2009/031 | DK | Linak |

EGF/2010/001 | DK | Nordjylland |

EGF/2010/006 | PL | H. Cegielski-Poznań |

EGF/2010/013 | PL | Podkarpackie |

EGF/2010/017 | DK | Midtjylland machinery |

EGF/2010/018 | DE | Heidelberger Druckmaschinen |

EGF/2010/022 | DK | LM Glasfiber |

Elektronska oprema (NACE: Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, oddelek 26) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/023 | PT | Qimonda |

EGF/2010/008 | AT | AT&S |

EGF/2010/011 | NL | NXP Semiconductors |

Mobilni telefoni (NACE: Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, oddelek 26) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2007/003 | DE | BenQ |

EGF/2007/004 | FI | Perlos |

EGF/2009/002 | DE | Nokia |

Gradnja stavb (NACE: Gradnja stavb, oddelek 41) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/011 | NL | Heijmans |

EGF/2009/017 | LT | Gradbeništvo |

EGF/2010/019 | IE | Gradbeništvo 41 |

Specializirana gradbena dela (NACE: Specializirana gradbena dela, oddelek 43) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2010/020 | IE | Gradbeništvo 43 |

Prostorsko načrtovanje, projektiranje (NACE: Prostorsko načrtovanje, projektiranje; tehnično preskušanje in analiziranje, oddelek 71) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2010/021 | IE | Gradbeništvo 71 |

Kovine (NACE: Proizvodnja kovin, oddelek 24) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/022 | BG | Kremikovtsi AD (ni upravičen) |

EGF/2010/007 | AT | Steiermark-Niederoesterreich |

Gospodinjski stroji (NACE: Proizvodnja električnih naprav, oddelek 27) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/006 | IT | Gruppo Merloni |

EGF/2009/010 | LT | AB Snaige |

Trgovina na drobno (NACE: Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, oddelek 47) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2010/010 | CZ | Unilever |

EGF/2010/016 | ES | Aragon |

Računalniki (NACE: Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, oddelek 26) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/008 | IE | Dell |

Trgovina na debelo (NACE: trgovina na debelo, oddelek 46) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2010/012 | NL | Noord Holland ICT |

Vzdrževanje zrakoplovov (NACE: Popravila in montaža strojev in naprav, oddelek 33) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/021 | IE | SR Technics |

Založništvo (NACE: Založništvo, oddelek 58) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/024 | NL | Noord Holland in Zuid Holland |

Pohištvo (NACE: Proizvodnja pohištva, oddelek 31) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/016 | LT | Pohištvo |

Kristalno steklo (NACE: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, oddelek 23) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/012 | IE | Waterford Crystal |

Kamen/marmor (NACE: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, oddelek 23) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2010/005 | ES | Valencia |

Keramika (NACE: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, oddelek 23) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/014 | ES | Valencia |

Tesarstvo in stavbno mizarstvo (NACE: Obdelava in predelava lesa ter proizvodnja izdelkov iz lesa in plute, razen pohištva, oddelek 16) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2009/020 | ES | Castilla La Mancha |

Finančne storitve (NACE: Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, oddelek 64) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2010/024 | NL | ABN Amrobank |

Ladjedelništvo (NACE: Proizvodnja drugih vozil in plovil, oddelek 30) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2010/025 | DK | Odense Steel Shipyard |

Proizvodnja čevljev (NACE: Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, oddelek 15) |

Št. | DČ | Vloga |

EGF/2010/026 | PT | Rohde |

*) Naslednje štiri primere so države članice preklicale (dne 31. 12. 2010) in niso vključeni na seznam ali v statistiko: |

EGF/2007/002 | FR | Renault |

EGF/2007/009 | ES | Delphi |

EGF/2009/003 | AT | Magna Steyr |

EGF/2009/025 | NL | Noord Brabant |

[1] Uredba (ES) št. 1927/2006 z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, UL L 406, 30.12.2006, str. 1, kakor je bila popravljena z UL L 48, 22.2.2008, str. 82, v vseh jezikih, in UL L 202, 31.7.2008, str. 74, samo v angleškem jeziku.

[2] Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167, 29.6.2009).

[3] Stroji in naprave (6), avtomobilska industrija (5), tiskarska industrija (4), elektronska oprema (2), trgovina na drobno (2), oblačila (2), tekstil (1), gradnja stavb (1), specializirana gradbena dela (1), prostorsko načrtovanje, projektiranje (1), finančne storitve (1), ladjedelništvo (1), proizvodnja čevljev (1), kamen/marmor (1), trgovina na debelo (1), kovine (1).

[4] Trije primeri s področja gradbeništva iz Irske (EGF/2010/019, 020, 021) na tem mestu niso bili upoštevani, ker je bila razčlenitev na voljo šele leta 2011.

[5] 2009ESFN451 Stichting Opleidings – en ontwikkelingsfonds voor semiconductor productiebedrijven.

[6] 2008ESFN226 (obdobje trajanja projekta od 1.4.2009 do 31.3.2010) in 2008ESFB295 (obdobje trajanja projekta od 1.11.2009 do 31.10.2010).

[7] Vključno z „usposabljanjem za boljšo zaposljivost“ ter „pripravo na postopke ocenjevanja ter pridobivanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij“.

[8] SEC(2010) 993 final z dne 30.8.2010.

[9] To preglednico je pripravila Komisija na podlagi ukrepov, ki so jih izvedle države članice, kakor o njih poročajo v svojih končnih poročilih. Kategorije ukrepov temeljijo na metodologiji, ki jo uporablja Eurostat in je opisana v dokumentu Labour market policy database – Methodology – Revision of June 2006 (Podatkovna zbirka politike trga delovne sile – Metodologija – Pregled, junij 2006), vendar ji ne ustrezajo popolnoma. Nekateri sofinancirani ukrepi, na primer nadomestila za iskanje zaposlitve, nadomestila za usposabljanje, nadomestila za življenjske stroške pri ukrepih aktivne politike trga dela, ne ustrezajo nobeni kategoriji Eurostata.

[10] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[11] UL L 154, 19.6.2010, str. 27.

[12] Podrobnejša razčlenitev je na voljo v Prilogi 1.