This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 42024X1065
UN Regulation No 167 – Uniform Provisions Concerning the Approval of Motor Vehicles with Regard to Their Direct Vision [2024/1065]
Pravilnik ZN št. 167 – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede na neposredno vidno polje [2024/1065]
Pravilnik ZN št. 167 – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede na neposredno vidno polje [2024/1065]
PUB/2024/56
UL L, 2024/1065, 17.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1065/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
- Date of document:
- 17/05/2024; datum objave
- Date of effect:
- 08/06/2023; začetek veljavnosti glej besedilo
- Date of end of validity:
- No end date
- Author:
- Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo
- Form:
- Pravilnik, ki ga sprejmejo organi, ustanovljeni z mednarodnimi sporazumi
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- EUROVOC descriptor:
- Subject matter:
- Directory code:
|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2024/1065 |
17.5.2024 |
Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu: https://unece.org/status-1958-agreement-and-annexed-regulations.
Pravilnik ZN št. 167 – Enotne določbe o homologaciji motornih vozil glede na neposredno vidno polje [2024/1065]
Datum začetka veljavnosti: 8. junij 2023
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojno in pravno zavezujoče besedilo je: ECE/TRANS/WP.29/2022/140/Rev.1.
VSEBINA
Pravilnik
|
0. |
Uvod |
|
1. |
Področje uporabe |
|
2. |
Opredelitev pojmov |
|
3. |
Vloga za podelitev homologacije |
|
4. |
Homologacija |
|
5. |
Specifikacije |
|
6. |
Preizkuševalni postopek |
|
7. |
Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije |
|
8. |
Skladnost proizvodnje |
|
9. |
Kazni za neskladnost proizvodnje |
|
10. |
Dokončno prenehanje proizvodnje |
|
11. |
Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov |
Priloge
|
1 |
Opisni list za homologacijo vozila glede na neposredno vidno polje |
|
2 |
Sporočilo o podeljeni, zavrnjeni, razširjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na neposredno vidno polje |
|
3 |
Namestitev homologacijskih oznak |
|
4 |
Ocenjevalna prostornina |
|
5 |
Razvrstitev vozil v ravni neposrednega vidnega polja in metode ugotavljanja skladnosti |
|
6 |
Fizična preizkuševalna metoda |
|
7 |
Numerična preizkuševalna metoda |
0. Uvod (informativni)
|
0.1 |
Trki med ranljivimi udeleženci v prometu in velikimi gospodarskimi vozili, ki izvajajo manevre pri nizkih hitrostih, kot je obračanje ali speljevanje iz mirovanja, se običajno zgodijo pri nizkih hitrostih vožnje. Običajno imajo resne posledice za ranljive udeležence v prometu. V preteklosti se je varnost ranljivih udeležencev v prometu v teh primerih povečala z izboljšanjem voznikovega posrednega vidnega polja (z ogledali za mrtvi kot) in z opremljanjem tovornjakov z zaščito pred podletom z boka. Vendar se trki med manevri pri nizkih hitrostih še vedno dogajajo, zato so potrebne nadaljnje izboljšave. |
|
0.2 |
K vzroku tovrstnih trkov lahko prispevajo številni dejavniki. Ranljivi udeleženec v prometu včasih stoji na mestu, kjer ga voznik ne more videti skozi zastekljene površine ali prek ogledal. V drugih primerih bi ga voznik tik pred trkom morda lahko videl, vendar njegovo prisotnost morda zazna prepozno, da bi se izognil trku, ali pa njegove prisotnosti sploh ne zazna. To pozno zaznavanje ali nezaznavanje prisotnosti je lahko posledica tega, da voznik ne pogleda ali pa pogleda, vendar ne vidi ranljivega udeleženca v prometu, ali pa ga vidi, vendar ne oceni pravilno tveganja. |
|
0.3 |
Za odpravo tovrstnih trkov se lahko proučijo ukrepi, s katerimi se ublažijo številni od teh različnih vzrokov. Hkrati so bili uvedeni drugi predpisi za uporabo elektronskih sistemov za zaznavanje ranljivih udeležencev v prometu v neposredni bližini vozila in obveščanje voznika o njihovi prisotnosti z informacijskim signalom z nizko stopnjo nujnosti (npr. z lučko) ter za opozarjanje pred trkom (npr. z zvočno-vidnim signalom), ko stanje postane bolj kritično. |
|
0.4 |
Informacijski sistemi za mrtve kote in opozorila pred trkom so najučinkovitejši, če voznika opozorijo na nevarnost, ki jo je mogoče opaziti in hitro opredeliti kot utemeljeno grožnjo. Pri številnih konstrukcijah vozil, uvedenih pred tem pravilnikom, ranljivi udeleženci v prometu v številnih primerih trkov z njimi niso neposredno vidni skozi sprednja ali stranska okna vozila. Pogosto jih je mogoče videti v ogledalih, vendar dokazi kažejo, da to ne zadostuje za preprečitev vseh trkov. |
|
0.5 |
Vidljivost v ogledalih je lahko zelo koristna, vendar ima več omejitev v primerjavi z neposrednim gledanjem. Človekov vid se je razvil na podlagi dveh glavnih vidnih polj. Fovealno vidno polje je območje visoke ločljivosti v središču pogleda, ki se uporablja za opazovanje in prepoznavanje predmetov. Periferno vidno polje vsebuje precej manj podrobnosti, vendar je zelo občutljivo za gibanje in uporablja zaznavanje gibanja za hitro opozarjanje in osredotočanje fovealnega vida na grožnjo. V okviru tega pravilnika je to naravni sistem opozarjanja pred trkom. Podobe v ogledalih so majhne, gibanje v njih pa morda ni dovolj vidno, da bi ga voznik zaznal v obrobnem vidnem polju. Voznik si mora te podobe namerno in aktivno ogledati. Ogledala omogočajo le omejeno zaznavanje globine. Podobe v konveksnih ogledalih so lahko popačene, zlasti ob robovih, ogledala za mrtvi kot pa so lahko postavljena v neintuitivne položaje, tako da je usmeritev podobe predmeta v njih nepričakovana. Voznik mora na primer morda pogledati navzgor proti strehi vozila, da bi videl podobo glave kolesarja ob vozilu, ki jo v ogledalu vidi od zgoraj navzdol. Z uporabo natančno določenih sistemov kamera-monitor za nadomestitev ogledal se lahko izboljšajo nekateri od teh vidikov, vendar ne vsi.
Izboljšanje neposrednega vidnega polja ima velik potencial za pomoč voznikom pri preprečevanju trkov z zmanjšanjem možnosti, da območja okoli vozila niso vidna niti v neposrednem niti v posrednem vidnem polju. Poleg tega lahko poveča sposobnost voznika, da se hitro odzove, kadar so ranljivi udeleženci v prometu vidni v posrednem vidnem polju. |
|
0.6 |
Zato se s tem pravilnikom ZN zahtevajo gospodarska vozila, ki izpolnjujejo nekatere minimalne standarde glede neposrednega vidnega polja, da bi se čim bolj povečale možnosti, da voznik v kritičnih razmerah med manevriranjem pri nizkih hitrostih zazna prisotnost ranljivega udeleženca v prometu in se hitro odzove nanjo. Njegov namen je tudi čim bolj povečati učinkovitost informacijskih sistemov za mrtve kote in opozoril pred trkom. |
|
0.7 |
Vendar bo zagotovitev dobrega neposrednega vidnega polja, ne da bi se ogrozile druge pomembne operativne značilnosti, kot so udobje in dobro počutje voznika, velika moč/hlajenje za prevoz velikih količin tovora ali velika oddaljenost od tal za terensko uporabo, za proizvajalce vozil v nekaterih okoliščinah velik izziv. Dokazi jasno kažejo, da se velika večina potencialno pomembnih trkov med manevri v neposredni bližini zgodi v večjih aglomeracijah, zelo malo pa se jih zgodi na večjih medmestnih cestah. Zato so v Pravilniku določene različne ravni učinkovitosti za različne podkategorije vozil na podlagi meril, za katera se šteje, da zelo verjetno kažejo verjetnost, da se bodo navedene podkategorije vozil redno uporabljale na mestnih območjih, pri čemer se upoštevajo nekatere operativne omejitve. Še vedno se proučuje možnost, da so za vozila, ki predstavljajo posebej velik izziv, morda potrebne določene prilagojene zahteve. |
|
0.8 |
V Pravilniku je prepoznano, da bi lahko zagotovitev, da je mogoče iz vozila neposredno videti kateri koli del telesa ranljivega udeleženca v prometu, vozniku pomagala zaznati njegovo prisotnost in preprečiti trk. Zlasti se šteje, da so lahko koristne inovacije, kot so okna na spodnjem delu vrat, skozi katera je mogoče videti ranljive udeležence v prometu ob vozilu približno na višini pasu. Zato se v Pravilniku zahteva, da je viden minimalni prostor okoli vozila in ne le kazalnik, ki predstavlja višino glave, ali površina na tleh, kot določajo drugi predpisi o vidljivosti. Uporaba volumetrične metode ocenjevanja industriji omogoča večjo prožnost pri inovacijah za zagotovitev minimalnega zahtevanega vidnega polja. |
|
0.9 |
Medtem ko volumetrična metoda ocenjevanja in njena območja ocenjevanja izhajajo iz geometričnih pogojev velikih tovornjakov in namestitve naprav za posredno gledanje nanje, zlasti ogledal razredov V in VI, področje uporabe tega pravilnika na „spodnjem“ delu vključuje tudi vozila kategorij M2 in N2, izpeljana iz vozil kategorij M1 in N1. Ta vozila izpolnjujejo ali bodo kmalu morala izpolnjevati zahteve iz Pravilnika št. 125, ki prav tako obravnava neposredno vidno polje voznika. Da bi se preprečilo podvajanje predpisov, bi bilo treba pri teh vozilih zato dovoliti, da se za izpolnjevanje zahtev iz tega pravilnika upošteva skladnost s Pravilnikom št. 125. Za vozila, ki niso izpeljana iz kategorije M1 ali N1, pa je predlagana tudi vključitev alternativne metode ocenjevanja, ker ta vozila običajno niso opremljena z napravami za posredno gledanje razredov V in VI in ker lege očesne točke, določene za velike tovornjake, morda niso reprezentativne za navedena vozila. Ker vozila v tej kategoriji zaradi razmeroma nizkih položajev sedežev močno presegajo zahteve iz tega pravilnika in ker statistični podatki o nesrečah zanje niso pokazali povečanega tveganja, povezanega z neposrednim vidnim poljem, se šteje, da je poenostavljena alternativna metoda upravičena. |
1. Področje uporabe
|
1.1 |
Ta pravilnik se uporablja za homologacijo vozil kategorij M2, M3, N2 in N3 glede na njihovo neposredno vidno polje, da se čim bolj zmanjšajo mrtvi koti, ob upoštevanju potreb določenega tipa vozila in njegovega predvidenega delovanja. |
|
1.2 |
Zahteve tega pravilnika so oblikovane za vozila, namenjena vožnji po desni ali levi strani cestišča. Zahteve se uporabljajo, kot je ustrezno. |
2. Opredelitev pojmov
V tem pravilniku:
|
2.1 |
„neposredno vidno polje“ pomeni vidno polje z voznikove očesne točke, ki ga je mogoče videti brez uporabe naprav za posredno gledanje, kot so ogledala ali kamere; |
|
2.2 |
„tip vozila glede na neposredno vidno polje“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:
|
|
2.3 |
„očesna točka voznika“ ali „točka E“ pomeni točko, ki predstavlja središčno točko med središčema voznikovega levega in desnega očesa. Opredeljene so tri ločene očesne točke. E2 je sprednja očesna točka, E1 je leva očesna točka, E3 pa desna očesna točka. Vsaka točka je opredeljena na podlagi tridimenzionalnega referenčnega sistema. Točka E2 je opredeljena z odmikom od točke pete na pedalu za plin za 1 163,25 mm na osi Z in 678 mm nazaj na osi X. Položaj točke E2 na osi Y je na navpični ravnini, ki je vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino in poteka skozi središče voznikovega sedeža. Točki E1 in E3 sta opredeljeni z zasukom za 60° v levo oziroma desno okrog točke P; |
Slika 1
Opredelitev točk E
|
2.4 |
„prozorna površina“ pomeni površino vetrobranskega stekla vozila ali druge zastekljene površine, če je vgrajena, ki omogoča najmanj 70-odstotno prepustnost svetlobe, izmerjeno pravokotno na površino, pri čemer se ne upoštevajo pikčasto potiskane neprozorne površine; |
|
2.5 |
„ocenjevalna prostornina“ pomeni prostor okoli sprednjega dela vozila, v katerem se bo vidljivost dela telesa ranljivega udeleženca v prometu upoštevala pri merjenju učinkovitosti vozila glede neposrednega vidnega polja. Geometrija ocenjevalne prostornine je opredeljena v Prilogi 4; |
|
2.6 |
„ovira v vidnem polju“ pomeni vsak trajno vgrajen del konstrukcije vozila ali notranjosti vozniške kabine, ki ovira pogled s katere koli od treh opredeljenih točk E na kateri koli del ocenjevalne prostornine; |
|
2.7 |
„os pogleda“ pomeni ravno črto, ki predstavlja os voznikovega pogleda od očesne točke do ciljne točke ali pod katerim koli določenim kotom znotraj tridimenzionalnega referenčnega sistema; |
|
2.8 |
„črta neoviranega neposrednega vidnega polja“ pomeni sečišče površine z osjo pogleda, ki se dotika roba prve ovire v vidnem polju, ki bi ovirala to os pogleda (npr. A-stebriček, spodnji rob vetrobranskega stekla, volan, brisalniki vetrobranskega stekla itd.). Za ponazoritev postopka glej sliko v Prilogi 7; |
|
2.9 |
„skupna vidna prostornina“ pomeni prostor, ki je v celoti zajet v ocenjevalni prostornini in viden po oseh pogleda, projiciranih iz ene od točk E skozi črte neoviranega neposrednega vidnega polja. Je vsota vidnih prostornin na bližnji, sprednji in oddaljeni strani vozila. |
|
2.9.1 |
„bližnja vidna prostornina“ pomeni del vidne prostornine, ki ga je mogoče videti po osi pogleda, projicirani iz točke E1 pri vožnji po levi strani cestišča ali točke E3 pri vožnji po desni strani cestišča, do zadnjega dela A-stebrička na bližnji strani vozila, pri čemer bi pogled z voznikovega sedeža segal pretežno v prostor zunaj bližnje stranske ravnine vozila; |
|
2.9.2 |
„sprednja vidna prostornina“ pomeni del vidne prostornine, ki ga je mogoče videti po osi pogleda, projicirani iz točke E2, med A-stebričkoma vozila, pri čemer bi pogled z voznikovega sedeža segal pretežno v prostor pred sprednjo ravnino vozila; |
|
2.9.3 |
„oddaljena vidna prostornina“ pomeni del vidne prostornine, ki ga je mogoče videti po osi pogleda, projicirani iz točke E3 pri vožnji po levi strani cestišča ali točke E1 pri vožnji po desni strani cestišča, do zadnjega dela A-stebrička na oddaljeni strani vozila, pri čemer bi pogled z voznikovega sedeža segal pretežno v prostor zunaj oddaljene stranske ravnine vozila; |
|
2.10 |
„moč motorja“ pomeni največjo neto moč, kot je opredeljena v Pravilniku ZN št. 85; |
|
2.11 |
„spalna kabina“ pomeni vrsto kabine s prostorom za voznikovim sedežem, ki se uporablja za spanje; |
|
2.12 |
„dnevna kabina“ pomeni vrsto kabine, ki ni spalna; |
|
2.13 |
„tridimenzionalni referenčni sistem“ pomeni koordinatni sistem, kot je opredeljen v Dodatku 2 k Prilogi 1 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3). V tem okviru vzdolžna os vozila označuje os X, prečna os je os Y, navpična os pa os Z; |
|
2.14 |
„tridimenzionalna naprava za določanje točke H“ pomeni tridimenzionalno napravo za določanje točke H, kot je opredeljena v Prilogi 1 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3); |
|
2.15 |
„točka R“ pomeni referenčno točko sedeža, kot je opredeljena v Prilogi 1 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3); |
|
2.16 |
„točka pete na pedalu za plin“ pomeni najnižjo točko na presečišču pete stopala in poda vozila, pri čemer je čevelj položen na nepritisnjen pedal za plin; |
|
2.17 |
„točka P“ pomeni točko, okoli katere se obrača glava voznika, ko opazuje predmete, ki so na vodoravni ravnini v višini oči. Ta točka je 98 mm za točko E2 na osi X; |
|
2.18 |
„konfiguracija osi“ pomeni oznako v obliki A x B, pri čemer A predstavlja skupno število položajev koles, ki so na voljo na vozilu, B pa skupno število položajev koles, na katerih pogonski sistem vozila zagotavlja vlečno silo. Tako na primer 6 x 2 predstavlja triosno vozilo s po enim kolesom na vsaki strani osi (šest položajev koles), pri čemer je ena os gnana (dva položaja gnanih koles). Razširjene konfiguracije osi, pri katerih se upoštevajo nadaljnje podrazličice, so vključene v osnovne značilnosti. Če je številka nadomeščena z X, to pomeni katero koli številko. 10 x X na primer vključuje vse konfiguracije osi s petimi osmi; |
|
2.19 |
„sprednja ravnina vozila“ pomeni ravnino, ki je pravokotna na srednjo vzdolžno ravnino vozila in se dotika skrajne sprednje točke vozila, pri čemer se ne upoštevajo projekcije naprav za posredno gledanje in kateri koli del vozila, ki je več kot 2,0 m nad tlemi; |
|
2.20 |
„bližnja stran“ pomeni desno stran vozila za vožnjo po desni strani cestišča ali levo stran vozila za vožnjo po levi strani cestišča; |
|
2.21 |
„bližnja stranska ravnina“ pomeni ravnino, ki je vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila in se dotika skrajne zunanje točke vozila v smeri proti bližnji strani vozila pred točko, ki je 1,0 m za očesno referenčno točko voznika, pri čemer se ne upoštevajo projekcije naprav za posredno gledanje in kateri koli del zadevnega vozila, ki je več kot 2,0 m nad tlemi; |
|
2.22 |
„oddaljena stran“ pomeni levo stran vozila za vožnjo po desni strani cestišča ali desno stran vozila za vožnjo po levi strani cestišča; |
|
2.23 |
„oddaljena stranska ravnina“ pomeni ravnino, ki je vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila in se dotika skrajne zunanje točke vozila v smeri proti oddaljeni strani vozila pred točko, ki je 1,0 m za očesno referenčno točko voznika, pri čemer se ne upoštevajo projekcije naprav za posredno gledanje in kateri koli del zadevnega vozila, ki je več kot 2,0 m nad tlemi; |
|
2.24 |
„zadevno vozilo“ pomeni preizkušano vozilo; |
|
2.25 |
„predvideni kot vgradnje kabine“ pomeni kot nagiba tal kabine glede na vodoravno ravnino, ko je kabina v nazivnem konstrukcijsko določenem stanju; |
|
2.26 |
„točka V2“ pomeni točko, katere lega v prostoru za potnike je določena kot funkcija navpične vzdolžne ravnine, ki poteka skozi središče predvidenega voznikovega sedežnega mesta ter glede na točko „R“ in konstrukcijsko določen kot naslona sedeža; ta točka se uporablja za preverjanje skladnosti; |
|
2.27 |
„A-stebriček“ pomeni katero koli oporo strehe, ki je pred navpično prečno ravnino na oddaljenosti 68 mm pred točko V in vključuje neprozorne dele, kot sta okvir vetrobranskega stekla in okvir vrat, ki so na te opore pritrjeni ali neposredno mejijo nanje; |
|
2.28 |
„vozila kategorij N2 in M2, izpeljana iz kategorije M1 ali N1“ pomeni vozila kategorij N2 in M2, ki so v splošni konstrukciji in obliki v delu pred B-stebrički enaka vozilu kategorije M1 ali N1, iz katerega so izpeljana; |
|
2.29 |
„spodnji rob zastekljenih površin“ pomeni spodnji rob prozorne površine, merjen glede na vodoravni pogled, ki pokriva vidno polje za vetrobranskim steklom. |
3. Vloga za podelitev homologacije
|
3.1 |
Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na neposredno vidno polje vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik. |
|
3.2 |
Vlogi se v treh izvodih priložijo dokumenti, navedeni v nadaljevanju, in vključuje zlasti: |
|
3.2.1 |
opis tipa vozila glede na točke iz odstavka 2.2, skupaj z merskimi risbami in dokumentacijo iz Priloge 1. Navedejo se številke in/ali simboli, ki označujejo tip vozila. Vzorec opisnega lista je v Prilogi 1. |
|
3.3 |
Vozilo, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije, se da na voljo tehnični službi, ki izvaja homologacijske preizkuse. |
4. Homologacija
|
4.1 |
Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 5, se homologacija navedenega tipa vozila podeli. |
|
4.2 |
Izpolnjevanje zahtev iz odstavka 5 se preveri s preizkuševalnim postopkom, opredeljenim v odstavku 6, vendar njegovo delovanje ne sme biti omejeno na te preizkuševalne pogoje. |
|
4.3 |
Vsakemu homologiranemu tipu vozila se dodeli homologacijska številka; prvi dve števki (00 za izvirnik tega pravilnika) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami tega pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila iz odstavka 2.1. |
|
4.4 |
Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku. |
|
4.5 |
Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz: |
|
4.5.1 |
kroga, ki obkroža črko „E“, ki mu sledita:
|
|
4.5.2 |
ovala, ki obkroža črki „UI“, in enotnega identifikatorja. |
|
4.6 |
Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih ZN, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.5 ni treba ponoviti. V takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.5 navedejo številke pravilnikov ZN in homologacijske številke ter dodatni simboli. |
|
4.7 |
Homologacijska oznaka je jasno berljiva in neizbrisna. |
|
4.8 |
Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila ali nanjo. |
5. Specifikacije
5.1 Splošne zahteve
|
5.1.1 |
Vidna prostornina se količinsko opredeli v skladu s postopki iz odstavka 6. |
|
5.1.2 |
Če ima vozilo več kot dva A-stebrička, lahko proizvajalec vozila izbere, katera stebrička bosta tvorila meje med bližnjo, sprednjo in oddaljeno vidno prostornino. |
5.2 Operativne zahteve
|
5.2.1 |
Vozila se razvrstijo v eno od naslednjih treh ravni v skladu s tabelo z merili iz Priloge 5: |
|
5.2.1.1 |
raven 1: vozila, ki pogosto vozijo po mestnih območjih; |
|
5.2.1.2 |
raven 2: vozila, ki včasih vozijo po mestnih območjih, vendar imajo posebne operativne omejitve; |
|
5.2.1.3 |
raven 3: vozila, ki redko vstopijo v mestna območja. |
|
5.2.2 |
Pri vozilih vsake ravni se dosežejo vidne prostornine, ki presegajo mejne vrednosti, povezane z navedeno ravnjo, kot so določene v tabeli 1. |
|
5.2.2.1 |
Za vozila, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 2 Priloge 5, se šteje, da so v skladu z ustrezno mejno vrednostjo, ne da bi se količinsko opredelila vidna prostornina, kot je določeno v odstavku 6.
Tabela 1 Najnižje vrednosti vidne prostornine
|
||||||||||||||||||||||||
|
5.3 |
Če je mogoče dokazati, da vozilo mejne vrednosti za sprednjo stran ne more doseči zaradi inovativne konstrukcije, na primer če so A-stebrički bliže skupaj kot pri običajni konstrukciji, se lahko šteje, da je vozilo skladno, če je v skladu z vsemi drugimi veljavnimi omejitvami poleg naslednje zahteve. To se dokaže s postavitvijo petih preizkusnih predmetov med bližnjo in oddaljeno stransko ravnino vozila, tako da so enako oddaljeni eden od drugega. Preizkusni predmeti se premikajo po vzdolžni ravnini, dokler niso postavljeni tako, da je vrh predmeta viden s točke E2 skozi katero koli okno/zastekljeno površino. Preizkusni predmet je 1,40 m visok količek s premerom 30 mm. Označevalna točka, ki predstavlja ramo ranljivega udeleženca v prometu, se postavi tako, da je v vzdolžni ravnini 0,130 m bližje vozilu kot središče količka. Izračuna se povprečna razdalja na vzdolžni ravnini med sprednjo ravnino vozila in označevalno točko rame za vsak količek, ko je viden le njegov vrh. Za vsak preizkusni predmet, pri katerem je označevalna točka rame za sprednjo ravnino, se za izračun povprečja uporabi razdalja 0,0 m. Povprečna razdalja je enaka ali manjša od: |
|
5.3.1 |
raven 1: 1,65 m; |
|
5.3.2 |
raven 2: 1,97 m; |
|
5.3.3 |
raven 3: 1,97 m. |
6. Preizkuševalni postopek
6.1 Preizkusni pogoji
|
6.1.1 |
Preizkus se opravi na ravni suhi površini asfaltne ali betonske konstrukcije. |
|
6.1.2 |
Temperatura okolice je med 0 °C in 45 °C. |
|
6.1.3 |
Preizkus se izvede v pogojih vidljivosti, ki jasno omogočajo pravilno opazovanje ciljev, uporabljenih za količinsko opredelitev vidnega polja, s kamero za vidno svetlobo. |
6.2 Stanje vozila
|
6.2.1 |
Zadevno vozilo je najslabše vozilo tipa glede na neposredno vidno polje. |
|
6.2.2 |
Pri ocenjevanju zadevnega vozila je točka pete na pedalu za plin na višini od tal, ki ni nižja od srednje točke med višino, na kateri bi bila navedena točka po izračunih proizvajalca v primeru neobremenjene šasije s kabino (brez karoserije), in višino, na kateri bi bila po izračunih proizvajalca, ko bi bilo vozilo obremenjeno do največje tehnično dovoljene mase. |
|
6.2.2.1 |
Točka pete na pedalu za plin se izmeri v skladu s priporočeno prakso SAE J1100 Rev. 2009 z uporabo tridimenzionalne naprave za določanje točke H. Kot stopala (A46) je najmanj 87°, ko je tridimenzionalna naprava za določanje točke H nameščena na točki R. Pri vozilih, pri katerih je navpična razdalja med točko R in peto (H30) večja od 405 mm, se lahko pedal za plin pritisne, kot določi proizvajalec. Če se uporabi pritisnjen pedal, mora biti stopalo položeno ravno na pedal za plin. |
|
6.2.3 |
Kabina vozila je nameščena pod predvidenim kotom vgradnje. |
|
6.2.4 |
Volan je na sredini možnega območja nastavitve ob upoštevanju vseh nastavitvenih osi. |
|
6.2.5 |
Naprave za posredno gledanje (kjer je primerno) se nastavijo tako, da ustrezajo vidnim poljem, ki se zahtevajo s Pravilnikom ZN št. 46. |
|
6.2.6 |
Potniški sedež (če je nameščen): |
|
6.2.6.1 |
Pri vozilih, za katera se lahko določijo različne konstrukcije potniških sedežev, proizvajalec izbere sedež, ki bo uporabljen za ocenjevanje. |
|
6.2.6.2 |
Če je položaj sedeža nastavljiv, se potniški sedež postavi v skrajni zadnji in najnižji položaj s kotom naslona 18° na navpično ravnino. |
|
6.2.6.3 |
Če je izbrani potniški sedež zložljiv, se lahko vozilo po presoji proizvajalca oceni tako, da je sedež v položaju, v katerem je med uporabo (nameščen), ali v položaju, v katerem je, kadar se ne uporablja (zložen). Med celotnim ocenjevanjem se uporablja isti izbrani položaj sedeža. |
|
6.2.6.4 |
Če so naslonjala za roke nastavljiva, so lahko po presoji proizvajalca v položaju, v katerem so med uporabo (nameščena), ali v položaju, v katerem so, kadar se ne uporabljajo (zložena). |
|
6.2.6.5 |
Vzglavniki so v najnižjem položaju, primernem za običajno uporabo med obratovanjem. Kadar se ne uporabljajo, niso v položaju, predvidenem izključno za zložena naslonjala. |
6.3 Količinska opredelitev vidne prostornine
|
6.3.1 |
Vidna prostornina se lahko posredno količinsko opredeli s fizično preizkuševalno metodo, opredeljeno v Prilogi 6. S to metodo se meri dolžina mrežnih črt na več ravninah kot približek za prostornino, ki se nato matematično pretvori. Dovoljeno je odstopanje 0,10 m3, da se upošteva dejstvo, da ta metoda ne ustreza popolnoma vsem konstrukcijam. Pri tej vrednosti niso upoštevana odstopanja meritev pri izvajanju fizične preizkuševalne metode ali odstopanja pri proizvodnji pri izdelavi preizkušanega vozila. |
|
6.3.2 |
Namesto tega se lahko vidna prostornina neposredno količinsko opredeli z numerično preizkuševalno metodo, kot je opredeljena v Prilogi 7, ali katero koli numerično metodo, za katero lahko proizvajalec homologacijskemu organu zadovoljivo dokaže, da se z njo dobijo vsaj tako točni rezultati kot z metodo, opredeljeno v Prilogi 7. |
|
6.4 |
Priloga 7 vsebuje podrobnosti o splošnem modelu kabine in predlaganih vrednostih dovoljenih odstopanj, ki predstavljajo primer metode, ki se lahko po presoji proizvajalca in homologacijskega organa uporabi za dokazovanje točnosti numeričnih metod. |
7. Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije
|
7.1 |
Vsaka sprememba tipa vozila, kot je opredeljen v odstavku 2.1 tega pravilnika, se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za zadevni tip vozila. Homologacijski organ lahko nato: |
|
7.1.1 |
meni, da spremembe ne vplivajo negativno na pogoje za podelitev homologacije, in odobri razširitev homologacije ali |
|
7.1.2 |
meni, da spremembe vplivajo na pogoje za podelitev homologacije, in zahteva dodatne preizkuse ali preverjanja, preden odobri razširitev homologacije. |
|
7.2 |
Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.4 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik. |
|
7.3 |
Homologacijski organ obvesti druge pogodbenice o razširitvi s sporočilom na obrazcu iz Priloge 2 k temu pravilniku. Vsaki razširitvi dodeli serijsko številko, ki se imenuje številka razširitve. |
8. Skladnost proizvodnje
|
8.1 |
Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s splošnimi določbami iz člena 2 in Dodatka 1 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ter izpolnjevati naslednje zahteve: |
|
8.2 |
vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelano tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavka 5; |
|
8.3 |
homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti. Takšna preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti. |
9. Kazni za neskladnost proizvodnje
|
9.1 |
Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 8. |
|
9.2 |
Če pogodbenica prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, tako da jim pošlje sporočilo na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku. |
10. Dokončno prenehanje proizvodnje
Če imetnik homologacije dokončno preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ta pa obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.
11. Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov
Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.
(1) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 – https://unece.org/transport/standards/transport/vehicle-regulations-wp29/resolutions.
PRILOGA 1
Opisni list za homologacijo vozila glede na neposredno vidno polje
Če je primerno, se naslednji podatki predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati seznam vsebine.
Vse risbe so v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4.
Morebitne fotografije prikazujejo dovolj podrobnosti.
1.
Znamka (blagovno ime proizvajalca): …
2.
Tip in splošne trgovske oznake: …
3.
Podatki za identifikacijo tipa: …
4.
Kategorija vozila: …
5.
Naziv in naslov proizvajalca: …
6.
Mesto in način namestitve homologacijske oznake: …
6.1
Druga identifikacijska oznaka za povezavo s homologacijsko oznako: …
7.
Naslovi proizvodnih obratov: …
8.
Mere in oblike sestavnih delov konstrukcije vozila pred navpično ravnino, ki je 1 000 mm za očesno točko voznika (E2) in pravokotna na vzdolžno ravnino vozila
9.
Število, velikost, oblika ali mesto prozornih površin vozila pred navpično ravnino, ki je 1 000 mm za očesno točko voznika (E2) in pravokotna na vzdolžno ravnino vozila
10.
Druge ustrezne mere vozila (npr. razpon višin kabine)
PRILOGA 2
Sporočilo o podeljeni, zavrnjeni, razširjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na neposredno vidno polje
(Največji format: A4 (210 × 297 mm))
|
|
Izdal: |
(naziv homologacijskega organa) … … … |
|
o (2): |
podeljeni homologaciji razširjeni homologaciji zavrnjeni homologaciji preklicani homologaciji dokončnem prenehanju proizvodnje |
tipa vozila glede na njegovo neposredno vidno polje v skladu s Pravilnikom ZN št. 167.
Št. homologacije: …
1.
Blagovna znamka: …
2.
Tip in blagovna imena: …
3.
Naziv in naslov proizvajalca: …
4.
Naziv in naslov zastopnika proizvajalca, če obstaja: …
5.
Kratek opis vozila: …
6.
Datum predložitve vozila v postopek homologacije: …
7.
Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preizkuse: …
8.
Datum poročila, ki ga je izdala navedena služba: …
9.
Številka poročila, ki ga je izdala navedena služba: …
10.
Razlogi za razširitev homologacije (če je primerno): …
11.
Homologacija glede na neposredno vidno polje podeljena/zavrnjena (2):
12.
Kraj: …
13.
Datum: …
14.
Podpis: …
15.
Temu sporočilu so priloženi naslednji dokumenti z zgoraj navedeno številko homologacije: …
16.
Opombe: …
(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji iz tega pravilnika).
(2) Neustrezno črtati.
PRILOGA 3
Namestitev homologacijskih oznak
(glej odstavek 4.5 tega pravilnika)
a = najmanj 8 mm
Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na neposredno vidno polje homologiran v Belgiji (E6) v skladu s Pravilnikom ZN št. 167. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika ZN št. 167 v njegovi izvirni obliki.
Zgornji enotni identifikator pomeni, da je bil zadevni tip homologiran in da so ustrezne informacije o homologaciji na voljo v varni internetni podatkovni zbirki ZN z uporabo številke 270650 kot enotnega identifikatorja. Na homologacijski oznaki se lahko v enotnem identifikatorju vodilne ničle opustijo.
PRILOGA 4
Ocenjevalna prostornina
1.
Ocenjevalna prostornina je opredeljena kot prostor med sprednjo, bližnjo in oddaljeno stransko ravnino vozila ter vodoravnimi in navpičnimi mejami območja ocenjevanja, kot je opredeljeno spodaj in prikazano na sliki 1.
1.1
Sprednjo mejo območja ocenjevanja sestavlja ravnina, ki je vzporedna s sprednjo ravnino vozila in je 2 000 mm pred njo.
1.2
Bližnjo mejo območja ocenjevanja sestavlja ravnina, ki je vzporedna z bližnjo stransko ravnino vozila in 4 500 mm oddaljena od nje.
1.3
Oddaljeno mejo območja ocenjevanja sestavlja ravnina, ki je vzporedna z oddaljeno stransko ravnino vozila in 2 000 mm oddaljena od nje.
1.4
Zadnjo mejo območja ocenjevanja sestavlja ravnina, ki je vzporedna s sprednjo ravnino vozila in je 1 000 mm za očesno točko voznika (E2).
1.5
Navpične meje območja ocenjevanja sestavljata talna ravnina in ravnina, ki je vzporedna s talno ravnino, vendar je 1 602 mm nad tlemi.
Slika 1
Opredelitev ocenjevalne prostornine na podlagi vozila kategorije N3 kot primera
PRILOGA 5
Razvrstitev vozil v ravni neposrednega vidnega polja in metode ugotavljanja skladnosti
1.
Razvrstitev v ravni neposrednega vidnega polja se izvede v skladu s tabelo 1.Tabela 1
Razvrstitev vozil v ravni neposrednega vidnega polja
|
Raven neposrednega vidnega polja |
Bruto teža (v tonah) |
Izvedba šasije |
Konfiguracija osi |
Moč motorja (v kW) |
Vrsta kabine |
Kategorija vozila |
|
Raven 1 |
≤ 7,5 |
vse |
vse |
vse |
vse |
N2, N2G |
|
> 7,5 |
vse |
vse |
vse |
vse |
N2 |
|
|
vse |
vse |
vse |
vse |
vse |
M2 |
|
|
vse |
vse |
vse |
vse |
vse |
M3 |
|
|
≤ 16 |
vse |
4 × 2 6 × 2; 6 × 4 8 × 2; 8 × 4 |
vse |
vse |
N3 |
|
|
> 16 |
zgibna |
4 × 2 |
vse |
dnevna |
N3 |
|
|
< 265 |
spalna |
N3 |
||||
|
6 × 2 |
vse |
dnevna |
N3 |
|||
|
toga |
4 × 2 |
vse |
dnevna |
N3 |
||
|
< 265 |
spalna |
N3 |
||||
|
6 × 2 |
vse |
dnevna |
N3 |
|||
|
6 × 4 8 x 2 8 × 4 |
vse |
dnevna |
N3 |
|||
|
< 350 |
spalna |
N3 |
||||
|
Raven 2 |
> 7,5 |
vse |
4 × 4 |
vse |
vse |
N2G |
|
≤ 16 |
vse |
4 × 2 6 × 4 8 × 4 |
vse |
vse |
N3G |
|
|
> 16 |
zgibna |
4 × 2 |
vse |
dnevna |
N3G |
|
|
< 265 |
spalna |
N3G |
||||
|
toga |
4 × 2 |
vse |
dnevna |
N3G |
||
|
< 265 |
spalna |
N3G |
||||
|
6 × 4 8 × 4 |
vse |
dnevna |
N3G |
|||
|
< 350 |
spalna |
N3G |
||||
|
Raven 3 |
> 16 |
zgibna |
4 × 2 |
≥ 265 |
spalna |
N3, N3G |
|
6 × 2 |
vse |
spalna |
N3 |
|||
|
6 × 4 8 × 2 8 × 4 |
vse |
vse |
N3, N3G |
|||
|
toga |
4 × 2 |
≥ 265 |
spalna |
N3, N3G |
||
|
6 × 2 |
vse |
spalna |
N3 |
|||
|
6 × 4 8 × 2 8 × 4 |
≥ 350 |
spalna |
N3, N3G |
|||
|
vse |
vse |
4 × 4 6 × 6 8 × 6 8 × 8 10 × X |
vse |
vse |
N3, N3G |
2.
Upravičenost do uporabe alternativnega načina dokazovanja skladnosti
2.1
Po izbiri proizvajalca se šteje, da vozila kategorij M2 in N2, ki niso opremljena z ogledali razreda V ali VI v skladu s Pravilnikom ZN št. 46, izpolnjujejo zahteve, če je izpolnjen vsaj eden od pogojev iz odstavka 2.1.1 ali 2.1.2.
2.1.1
Pri merjenju po postopku, opisanem v odstavku 2.1.1.1, je navpična razdalja med spodnjim robom zastekljenih površin in tlemi manjša od 1 450 mm ali pa je navpična razdalja med spodnjim robom zastekljenih površin vozila in očesno točko večja od 260 mm. V teh primerih mora vozilo izpolnjevati tudi določbe iz odstavka 2.1.1.2.
2.1.1.1
Določanje višine spodnjega roba zastekljenih površinSedež se nastavi na točko R, kot jo je določil proizvajalec.
Lega očesne točke V2 glede na točko R se določi z uporabo razdalj iz tabel 2 in 3 v odstavku 2.2.
Brez nadaljnjih prilagoditev višine sedeža se sedež premakne iz lege točke R na sredino med skrajnim sprednjim in skrajnim zadnjim položajem za vožnjo. Če je ta položaj med dvema zaskočnima legama, se uporabi naslednja zaskočna lega v smeri nazaj. Očesna točka se premakne kolinearno z vektorjem premika sedeža iz točke R v sredinsko lego.
Meritev se opravi na ravnini, ki je pravokotna na vzdolžno smer vozila in seka to očesno točko.
Zunanja višina spodnjega roba zastekljenih površin je navpična razdalja med njim in tlemi. Če kateri koli od spodaj izvzetih delov seka spodnji rob zastekljenih površin v tej ravnini, se višina spodnjega roba zastekljenih površin oceni v naslednjem neoviranem položaju v smeri nazaj.
Notranja višina spodnjega roba zastekljenih površin je navpična razdalja med njim in očesno točko. Če kateri koli od spodaj izvzetih delov seka spodnji rob zastekljenih površin v tem položaju ravnine, se višina spodnjega roba zastekljenih površin oceni v naslednjem neoviranem položaju v smeri nazaj.
Pri merjenju razdalj za spodnji rob zastekljenih površin se:
|
(a) |
fiksna ali premična ventilacijska okenca; |
|
(b) |
ločilni profili stranskih oken; |
|
(c) |
zunanje radijske antene; |
|
(d) |
naprave za posredno gledanje, ki pokrivajo obvezno posredno vidno polje; |
|
(e) |
vgrajeni ali tiskani vodniki „radijskih anten“, katerih širina ni večja od 0,5 mm; |
|
(f) |
notranja ali zunanja krmila; |
|
(g) |
deli, vgrajeni v notranjosti vozniškega prostora, kot so sedeži ali konzole, |
ne upoštevajo. Morebitni pikčasto potiskani deli zastekljenih površin se štejejo za neprozorne.
2.1.1.2
Valjast predmet z višino 1 200 mm in premerom 300 mm, ki je znotraj prostora, omejenega z navpično ravnino 2 000 mm pred vozilom, navpično ravnino 2 300 mm pred vozilom, navpično ravnino 400 mm od voznikove strani vozila in navpično ravnino 600 mm od nasprotne strani vozila, je vsaj delno viden, gledano neposredno s točke V2 (glej sliko 1), ne glede na to, kje v navedenem prostoru se predmet nahaja, razen če ni viden zaradi mrtvih kotov, ustvarjenih z A-stebričkoma, brisalniki vetrobranskega stekla ali volanom.Če je voznikov sedež v osrednjem položaju pri vožnji, je valjast predmet, visok 1 200 mm, znotraj prostora, omejenega z navpično ravnino 2 000 mm pred vozilom, navpično ravnino 2 300 mm pred vozilom in navpično ravnino 500 mm od stranskega dela vozila (glej sliko 2).
|
Slika 1 Naslov slike
|
Slika 2 Naslov slike
|
2.1.2
Za vozila kategorij M2 in N2, izpeljana iz kategorije M1 ali N1 in homologirana v skladu s Pravilnikom ZN št. 125, se šteje, da izpolnjujejo zahteve glede neposrednega vidnega polja.
2.2
Lega točke V2
2.2.1
Lega točke V2 glede na točko „R“, ki je določena s koordinatami XYZ tridimenzionalnega koordinatnega sistema, je prikazana v tabelah 2 in 3 spodaj.
2.2.2
V tabeli 2 so navedene osnovne koordinate za konstrukcijsko določen kot naslona sedežev 25°.Tabela 2
Lega točke V2 za konstrukcijsko določen kot naslona sedežev 25°
|
Točka V |
X |
Y |
Z |
|
V2 |
68 mm |
–5 mm |
589 mm |
2.2.3
Popravki za konstrukcijsko določene kote naslona sedežev, ki ne znašajo 25°V tabeli 3 so navedeni nadaljnji popravki koordinat X in Z za vsako točko V, ki jih je treba opraviti, če konstrukcijsko določeni kot naslona sedežev ne znaša 25°.
Tabela 3
Popravki točke V2 za različne kote naslona sedežev
|
Kot naslona sedežev (v °) |
Vodoravne koordinate Δx |
Navpične koordinate Δz |
Kot naslona sedežev (v °) |
Vodoravne koordinate Δx |
Navpične koordinate Δz |
|
5 |
– 186 mm |
28 mm |
23 |
–18 mm |
5 mm |
|
6 |
– 177 mm |
27 mm |
24 |
–9 mm |
3 mm |
|
7 |
– 167 mm |
27 mm |
25 |
0 mm |
0 mm |
|
8 |
– 157 mm |
27 mm |
26 |
9 mm |
–3 mm |
|
9 |
– 147 mm |
26 mm |
27 |
17 mm |
–5 mm |
|
10 |
– 137 mm |
25 mm |
28 |
26 mm |
–8 mm |
|
11 |
– 128 mm |
24 mm |
29 |
34 mm |
–11 mm |
|
12 |
– 118 mm |
23 mm |
30 |
43 mm |
–14 mm |
|
13 |
– 109 mm |
22 mm |
31 |
51 mm |
–18 mm |
|
14 |
–99 mm |
21 mm |
32 |
59 mm |
–21 mm |
|
15 |
–90 mm |
20 mm |
33 |
67 mm |
–24 mm |
|
16 |
–81 mm |
18 mm |
34 |
76 mm |
–28 mm |
|
17 |
–72 mm |
17 mm |
35 |
84 mm |
–32 mm |
|
18 |
–62 mm |
15 mm |
36 |
92 mm |
–35 mm |
|
19 |
–53 mm |
13 mm |
37 |
100 mm |
–39 mm |
|
20 |
–44 mm |
11 mm |
38 |
108 mm |
–43 mm |
|
21 |
–35 mm |
9 mm |
39 |
115 mm |
–48 mm |
|
22 |
–26 mm |
7 mm |
40 |
123 mm |
–52 mm |
PRILOGA 6
Fizična preizkuševalna metoda
0.
S fizično preizkuševalno metodo se vidna prostornina izračuna z določitvijo območja osmih vodoravnih ravnin, ki tvorijo dele ocenjevalne prostornine, vidne s treh točk E. Pogled z vsake točke E se zagotovi s kamero, nameščeno na določenem mestu. Območje, ki ga je mogoče videti z vsake točke E, se določi na podlagi vidnosti umerjenega označevalnega predmeta, postavljenega na mrežne črte znotraj območja ocenjevanja, ki ustreza vsaki očesni točki. Dobljeno vidno območje se izmeri, da se količinsko opredeli vidna prostornina.
Slika 1
Primer vidnih črt, določenih za stransko okno na voznikovi strani
1. Območje ocenjevanja
|
1.1 |
Območje ocenjevanja se določi z osmimi ravninami, vzporednimi s talno ravnino (ravnina X–Y), z višinskimi odmiki, opredeljenimi v tabeli 1, in je omejeno z ocenjevalno prostornino, kot je opredeljena v Prilogi 4.
Tabela 1 Višina ravnin na območju ocenjevanja
|
2. Mreža območja ocenjevanja
|
2.1 |
Mreža območja ocenjevanja je sestavljena iz niza črt, ki so vzporedne s srednjo vzdolžno ravnino vozila (X), in črt, ki so pravokotne na srednjo vzdolžno ravnino vozila (Y), pri čemer so črte druga od druge oddaljene 100 mm, mreža pa je omejena z območji ocenjevanja iz odstavka 1.1. |
Slika 2
Razdelitev območja ocenjevanja na mrežo
3. Dolžina vidnih črt
|
3.1 |
Skupna dolžina vidnih črt je dolžina mrežnih črt, ki so v celoti znotraj območja ocenjevanja, ki je vidno z ene od točk E. To je vsota dolžin vidnih črt na vsaki strani, kot je opredeljeno v odstavkih 3.2, 3.3 in 3.4. |
|
3.2 |
Dolžina vidnih črt na bližnji strani je dolžina mrežnih črt, ki so vidne na ocenjevalni ravnini s točke E1 za vožnjo po desni strani cestišča ali točke E3 za vožnjo po levi strani cestišča in skozi katero koli prozorno površino, ki je za A-stebričkom na bližnji strani vozila, pri čemer bi pogled z voznikovega sedeža segal pretežno v prostor zunaj bližnje stranske ravnine vozila. Dolžina črt, merjena s točke E1 ali E3, vključuje le črte, ki so pravokotne na srednjo vzdolžno ravnino vozila. |
|
3.3 |
Dolžina vidnih črt na sprednji strani je dolžina mrežnih črt znotraj območja ocenjevanja, ki so vidne na ocenjevalni ravnini s točke E2 in skozi katero koli prozorno površino med A-stebričkoma vozila, pri čemer bi pogled z voznikovega sedeža segal pretežno v prostor pred sprednjo ravnino vozila. Dolžina črt, merjena s točke E2, vključuje le črte, ki so vzporedne s srednjo vzdolžno ravnino vozila. |
|
3.4 |
Dolžina vidnih črt na oddaljeni strani je dolžina mrežnih črt znotraj območja ocenjevanja, ki so vidne na ocenjevalni ravnini s točke E3 za vožnjo po desni strani cestišča ali s točke E1 za vožnjo po levi strani cestišča in skozi katero koli prozorno površino za A-stebričkom na oddaljeni strani vozila, pri čemer bi pogled z voznikovega sedeža segal pretežno v prostor zunaj oddaljene stranske ravnine vozila. Dolžina črt, merjena s točke E3 ali E1, vključuje le črte, ki so pravokotne na srednjo vzdolžno ravnino vozila. |
|
3.5 |
Določitev dolžine vidnih črt je prikazana na slikah 3 do 5. |
Slika 3
Uporaba mrežnih črt za ocenjevanje različnih pogledov na vsako stran na podlagi primera, namenjenega za vožnjo po levi strani
Slika 4
Dolžina vidnih črt na vsaki strani, ki predstavlja sečišče osi pogleda, projiciranih iz točk E, in območja ocenjevanja, na podlagi primera, namenjenega za vožnjo po levi strani cestišča
Slika 5
Dolžine vidnih črt na vsaki strani na podlagi primera, namenjenega za vožnjo po levi strani cestišča
4. Nastavitev za fizični preizkuševalni postopek
4.1 Naprava za ocenjevanje
|
4.1.1 |
Vidno polje z vsake očesne točke E1, E2 in E3 se oceni z ustrezno napravo, nameščeno na ustrezni očesni točki. |
|
4.1.2 |
Naprava je lahko sprejemnik, na primer kamera, z zadostnim vidnim poljem, ki omogoča, da so na določeni strani z ustrezne točke E vidne vse prozorne površine. |
|
4.1.3 |
Druga možnost je, da je naprava oddajnik (npr. laser), ki se za določitev osi pogleda zanaša na sprejemnik na označevalnem predmetu (glej odstavek 4.3). |
4.2 Namestitev naprave za ocenjevanje na očesne točke
|
4.2.1 |
Naprava za ocenjevanje se namesti na točke E1, E2 in E3. |
|
4.2.2 |
Metoda, ki se uporabi za namestitev, mora biti natančna in zanesljiva, tako da je napaka pri namestitvi čim manjša. |
|
4.2.3 |
To se lahko doseže na primer z uporabo fizične preizkuševalne naprave, kot je naprava, prikazana na sliki 6. |
Slika 6
Primer preizkuševalne naprave, ki je primerna za namestitev kamer na opredeljene očesne točke E1, E2 in E3
4.3 Označevanje ocenjevalne mreže
|
4.3.1 |
Ocenjevalna mreža se določi na talni ravnini s kakršnim koli ustreznim sredstvom (npr. trajnimi talnimi oznakami, odstranljivo prevleko, ki je ustrezno poravnana z vozilom, lasersko projekcijo na tla ali z uporabo preizkuševalne naprave z gibljivimi sestavnimi deli ter točnimi meritvami in vgrajenim krmiljenjem). |
|
4.3.2 |
Ocenjevalna mreža se prenese na zahtevano višino z uporabo ustreznega označevalnega predmeta, na primer togega navpičnega količka s premerom 30 mm, nameščenega pravokotno na talno ravnino. Točke, ki predstavljajo zahtevane višine vsake od ocenjevalnih ravnin, je mogoče zanesljivo prepoznati, da se zagotovi, da bodo vidne z ustrezne očesne točke (npr. pobarvane morajo biti z visoko kontrastno barvo ali biti vir svetlobe z visoko svetilnostjo, da jih kamera v očesni točki lahko zazna, ali sprejemnik z veliko natančnostjo za laserski žarek, ki sveti z očesne točke). |
|
4.3.3 |
Podstavek označevalnega predmeta bi moral biti zasnovan in izdelan tako, da je mogoče njegovo središčnico enostavno in točno poravnati z ocenjevalno mrežo ter ga učinkovito premikati po mreži. |
5. Postopek ocenjevanja
|
5.1 |
Ocenjevanje vključuje premikanje označevalnega predmeta vzdolž vsake črte ocenjevalne mreže in določitev dolžine vsake črte, ki je vidna z ustrezne očesne točke (E1, E2 ali E3). |
|
5.2 |
Ocenjevanje se ponovi tako, da je mogoče ločeno določiti dolžino vidnih črt na bližnji strani, dolžino vidnih črt na sprednji strani in dolžino vidnih črt na oddaljeni strani. |
|
5.3 |
Določite delovni vrstni red za ocenjevanje (npr. od spredaj nazaj, od leve proti desni) in postopno ocenite vidnost po celotni dolžini vsake mrežne črte. |
Slika 7
Določitev delovnega vrstnega reda za prehajanje med črtami na ocenjevalni mreži na podlagi primera, namenjenega za vožnjo po levi strani cestišča
|
5.4 |
Označevalni predmet postavite na skrajno točko ustrezne ocenjevalne mreže na prvi ustrezni mrežni črti. Pri sprednji ocenjevalni mreži je to lahko na primer spodnji levi kot prevleke. |
|
5.5 |
Označevalno črto na podstavku označevalnega predmeta poravnajte z mrežno črto. |
Slika 8
Primer: Poravnava preprostega označevalnega predmeta s predhodno označenimi mrežnimi črtami na tleh
|
5.6 |
Za vsako ustrezno črto na območju ocenjevanja določite dolžino črte, na kateri so oznake, ki predstavljajo vsako višino območja ocenjevanja, vidne z ustrezne očesne točke. |
|
5.6.1 |
Za vsako ustrezno višino ocenjevanja zabeležite razdaljo od roba mreže območja ocenjevanja do označevalnega predmeta, kjer je mogoče videti ustrezno višino. V ta namen se lahko uporabi tabela 2. Če je označevalni predmet na robu območja ocenjevanja, je razdalja, ki jo je treba zabeležiti, enaka nič. |
|
5.6.1.1 |
To označuje začetek prve dolžine vidne črte za to mrežno črto. |
|
5.6.1.2 |
Označevalni predmet premikajte vzdolž črte, dokler ne doseže točke, na kateri je ustrezna višina ocenjevalne ravnine še vedno vidna, vendar jo konstrukcija vozila že skoraj zakriva (glej sliko 9). To razdaljo zabeležite v tabeli 2. |
|
5.6.1.3 |
To označuje konec prve dolžine vidne črte za to mrežno črto. |
|
5.6.1.4 |
Če označevalni predmet doseže konec mrežne črte, preden ga konstrukcija vozila zakrije, zabeležite razdaljo od roba ocenjevalnega območja do označevalnega predmeta, ki stoji na koncu mrežne črte. |
Slika 9
Premikanje označevalnega predmeta za določitev delov mrežnih črt, na katerih je vidna višina ocenjevalne ravnine
|
5.6.2 |
Če označevalca na ustrezni višini ocenjevalne ravnine ni mogoče videti, označevalni predmet premaknite vzdolž mrežne črte do točke, na kateri je vidna višina ocenjevalne ravnine ali dokler niso dosežene meje območja ocenjevanja. |
|
5.6.2.1 |
Če postane višina ocenjevalne ravnine vidna, v tabeli 2 zabeležite razdaljo od roba mreže ocenjevalnega območja do označevalnega predmeta. |
|
5.6.2.2 |
Če vrh označevalnega predmeta ni viden nikjer na mrežni črti, v tabelo 2 vpišite „nič“ in nadaljujte na naslednji mrežni črti. |
|
5.6.3 |
Pri nekaterih mrežnih črtah je lahko na isti mrežni črti več vidnih dolžin črte. Za vsak vidni segment zabeležite razdaljo od roba območja ocenjevanja do začetka vsake vidne črte in od roba območja ocenjevanja do konca vsake vidne črte. |
|
5.6.4 |
V nekaterih primerih bo vidna celotna mrežna črta. V tem primeru ni treba pridobiti meritev, ampak se zgolj vpiše „celotna“ ali ustrezna dolžina, na primer 2 000 mm spredaj, 2 000 mm na oddaljeni strani ali 4 500 mm na bližnji strani. |
|
5.6.5 |
Po koncu ocenjevanja posamezne mrežne črte se premaknite na naslednjo. |
|
5.6.6 |
Ponovite postopek za vsako mrežno črto za vsako območje ocenjevanja, in sicer od enega konca do drugega. |
|
5.6.7 |
Oceniti je treba celoten obseg vsakega območja (glej sliko 10). |
Slika 10
Uporaba območij ocenjevalne mreže na podlagi primera, namenjenega za vožnjo po levi strani cestišča
|
5.7 |
Ko so zabeležene vse dolžine vidnih črt, se vsaka od dolžin vidnih črt na bližnji, sprednji in oddaljeni strani izračuna na naslednji način:
|
Tabela 2
Predloga rezultatov
|
Pogled |
Mrežna črta |
Vidni del 1 |
Vidni del 2 |
Vidni del N |
Skupna vidna dolžina na črto |
||||||
|
Začetek |
Konec |
Dolžina |
Začetek |
Konec |
Dolžina |
Začetek |
Konec |
Dolžina |
|
||
|
Bližnja stran |
1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
n |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupna dolžina vidnih črt na bližnji strani |
|
||||||||||
|
Sprednja stran |
1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
n |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupna dolžina vidnih črt na sprednji strani |
|
||||||||||
|
Oddaljena stran |
1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
n |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupna dolžina vidnih črt na oddaljeni strani |
|
||||||||||
6.1 Izračun vidne prostornine
|
6.1.1 |
Dolžina vidnih črt na bližnji strani (v mm) se na naslednji način pretvori v bližnjo vidno prostornino (v mm3):
|
|
6.1.2 |
Dolžina vidnih črt na sprednji strani (v mm) se na naslednji način pretvori v sprednjo vidno prostornino (v mm3):
|
|
6.1.3 |
Dolžina vidnih črt na oddaljeni strani (v mm) se na naslednji način pretvori v oddaljeno vidno prostornino (v mm3):
|
PRILOGA 7
Numerična preizkuševalna metoda
1. Lastnosti modela
|
1.1 |
Model CAD, uporabljen pri ocenjevanju, vključuje vse potrebne lastnosti in geometrijo, da se z njim zagotovi točen prikaz tega, kar bi bilo vidno z opredeljenih očesnih točk v fizičnem vozilu, primernem za prodajo. |
|
1.2 |
Model CAD bi moral vključevati vse možne ovire v vidnem polju. |
|
1.3 |
Proizvajalec po lastni presoji izbere uporabljeno programsko opremo CAD, vendar mora homologacijskemu organu dokazati, da so dobljeni rezultati zanesljivi. Postopek merjenja za splošni model kabine iz Priloge 7, odstavek 5, je primer metode, ki se lahko uporabi v ta namen. |
2. Ustvarite ocenjevalno prostornino:
|
2.1 |
Ocenjevalna prostornina se ustvari v okolju CAD. |
3. Določite črte neoviranega vidnega polja:
|
3.1 |
Za določitev črte neoviranega vidnega polja na bližnji strani se točka pogleda v modelu postavi v točko E1 za vožnjo po levi strani cestišča ali točko E3 za vožnjo po desni strani cestišča. Za črto neoviranega vidnega polja na sprednji strani se točka pogleda v modelu postavi v točko E2, za črto neoviranega vidnega polja na oddaljeni strani pa v točko E3 za vožnjo po levi strani cestišča in točko E1 za vožnjo po desni strani cestišča. |
|
3.2 |
Iz te vidne perspektive se črta neoviranega vidnega polja zariše ob robovih prozorne površine in na njenih presečiščih z ovirami v vidnem polju. Primeri so prikazani na sliki 1. |
Slika 1
Primeri risanja črt neoviranega vidnega polja (označene z rumeno) za sprednji pogled (zgoraj), pogled na levo (levo) in pogled na desno (desno) v okolju CAD na podlagi primera, namenjenega za vožnjo po levi strani
4. Opredelitev tridimenzionalnih pogledov voznika
|
4.1 |
Iz očesne točke E1 projicirajte osi pogleda, ki se sekajo s črtami neoviranega vidnega polja, ki določajo pogled na levo stran iz vozila, v prostor zunaj vozila, dokler ne dosežejo tal ali presežejo ocenjevalne prostornine. |
|
4.2 |
Iz očesne točke E2 projicirajte osi pogleda, ki se sekajo s črtami neoviranega vidnega polja, ki določajo pogled na levo od spredaj iz vozila, v prostor zunaj vozila, dokler ne dosežejo tal ali presežejo ocenjevalne prostornine. |
|
4.3 |
Iz očesne točke E3 projicirajte osi pogleda, ki se sekajo s črtami neoviranega vidnega polja, ki določajo pogled na desno stran iz vozila, v prostor zunaj vozila, dokler ne dosežejo tal ali presežejo ocenjevalne prostornine. |
|
4.4 |
Primeri tridimenzionalnih pogledov voznika so prikazani na sliki 2. |
Slika 2
Primeri voznikovega pogleda na levo stran (zgoraj), sprednjega pogleda (sredina) in pogleda na desno stran (spodaj) s točk E1, E2 oziroma E3 na podlagi primera, namenjenega za vožnjo po levi strani cestišča
5. Izračun vidne prostornine
|
5.1 |
Vsak pogled na voznikovo bližnjo, sprednjo in oddaljeno stran je omejen samo na tiste prostornine, ki so znotraj območja ocenjevanja (vidna prostornina na vsaki strani). Preostale prostornine se določijo kot: |
|
5.1.1 |
bližnja vidna prostornina; |
|
5.1.2 |
sprednja vidna prostornina; |
|
5.1.3 |
oddaljena vidna prostornina. |
|
5.2 |
Skupna vidna prostornina je vsota vidnih prostornin na vsaki strani. |
|
5.3 |
Primer rezultata je prikazan na sliki 3. |
Slika 3
Primer vidne prostornine za vozilo (z volanom na desni strani). Vidna prostornina (bližnja označena z rumeno, sprednja z oranžno, oddaljena pa z rdečo barvo) na podlagi primera, namenjenega za vožnjo po levi strani cestišča
6. Uporaba splošnega modela tovornjaka za potrditev uporabe numeričnih metod
|
6.1 |
Postopek, opredeljen v odstavkih 1 do 5 te priloge, se uporabi za standardizirani splošni model tovornjaka. |
|
6.2 |
Splošni model je prikazan na sliki 4. |
Slika 4
Prikaz splošnega modela kabine
|
6.3 |
Celoten tridimenzionalni model za uporabo pri tej oceni je na voljo v formatu .stp (1). |
|
6.4 |
Rezultati ocen so znotraj mejnih vrednosti iz tabele 1.
Tabela 1 Pričakovani nominalni rezultati ocene splošnega modela kabine in dovoljene mejne vrednosti
|
|||||||||||||||||||||||
(1) Celoten tridimenzionalni model je na voljo v formatu .stp na spletišču ECE na naslovu https://wiki.unece.org/display/trans/General+Information+IWG+VRU-Proxi.
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1065/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)
