52010DC0450

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 23.9.2010

COM(2010) 450 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Deveto sporočilo o uporabi členov 4 in 5 Direktive 89/552/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES in Direktivo 2007/65/ES, za obdobje 2007–2008(Spodbujanje evropskih in neodvisnih avdiovizualnih del)

SEC(2010) 995

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Deveto sporočilo o uporabi členov 4 in 5 Direktive 89/552/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES in Direktivo 2007/65/ES, za obdobje 2007–2008(Spodbujanje evropskih in neodvisnih avdiovizualnih del)

UVOD

To sporočilo je sestavljeno v skladu s členom 4(3) Direktive Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov[1] (Direktiva o televiziji brez meja), kakor je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 97/36/ES z dne 30. junija 1997[2] in Direktivo 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 ( Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah )[3] (v nadaljnjem besedilu: Direktiva)[4]. S tem sporočilom Komisija devetič po sprejemu Direktive poroča o uporabi členov 4 in 5, tokrat za obdobje 2007–2008. Poročilo temelji na statističnih prikazih držav članic o doseganju programskih deležev, določenih v navedenih členih, pri vsakem od televizijskih programov, ki so pod jurisdikcijo posamezne države članice, in vsebuje mnenje Komisije o izvajanju teh določb, vključno z glavnimi sklepnimi ugotovitvami iz poročil držav članic.

To dvoletno poročanje ima dvojen namen. Prvič, sporočilo v skladu s členom 4(3) Direktive s statističnimi prikazi držav članic seznanja ostale države članice, Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. Drugič, njegov namen je ugotoviti, ali so bili ukrepi držav članic, sprejeti za spodbujanje evropskih del in neodvisne produkcije, ustrezno uporabljeni.

Komisija je za to poročanje vsem državam članicam priskrbela vnaprej določen seznam kanalov, izbran iz podatkovne baze MAVISE[5] Evropskega avdiovizualnega observatorija. Z uporabo enotne podlage se je želelo povečati doslednost in primerljivost statističnih podatkov, ki jih pripravljajo države članice. V skladu z določbami Direktive so bili s seznama odstranjeni lokalni kanali, saj so (na podlagi člena 9) izločeni iz področja uporabe členov 4 in 5, ter kanali, ki ne razširjajo programske vsebine v katerem od jezikov EU (uvodna izjava 29 Direktive 97/36/ES), in kanali, ki razširjajo programske vsebine izključno za sprejem zunaj EU in jih v EU ni mogoče sprejemati (člen 2(6)). Kot že v prejšnjem poročilu je bilo treba vse kanale, ki spadajo pod jurisdikcijo določene države članice, obravnavati neodvisno od njihovega deleža občinstva. Dodatne informacije so zajete v referenčnih dokumentih, vključenih v delovni dokument služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu.

Bolgarija in Romunija, ki sta k EU pristopili 1. januarja 2007 in sta za obdobje 2005–2006 statistične podatke sporočili prostovoljno, sta v obdobju 2007–2008 prvič izpolnili obveznost poročanja o uporabi členov 4 in 5. To sporočilo tako prvič zajema obvezna poročila vseh 27 držav članic EU.

MNENJE KOMISIJE O UPORABI ČLENOV 4 IN 5

Splošne pripombe

Člena 4 in 5 v okviru evropskega avdiovizualnega prostora

Trend naraščanja, ki je bil v okviru evropskega avdiovizualnega prostora zaznan že v obdobju 2005–2006, se je v obdobju pregleda nadaljeval. Število izdajateljev televizijskih programov in kanalov iz leta v leto narašča, zlasti zaradi prehoda na digitalno tehnologijo, ki je naklonjena novim platformam in velikemu številu specializiranih kanalov, ki pokrivajo tržne niše. Ta pojav povzroča vedno večjo razdrobljenost deleža občinstva, ki je bila poudarjena že v osmem sporočilu[6]. Po podatkih Evropskega avdiovizualnega observatorija se je število kanalov v EU-27 povečalo s 5 151 kanalov v letu 2006 na 6 067 kanalov v letu 2008, kar predstavlja 17,8 odstotno povečanje. Število kanalov, ki zagotavljajo pokritost po celotni državi, je naraslo s 1 967 v letu 2006 na 2 702 v letu 2008, kar predstavlja 37,36 odstotno povečanje.

V istem obdobju je zabeleženo povečanje števila kanalov, ki so jih države članice obravnavale[7] v poročilih, preseglo povečanje na trgu: Njihovo število se je povečalo s 1 107 kanalov v letu 2006 (EU-27[8]) na 1 590 v letu 2007 in 1 679 v letu 2008. Številka za leto 2008 tako predstavlja 51,6 odstotno povečanje glede na leto 2006.

To razliko med povečanjem, zabeleženim na trgu, in povečanjem števila obravnavanih kanalov je mogoče pripisati uporabi vnaprej določenega seznama kanalov, ki je celovitejša delovna podlaga od tiste, ki se je uporabljala v prejšnjih referenčnih obdobjih.

Metode izvajanja in spremljanja, ki so jih uporabile države članice

Metodologija spremljanja ni poenotena in se med državami članicami občutno razlikuje. Kot že pri prejšnjih poročilih v večini držav članic izdajatelji televizijskih programov sporočajo podatke pristojnim organom. V nekaterih državah članicah zbrane podatke analizirajo nacionalni organi ali zasebne raziskovalne družbe. V enem primeru se podatki pridobivajo z dnevnim spremljanjem programov s pomočjo baze podatkov pristojnega organa. Metode se razlikujejo tudi glede na vrsto posameznega izdajatelja televizijskega programa (javni ali komerciali izdajatelji televizijskih programov). Spremljanje se izvaja na podlagi jemanja vzorcev ali celotnega oddajnega časa. V eni državi[9] je bilo zbiranje statističnih podatkov omejeno na kanale, ki oddajajo s prizemnimi sredstvi, saj nacionalni organi zaradi zakonodaje od kanalov drugih kategorij ne morejo zahtevati podatkov.

Omeniti velja, da je en nacionalni organ (na Portugalskem) v letu 2008 izboljšal metodo spremljanja tako, da je opustil vzorčenje in je za ocenjevanje rezultatov kanalov upošteval celotno izdajanje skozi vse leto.

Uporaba vnaprej določenih seznamov za namen tokratnega poročanja je pomenila, da so bila potem, ko so nacionalni organi s seznamov odstranili številne kanale, skoraj v vseh državah članicah potrebna pojasnila. Določeno je bilo obravnavanje različnih kategorij kanalov v skladu s smernicami Komisije za spremljanje izvajanja členov 4 in 5 Direktive[10]. V dveh posameznih primerih[11] je Komisija uradno ponovila, da se obveznost poročanja po členu 4(3) Direktive nanaša na „vsakega od televizijskih programov“, ki spadajo pod jurisdikcijo zadevne države članice, razen v primerih, ki so izrecno navedeni v členu 4(1)[12].

Skupno se je število nacionalnih poročil, ki vsebujejo podatke za vse obravnavane kanale, nekoliko zmanjšalo: v letu 2007 je 12 izmed 25[13] poročil vsebovalo statistične podatke o evropskih delih za vse obravnavane kanale, v letu 2008 pa 11[14]; v prejšnjem referenčnem obdobju je te podatke vsebovalo 14 poročil od 25. Večje je povečanje števila kanalov, za katere podatki niso bili posredovani, pri tistih državah članicah, ki niso predložile vseh podatkov. Po podatkih iz osmega sporočila podatki o evropskih delih niso bili predloženi za 13 kanalov na Češkem za leto 2005 in 10 kanalov v Italiji za leto 2006. V referenčnem obdobju ni podatkov o evropskih delih za 97 kanalov v Italiji za leto 2007 (83 za leto 2008), 47 v Nemčiji za leti 2007 in 2008 ter 34 v Franciji za leto 2007 (35 za leto 2008). To naraščanje je lahko posledica številnih novih majhnih kanalov na trgu, kar otežuje zbiranje podatkov, lahko pa je nastalo tudi zaradi uporabe vnaprej določenih seznamov kanalov.

Pri državah članicah je mogoče ugotoviti tudi druge elemente razhajanja pri uporabi členov 4 in 5 Direktive. Kot je bilo izpostavljeno že v osmem sporočilu, se lahko najmanjši delež neodvisnih del, ki ga je treba doseči v skladu s členom 5 Direktive, nanaša na čas oddajanja kanalov ali na njihov programski proračun[15]. Osnova za izračun je lahko drugačna tudi glede na različne vrste kanalov[16]. Poleg tega je več držav članic izkoristilo možnost, ki je izrecno določena v členu 3(1) Direktive, in uvedlo podrobnejša in strožja pravila (za vse izdajatelje televizijskih programov ali samo za javne izdajatelje).

Stopnja prožnosti, ki jo Direktiva dovoljuje pri izvajanju določb, otežuje povsem primerljivo merjenje nacionalnih podatkov. Kljub temu lahko Komisija na podlagi ugotovitev iz tega sporočila iz nacionalnih sporočil zanesljivo sklepa o dejanskem izvajanju členov 4 in 5 na ravni EU.

Orodja za analizo in ocenjevanje

Na podlagi člena 4(3) Direktive Komisija zagotavlja uporabo členov 4 in 5 v skladu z določbami Pogodbe. V pomoč državam članicam pri izpolnjevanju obveznosti spremljanja in poročanja je bil pripravljen dokument s smernicami[17]. Ta dokument opredeljuje številne izraze in pojasnjuje določene koncepte. Poleg tega so bili opredeljeni številni kazalniki[18], s katerimi je mogoče objektivno analitično oceniti statistične podatke, ki jih predložijo države članice.

Uporaba člena 4

To poglavje vsebuje analizo izpolnjevanja obveznosti, da se oddaja, kadar je to izvedljivo in z ustreznimi sredstvi, večinski delež evropskih del, kot je to določeno v členu 4 Direktive.

V EU je povprečni čas oddajanja, namenjen za evropska dela, na kanalih, zajetih v poročilih, v vseh državah članicah EU-27 v letu 2007 znašal 62,64 %, v letu 2008 pa 63,21 %, kar pomeni povečanje za 0,57 odstotne točke v referenčnem obdobju[19]. V prejšnjem poročevalnem obdobju je bil zabeležen pozitiven trend, v letu 2008 pa je delež oddajnega časa, rezerviran za evropska dela, padel na isto raven kot v letu 2005, na povprečno vrednost 63,21 %. Srednjeročni razvoj dogodkov (2004[20]–2008) kaže relativno stabilen trend ob zelo majhnem zmanjšanju povprečja, za 0,12 odstotne točke od tistega iz leta 2004 (63,52 %) do tistega iz leta 2008 (63,40 %).

Pri obravnavanju treh različnih skupin držav članic[21] lahko sklepamo naslednje: skupna povprečja, o katerih je poročalo 15 držav članic, v štiriletnem obdobju kažejo pozitiven trend (64,19 % v letu 2008 v primerjavi s 63,10 % v letu 2005, kar pomeni povečanje za 1,09 odstotne točke), povprečja, ki so jih zabeležile države EU-10 pa za isto obdobje kažejo zmanjšanje za 2,04 odstotne točke (62,11 % v letu 2008 v primerjavi s 64,15 % v letu 2005). Državi članici, ki sta k EU pristopili v letu 2007 (Bolgarija in Romunija), poročata o povečanju povprečja evropskih del v primerjavi s prejšnjim obdobjem: 61,40 % v letu 2008 v primerjavi z 59,40 % v letu 2005 (povečanje za dve odstotni točki). Glede na dejstvo, da sta državi šele pred kratkim pristopili k EU, so njuni rezultati pohvalni in kažejo na njuno neproblematično popolno integracijo v ureditev Direktive na področju spodbujanja evropskih del. Tako so skupne vrednosti v celotnem obdobju 2005–2008 ostale relativno stabilne in so občutno nad pragom 50 %, ki ga zahteva člen 4.

Pogled na ravni držav članic v referenčnem obdobju kaže, da so bili povprečni deleži oddajnega časa, rezerviranega za evropska dela, v letu 2007 med 27,90 % (Ciper) in 85,00 % (Poljska), v letu 2008 pa med 30,00 % (Ciper) in 83,11 % (Poljska). V istem obdobju je bil trend glede povprečnega deleža oddajnega časa pozitiven v 14 državah članicah, negativen v 11, v dveh pa je ostal stabilen. Ob srednjeročni primerjavi rezultatov iz leta 2008 z rezultati iz leta 2005 je povečanje prisotno v 16 državah članicah, čeprav je v večini primerov skromno (enako ali manjše od 5 % v 11 državah članicah). Po drugi strani pa je 11 držav članic zabeležilo zmanjšanje (za manj kot 10 % v osmih državah članicah). Trendi glede časa oddajanja, namenjenega za evropska dela, za štiriletno obdobje (2005–2008) so prikazani v preglednicah, ki so bile pripravljene za vsako državo članico posebej[22].

Stopnja skladnosti za vse obravnavane kanale na ravni držav članic je bila v letih 2007 in 2008 med 12,5 % (Ciper) in 100 % (Estonija). Med referenčnim obdobjem se je stopnja skladnosti povečala v dvanajstih državah članicah, ostala nespremenjena v devetih ter se zmanjšala v šestih. Izpostaviti velja, da stopnje skladnosti ne odražajo zgolj pozitivnih ali negativnih rezultatov kanalov pri doseganju deležev evropskih del, kot so določeni v členu 4, temveč tudi raven predloženih/nepredloženih podatkov[23].

Tri države članice[24] so imele skozi vse referenčno obdobje težave z doseganjem zahtevanega deleža evropskih del, pri vseh treh pa so bili najslabši rezultati zabeleženi v letu 2007, čemur je v letu 2008 sledil določen napredek, čeprav v dveh primerih zelo majhen. Dvema[25] izmed njih ni uspelo doseči zahtevanega deleža evropskih del že v enem od dveh let prejšnjega referenčnega obdobja. Komisija zadevne države članice poziva, da podprejo prizadevanja kanalov pod njihovo jurisdikcijo in tako izboljšajo rezultate ter v naslednjih letih vzpostavijo stalen pozitiven trend.

Iz navedenega izhaja, da so skupni rezultati v referenčnem obdobju v primerjavi s prejšnjim ostali relativno stabilni, kar kaže na splošno dobro uporabo člena 4 v celotni EU. V EU-10 je bil v obdobju 2007–2008 sicer zabeležen negativen trend, ki pa ga je mogoče delno obrazložiti z nedavnim povečanjem števila specializiranih kanalov z majhnim deležem občinstva, ki morda za doseganje zahtevanega deleža evropskih del potrebujejo določeno obdobje za prilagoditev. Države članice so kljub temu pozvane k pozornemu spremljanju rezultatov vseh kanalov pod njihovo jurisdikcijo in k spodbujanju vseh teh kanalov, da dosežejo delež evropskih del, kot je določen v členu 4.

Uporaba člena 5

V drugem delu tega sporočila so predstavljeni rezultati glede deleža evropskih del neodvisnih producentov (neodvisne produkcije), ki je določen v členu 5 Direktive na evropski ravni.

V EU je povprečni delež neodvisnih produkcij na kanalih, obravnavanih v poročilih, v vseh državah članicah znašal 35,26 % v letu 2007 in 34,90 % v letu 2008, kar pomeni zmanjšanje za 0,36 odstotne točke v referenčnem obdobju. To rahlo zmanjšanje sledi pozitivnemu trendu, ki je bil zabeležen od leta 2003. Če obravnavamo štiriletno obdobje 2005—2008[26], pomeni povprečje iz leta 2008 zmanjšanje za 0,83 odstotne točke v primerjavi z letom 2005. Zato bi morale države članice izdajatelje televizijskega programa pod njihovo jurisdikcijo spodbujati k temu, da povečajo čas oddajanja neodvisnih produkcij, da bi se dosegla vsaj raven iz prejšnjega referenčnega obdobja.

V obdobju 2007–2008 je 13 držav članic zabeležilo pozitiven premik in 14 negativnega. V referenčnem obdobju so vse države članice dosegle 10-odstotni prag za neodvisne produkcije. V prejšnjem referenčnem obdobju[27] eni državi članici tega praga ni uspelo doseči. V štiriletnem obdobju 2005–2008 je povečanje zabeležilo osem držav članic, in sicer od 1,40 odstotne točke (Združeno kraljestvo) do 32,20 odstotne točke (Ciper). O zmanjšanju v primerjavi z letom 2005 je poročalo 19 držav članic, in sicer med –0,20 odstotne točke (Portugalska) in –16,80 odstotne točke (Švedska). V primerjavi z letom 2005 je bil v letu 2008 v državah EU-15 zabeleženi delež neodvisnih produkcij manjši za 4,36 odstotne točke, v državah EU-10 večji za 4,56 odstotne točke, v dveh najnovejših državah članicah pa manjši za 1,35 odstotne točke. V letu 2008 je povprečje, zabeleženo v državah EU-10 (35,10 %), blizu povprečju v državah EU-15 (36,02 %).

Povprečna stopnja skladnosti na ravni EU za kanale v vseh državah članicah je v letu 2007 znašala 70,39 %, v letu 2008 pa 72,35 %. V štiriletnem obdobju je stopnja skladnosti za EU-25[28] med letoma 2005 in 2008 padla za 1,06 odstotne točke. V primerjavi z letom 2004 znaša zmanjšanje –7,06 odstotnih točk. Ta zmanjšanja je mogoče delno pripisati večjemu številu obravnavanih kanalov v referenčnem obdobju in količini nepredloženih podatkov o oddajanju neodvisnih produkcij[29].

Povprečna stopnja skladnosti v državah članicah je bila v letu 2007 med 35,13 % (Bolgarija) in 100 %, kolikor je znašala v štirih državah članicah (Estonija, Litva, Luksemburg in Malta), v letu 2008 pa med 35,12 % (Italija) in 100 % v treh državah članicah (Estonija, Litva in Malta). V referenčnem obdobju se je povprečna stopnja skladnosti povečala pri desetih državah članicah, pri osmih je ostala nespremenjena, pri devetih pa se je zmanjšala. Povprečni stopnji skladnosti, ki so ju države EU-10 prikazale v letih 2007 (78,67 %) in 2008 (83,30 %), prikazujeta večji delež kot pri državah EU-15 (68,92 % v letu 2007 in 69,24 % v letu 2008), kar potrjuje uspešno izvajanje člena 5 v državah EU-10.

V EU je znašal povprečni delež, rezerviran za novejša evropska dela neodvisnih producentov (novejša dela[30]), 62,99 % vseh neodvisnih evropskih del v letu 2007 in 63,88 % v letu 2008, kar pomeni rahlo povečanje za 0,89 odstotne točke v referenčnem obdobju. Vendar pa je v letu 2008 povprečje v primerjavi s tistim iz leta 2005[31], ko je povprečje znašalo 68,75 %, manjše za 4,87 odstotne točke. Srednjeročno je mogoče ugotoviti stalno padajoč trend, saj je bilo povprečje za države EU-25[32] v letu 2008 64,88 %, v letu 2004 pa 69,09 %, kar pomeni zmanjšanje za 4,21 odstotne točke. To zmanjšanje je treba primerjati s povečanjem v višini 4,97 odstotne točke, ki je bilo zabeleženo v obdobju 2001–2006 in o katerem se je poročalo v osmem sporočilu. Pri obravnavanju novejših del v obdobju 2005–2008 pomeni povprečje, zabeleženo v državah EU-10 v letu 2008 (65,39 %) v primerjavi z letom 2005 (72,29 %) zmanjšanje za 6,90 odstotnih točk. V državah EU-15 je bilo povprečje tako v letu 2008 (64,53 %) kot v letu 2005 (66,23 %) manjše od povprečja v državah EU-10, vendar pa je bilo manjše tudi zmanjšanje med letoma 2005 in 2008 (–1,69 odstotne točke). Rezultati držav EU-10 torej ponovno potrjujejo, da se člen 5 v teh državah izvaja uspešno, vendar pa bi si bilo treba prizadevati odpraviti opazen negativni trend, kar velja tudi za države EU-15.

Dve najnovejši članici sta v obdobju pregleda zabeležili zelo dobre rezultate (povprečje 56,7 % v letu 2007 in 51,35 % v letu 2008), kar potrjuje njuno neproblematično integracijo v ureditev člena 5.

Iz rezultatov izhaja, da se zahteve iz člena 5 glede oddajanja neodvisnih produkcij, vključno z ustreznim deležem novejših del, na ravni EU sicer dosegajo brez težav, vendar je bil v primerjavi z ravnijo, doseženo v letu 2005, ugotovljen negativen trend. Zato so države članice pozvane, da spremljajo, ali izdajatelji televizijskega programa, ki spadajo pod njihovo jurisdikcijo, spoštujejo člen 5, ter spodbujajo pozitiven razvoj uvrščanja evropskih neodvisnih produkcij in novejših del.

SKLEPNE UGOTOVITVE

Po statističnih podatkih, ki so jih predložile države članice, je bilo v tekočem referenčnem obdobju pri uvrščanju evropskih del na ravni EU zabeleženo zelo majhno povečanje. Razvoj dogodkov je bil v obdobju 2005–2008 stabilen, čeprav so bila med letoma 2005 in 2007 zabeležena nekatera odstopanja (pozitiven trend, ki mu je sledilo zmanjšanje v letu 2007). V letu 2008 se je uvrščanje evropskih del vrnilo na raven iz leta 2005 (63,2 % za EU-27). To pomeni stabilizacijo na sorazmerno visoki ravni, precej nad zahtevanim deležem iz člena 4. Poleg tega je treba rezultat obravnavati ob upoštevanju vedno večjega števila kanalov na trgu ter pojavljanja majhnih specializiranih kanalov, ki imajo lahko ob začetku obratovanja težave pri doseganju deleža evropskih del. Ta vidik je bil poudarjen že v osmem sporočilu in ga je treba pri ocenjevanju skupnih rezultatov glede uvrščanja evropskih del v EU v tekočem referenčnem obdobju upoštevati.

Čeprav je splošno stanje zadovoljivo, ga je mogoče še izboljšati. Prvič, tri države članice, ki jim ni uspelo doseči zahtevanih deležev evropskih del v letih 2007 in 2008, bi si morale bolj prizadevati za izboljšanje rezultatov in okrepiti povečanje (v enem primeru zelo majhno), ki so ga že zabeležile v letu 2008. Ker dve izmed teh držav s slabšimi rezultati spadata v skupino držav EU-10, bi imelo njuno povečanje povprečij evropskih del pozitiven učinek na negativen trend, ki je bil pri državah EU-10 zabeležen med letoma 2005 in 2008 in ki ga je treba prav tako odpraviti.

Nazadnje je treba izpostaviti tudi visoko stopnjo uvrščanja evropskih del pri dveh najnovejših državah članicah v referenčnem obdobju ter povečanje, ki sta ga zabeležili v obdobju 2005–2008.

Splošen razvoj dogodkov glede izvajanja člena 5 Direktive v referenčnem obdobju kaže blag negativen trend za neodvisna dela. Statistični prikazi, ki so jih predložile države članice, prikazujejo, da je bil negativen trend zabeležen tako v tekočem referenčnem obdobju kot v obdobju 2005–2008. Čeprav zmanjšanje ni občutno (–0,83 odstotne točke med letoma 2005 in 2008), pa obrača pozitiven trend, ki je bil zabeležen v prejšnjem obdobju. Glede neodvisnih produkcij je treba omeniti, da so države EU-10 rezultate izboljšale.

Glede novejših del neodvisnih producentov je v obdobju 2005–2008 mogoče zaznati nekoliko bolj negativen trend. Države članice so pozvane, da kanale pod svojo jurisdikcijo spodbujajo, da okrepijo prizadevanja, da bi se s tem povečalo uvrščanje neodvisnih produkcij in novejših del.

Kljub temu rezultati iz referenčnega obdobja pričajo o zadovoljivem izvajanju člena 5, pri čemer je dosežena raven občutno nad zahtevanim deležem iz te določbe.

Kot je bilo ugotovljeno že v osmem sporočilu, rezultati analize poročil, ki so jih predložile države članice[33], kažejo, da so se zahteve iz členov 4 in 5 Direktive v obdobju 2007–2008 dosegale brez težav, kar je razvidno tudi iz spodnjih preglednic.

[pic]

[1] UL L 298, 17.10.1989.

[2] UL L 202, 30.7.1997.

[3] UL L 332, 18.12.2007.

[4] Te tri direktive so bile po koncu prehodnega obdobja Direktive 2007/65/ES kodificirane kot Direktiva 2010/13/EU. Kodifikacija je zajemala preštevilčenje členov. Nekdanja člena 4 in 5 sta bila nadomeščena s členoma 16 in 17, vendar njuna vsebina ostaja enaka.

[5] http://mavise.obs.coe.int/.

[6] http://ec.europa.eu/avpolicy/reg/tvwf/implementation/promotion/index_en.htm.

[7] Za opredelitev „obravnavanih“ kanalov glej kazalnik 1 v Prilogi 1 k delovnemu dokumentu služb Komisije: skupno število ugotovljenih kanalov, zmanjšano za število nedelujočih kanalov in število izvzetih (zaradi vrste njihovega programa) ali izločenih (zaradi pravnih izjem) kanalov.

[8] Za lažjo primerjavo so bili v izračun skupnega števila kanalov za leti 2005 in 2006 vključeni podatki, ki sta jih Romunija in Bolgarija za obe leti poslali prostovoljno.

[9] Glej Prilogo 3, str. 120 (Ciper). Zakonodajno stanje naj bi se v prihajajočih mesecih spremenilo.

[10] Glej http://ec.europa.eu/avpolicy/docs/reg/tvwf/eu_works/controle45_en.pdf.

Samo lokalni (podregionalni) kanali so izločeni iz področja uporabe členov 4 in 5, prav tako pa kanali, ki oddajajo v jezikih, ki niso jeziki EU, in kanali, ki so namenjeni oddajanju zunaj EU in jih v EU ni mogoče sprejemati.

[11] Komisija je Nemčiji in Portugalski poslala dopisa v zvezi z obveznostjo uporabe členov 4 oziroma 5 za regionalne oziroma filmske kanale, saj so nacionalni organi šteli, da so taki kanali izvzeti. Portugalska je ob prejemu dopisa Komisije že posredovala podatke v zvezi s filmskimi kanali za leto 2008, Nemčija pa se je zavezala, da bo podatke od regionalnih kanalov začela zbirati za naslednje poročevalno obdobje.

[12] Iz obveznosti uporabe členov 4 in 5 so izvzeti samo kanali, ki oddajajo izključno novice, športne prireditve, igre, oglase, televizijsko prodajo in storitve teleteksta.

[13] V tem primeru se za obdobje 2007–2008 upošteva EU-25, da bi se lahko podatki primerjali s podatki iz prejšnjega referenčnega obdobja. V vsakem primeru so številke za obdobje 2007–2008 enake tudi za EU-27.

[14] To velja za Estonijo, Irsko, Grčijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Avstrijo, Poljsko, Finsko in Združeno kraljestvo. Združeno kraljestvo je za leto 2007 posredovalo podatke za vseh 396 obravnavanih kanalov, v letu 2008 pa za vse razen dveh.

[15] Francija in Italija sta že v prejšnjem referenčnem obdobju napovedali, da sta izbrali drugo možnost. Glej osmo sporočilo.

[16] Tak je primer Francije za digitalne prizemne kanale. Odstotek je izračunan na podlagi prometa v prejšnjem letu, kar predstavlja višjo ocenjevalno osnovo, kot je zahtevana z Direktivo. V delovnem dokumentu služb Komisije, ki spremlja osmo sporočilo, je Komisija Francijo že pozvala k predložitvi podatkov na način, ki bo natančneje prikazoval, da francoski kanali spoštujejo določbe člena 5 Direktive.

[17] Glej opombo 10 zgoraj.

[18] Glej Prilogo 1 k delovnem dokumentu služb Komisije.

[19] Vrednosti na ravni EU so izvedene iz matematičnega povprečja vseh nacionalnih povprečij, izračunanih na podlagi statističnih podatkov, ki so jih predložile države članice. Ker za to niso dostopni vsi potrebni parametri za vse kanale, vrednosti niso ponderirane.

[20] Leto 2004 je prvo leto, za katerega je mogoče primerjati podatke za EU-25 s podatki za obdobje 2007–2008. Zaradi primerljivosti je povprečje za leto 2008 izračunano za EU-25 (brez Bolgarije in Romunije).

[21] EU-15 (prvotne države članice), EU-10 (države članice, ki so k EU pristopile v letu 2004) in dve najnovejši državi članici (Bolgarija in Romunija), ki sta k EU pristopili v letu 2007.

[22] Glej preglednice v točki 2 delovnega dokumenta služb Komisije. Uporaba členov 4 in 5: podrobna analiza.

[23] Glej kazalnik 3 v Prilogi 1 k delovnem dokumentu služb Komisije.

[24] Ciper (27,9 % oddajnega časa, namenjenega evropskim delom, v letu 2007 in 30 % v letu 2008), Švedska (45,1 % oddajnega časa, namenjenega evropskim delom, v letu 2007 in 45,5 % v letu 2008) in Slovenija (34,1 % oddajnega časa, namenjenega evropskim delom, v letu 2007 in 44,6 % v letu 2008).

[25] Sloveniji v letu 2005 in Švedski v letu 2006.

[26] Za lažjo primerjavo so bili v izračun povprečja za leti 2005 in 2006 vključeni podatki, ki sta jih Romunija in Bolgarija, ki sta k EU pristopili 1. januarja 2007, poslali prostovoljno.

[27] Ciper je v letu 2005 zabeležil povprečje neodvisnih produkcij v višini 9,7 %, v letu 2006 pa 6,5 %, povprečja v referenčnem obdobju pa so znašala 39,6% v letu 2007 in 41,9 % v letu 2008.

[28] Zaradi primerjave z obdobjem 2004–2008 je uporabljena osnova EU-25.

[29] Za namene tega kazalnika se šteje, da kanali, za katere podatki niso bili predloženi, zahtev ne izpolnjujejo (glej Prilogo 1: Kazalniki uspešnosti – kazalnik 5).

[30] To so dela, ki se oddajajo v petih letih po njihovem nastanku.

[31] Za lažjo primerjavo so vrednosti izračunane na podlagi podatkov za EU-27.

[32] Zaradi primerjave s številkami iz leta 2004 je uporabljena osnova EU-25.

[33] Glej točko 2 delovnega dokumenta služb Komisije: Uporaba členov 4 in 5: podrobna analiza.