PRILOGA 1

OBRAZEC ZA SPOROČANJE

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

za tip žarometa za meglo v skladu s Pravilnikom št. 19.

Št. homologacije … Št. razširitve. …

(1)  Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v pravilniku).

(2)  Neustrezno črtati.

(3)  Podatki o napetosti vključujejo dovoljena odstopanja ali območje napetosti, ki jih določi proizvajalec in se preverijo s to homologacijo.

PRILOGA 2

Tolerančne zahteve za postopek za nadzor skladnost proizvodnje

Pri žarometih za meglo razreda B:

1.1   Pri preskušanju fotometričnega delovanja katerega koli naključno izbranega žarometa za meglo, opremljenega z žarnico z žarilno nitko, ne sme nobena izmerjena vrednost za več kot 20 odstotkov odstopati od vrednosti, predpisane v tem pravilniku.

1.2   Pri periodičnih zapisnikih je odčitavanje omejeno na točko B50 (1) ter levi in desni spodnji kot območja D (glej sliko 2 v Prilogi 4).

Pri žarometih za meglo razreda F3:

2.1   pri preskušanju fotometričnega delovanja katerega koli naključno izbranega žarometa za meglo, kakor je opisano v odstavku 6.4 tega pravilnika, ne sme nobena izmerjena vrednost za svetilnost odstopati za več kot 20 odstotkov.

2.2   izmerjene vrednosti v tabeli v skladu z odstavkom 6.4.3 tega pravilnika lahko odstopajo za največ:

2.3   V periodičnih zapisnikih morajo fotometrične meritve za preverjanje skladnosti vsebovati vsaj podatke za točki 8 in 9, največjo vrednost na črtah 1 in 5 ter najmanjšo vrednost na črtah 6, 8 in 9, kakor je določeno v odstavku 6.4.3 tega pravilnika.

(1)  Točka B 50 ustreza koordinatama 0° vodoravno in 0,86°U navpično.

(2)  Koordinate so podane v stopinjah za kotno mrežo z navpično polarno osjo.

(3)  Glej odstavek 6.4.3.4 tega pravilnika.

(4)  Glej odstavek 6.4.3.2 tega pravilnika.

PRILOGA 3

Primeri homologacijskih oznak za žaromete za meglo razreda B

Slika 1

Naprava z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet za meglo razreda „B“, homologiran v Nemčiji (E1) pod številko 221 v skladu s Pravilnikom št. 19.

Številka, navedena blizu simbola „B“, pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 19, kakor je bil spremenjen s spremembami 03.

Slika 1 pomeni, da je naprava žaromet za meglo, ki je lahko hkrati prižgan s katero koli svetilko, s katero je lahko integriran.

Slika 2a

Slika 2b

Sliki 2a in 2b označujeta žaromet za meglo, homologiran v Franciji (E2) pod številko 222 v skladu s Pravilnikom št. 19, opremljen z lečo iz plastičnega materiala, in ki ga ni mogoče prižgati hkrati s katero koli svetilko, s katero je lahko integriran.

Opomba:

Številka homologacije in dodatni simboli so v bližini kroga in bodisi nad bodisi pod črko „E“ ali desno ali levo od te črke. Števke v številki homologacije so na isti strani črke „E“ in so obrnjene v isto smer. V številki homologacije se je treba izogniti uporabi rimskih številk, da se prepreči zamenjava z drugimi simboli.

Primeri možnih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke na prednji strani vozila

Slika 3

Navpične in vodoravne črte posnemajo obliko svetlobnosignalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake.

Naprave, prikazane pri vzorcu A in vzorcu B na sliki 3, so označene s homologacijskimi oznakami za žaromet za meglo, homologiran v Italiji (E3) pod številko 17120 v skladu s Pravilnikom št. 19.

Naprave, prikazane pri vzorcu C in vzorcu D na sliki 3, so označene s homologacijskimi oznakami za žaromet za meglo, homologiran na Nizozemskem (E4) pod številko 17122 v skladu s Pravilnikom št. 19.

Opomba: Štirje primeri, prikazani na sliki 3, ustrezajo svetlobni napravi s homologacijsko oznako, ki se nanaša na:

prednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7;

žaromet za kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami (označeno s številko 30), ki je bil homologiran v skladu s spremembami 00 k Pravilniku št. 112 in vključuje lečo iz plastičnega materiala;

žaromet za meglo, ki je bil homologiran v skladu s spremembami 03 Pravilnika št. 19 in vključuje lečo iz plastičnega materiala;

prednjo smerno svetilko kategorije 1a, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 6;

Svetilka, integrirana z žarometom

Slika 4

Primer na sliki 4 ustreza oznaki leče iz plastičnega materiala, ki je predvidena za uporabo v različnih tipih žarometov, in sicer:

bodisi:

v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami, ki je bil homologiran na Švedskem (E5) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 112, kakor je bil spremenjen s spremembami 00, ki je integriran z žarometom za meglo, homologiranim v skladu s spremembami 03 Pravilnika št. 19.

bodisi:

v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen, ki je bil homologiran na Švedskem (E5) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 98, kakor je bil spremenjen s spremembami 00, ki je integriran z enakim žarometom za meglo kot zgoraj;

ali celo: v katerem koli izmed zgoraj navedenih žarometov, ki je bil homologiran kot ena svetilka.

Ohišje žarometa je označeno z edino veljavno številko homologacije. Primeri veljavnih oznak so prikazani na sliki 5.

Slika 5

Svetlobna naprava, uporabljena kot žaromet za meglo ali kot žaromet za vzvratno vožnjo

Naprava s homologacijsko oznako na sliki 6 je svetilka, homologirana v Belgiji (E6) pod številkama 17120 in 17122 v skladu s Pravilnikom št. 19 in v skladu s Pravilnikom št. 23 (žarometi za vzvratno vožnjo):

Slika 6

Ena od zgoraj navedenih svetilk, ki je bila homologirana kot ena svetilka, se lahko uporabi le kot žaromet za meglo ali kot žaromet za vzvratno vožnjo.

Primeri homologacijskih oznak za žaromete za meglo razreda „F3“

Slika 7

Naprava s homologacijsko oznako, prikazano na sliki 7, je žaromet za meglo razreda „F3“, homologiran v Nemčiji (E1) pod številko 221 v skladu s Pravilnikom št. 19.

Številka, navedena blizu simbola „F3“, kaže, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 19, kakor je bil spremenjen s spremembami 03.

Oznaka na sliki 7 kaže, da je naprava žaromet za meglo, ki je lahko hkrati prižgan s katero koli svetilko, s katero je lahko integriran.

Naprava s homologacijsko oznako, prikazano na slikah 8a in 8b, je žaromet za meglo razreda „F3“, opremljen s plastično lečo in homologiran v Franciji (E2) pod številko 222 v skladu s Pravilnikom št. 19. Številka, navedena blizu simbola „F3“, kaže, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 19, kakor je bil spremenjen s spremembami 03.

Sliki 8a in 8b kažeta, da je naprava žaromet za meglo, opremljen z lečo iz plastičnega materiala, in da ga ni mogoče prižgati hkrati s katero koli svetilko, s katero je lahko integriran.

Opomba:

Številka homologacije in dodatni simboli so v bližini kroga in bodisi nad bodisi pod črko „E“ ali desno ali levo od te črke. Števke v številki homologacije so na isti strani črke „E“ in so obrnjene v isto smer. V številki homologacije se je treba izogniti uporabi rimskih številk, da se prepreči zamenjava z drugimi simboli.

Primeri možnih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke na prednji strani vozila

Slika 9

Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobnosignalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake.

Naprava s homologacijsko oznako, prikazano pri vzorcih A in B na sliki 9, je žaromet za meglo, homologiran v Italiji (E3) pod številko 17120, ki vključuje:

prednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7;

žaromet za kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami (označeno s številko 30), ki je bil homologiran v skladu s spremembami 00 k Pravilniku št. 112 in vključuje lečo iz plastičnega materiala;

žaromet za meglo, ki je bil homologiran v skladu s spremembami 03 Pravilnika št. 19 in vključuje lečo iz plastičnega materiala;

prednjo smerno svetilko kategorije 1a, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 6.

Naprava s homologacijsko oznako, prikazano pri vzorcih C in D na sliki 9, je naprava, homologirana na Nizozemskem (E4) pod številko 17122 v skladu z uporabljenim pravilnikom in ima namestitev, ki je nekoliko drugačna od tiste, prikazane pri vzorcih A in B.

Svetlobna naprava, uporabljena kot žaromet za meglo ali kot žaromet za vzvratno vožnjo

Naprava s homologacijsko oznako na sliki 10 je svetilka, homologirana na Švedskem (E5) pod številkama 17120 in 17122 v skladu s Pravilnikom št. 19 in v skladu s Pravilnikom št. 23 (žarometi za vzvratno vožnjo):

Slika 10

Ena od zgoraj navedenih svetilk, ki je bila homologirana kot ena svetilka, se lahko uporabi le kot žaromet za meglo ali kot žaromet za vzvratno vožnjo.

Žaromet za meglo, integriran z žarometom

Naprave s homologacijsko oznako, prikazano na sliki 11, so bile homologirane v Belgiji (E6) pod številko 17120 ali 17122 v skladu z ustreznimi pravilniki.

Slika 11

Zgornji primer ustreza oznaki leče iz plastičnega materiala, ki je predvidena za uporabo v različnih tipih žarometov, in sicer:

bodisi:

v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami, ki je bil homologiran v Belgiji (E6) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 112 (tabela B), kakor je bil spremenjen s spremembami 00, ki je integriran z žarometom za meglo, homologiranim v skladu s spremembami 03 Pravilnika št. 19;

bodisi:

v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen, ki je bil homologiran v Belgiji (E6) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 98, kakor je bil spremenjen s spremembami 00, ki je integriran z enakim žarometom za meglo kot zgoraj;

ali celo: v katerem koli izmed zgoraj navedenih žarometov, ki je bil homologiran kot ena svetilka.

Ohišje žarometa je označeno z edino veljavno številko homologacije. Primeri veljavnih oznak so prikazani na sliki 12.

Slika 12

Zgornji primer ustreza napravam, homologiranim na Češkem (E8).

Moduli LED

Slika 13

MD E8 17325

Modul LED z identifikacijsko oznako, prikazano na sliki 13, je bil homologiran skupaj s svetilko, homologirano na Češkem (E8) pod številko homologacije 17325.

Žarometa za meglo kot usklajen par

Homologacijska oznaka, prikazana spodaj, označuje žaromet za meglo, ki je izveden kot usklajen par in izpolnjuje zahteve tega pravilnika. Naprava s homologacijsko oznako, prikazano na sliki 14, je žaromet za meglo, homologiran na Japonskem (E43) pod številko 321.

Slika 14

PRILOGA 4

GEOMETRIJA MERILNEGA ZASLONA IN MERILNA MREŽA

1.   MERILNI ZASLON

Koordinate so podane v stopinjah za sferične kote v mreži z navpično polarno osjo (glej sliko 1).

Slika 1

V skladu s standardi CIE:

h: vzdolžne ravnine okrog polarne osi

v: prečne ravnine, pravokotne na polarno os

2.   MERILNA MREŽA (glej sliko 2)

Merilna mreža je simetrična okrog premice v–v (glej tabelo v odstavku 6.4.3 tega pravilnika). Za lažjo predstavo je kotna mreža prikazana v obliki pravokotne mreže.

Merilna mreža za žaromete za meglo razreda B je prikazana na sliki 2.

Slika 2

Porazdelitev svetlobe pri žarometu za meglo razreda B

Merilna mreža za žaromete za meglo razreda F3 je prikazana na sliki 3.

Slika 3

Porazdelitev svetlobe pri žarometu za meglo razreda F3

PRILOGA 5

Preskusi stabilnosti fotometričnega delovanja delujočih žarometov za meglo (preskusi na celotnih žarometih za meglo)

Potem ko se v skladu z določili tega pravilnika izmerijo fotometrične vrednosti v točki največje osvetljenosti v območju D (Emax) in v točki HV, se preskusi stabilnost fotometričnega delovanja vzorca celotnega delujočega žarometa za meglo. „Celotni žaromet za meglo“ pomeni celotno svetilko, skupaj z drugimi deli in svetilkami, ki bi utegnili vplivati na njeno oddajanje toplote.

Preskusi se izvajajo:

Merilna oprema mora biti enaka opremi, ki se uporablja med homologacijskimi preskusi žarometov.

Preskusni vzorec se preveri brez odstranitve ali ponovne nastavitve v njegovi preskusnem držalu. Uporabi se svetlobni vir kategorije, določene za navedeni žaromet za meglo.

1.   PRESKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA

Preskusi se izvedejo v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C, pri čemer mora biti celoten žaromet za meglo pritrjen na nosilec tako, kakor bi bil nameščen na vozilu.

1.1   Čist žaromet za meglo

Žaromet za meglo je treba pustiti delovati 12 ur, kakor je opisano v odstavku 1.1.1, in ga pregledati, kakor je predpisano v odstavku 1.1.2.

1.1.1   Preskusni postopek

Žaromet za meglo mora delovati na naslednji način:

1.1.1.1   če je potrebna homologacija samo ene funkcije osvetlitve (žarometa za meglo), mora biti ustrezni svetlobni vir vklopljen določen čas (1),

1.1.1.2   če je funkcij osvetlitve več (npr. žaromet z enim ali več dolgimi svetlobnimi prameni in/ali žaromet za meglo): žaromet se preskusi za določeni čas v tem ciklu:

Če vlagatelj izjavi, da bo svetila samo ena funkcija osvetlitve naenkrat (npr. samo kratki svetlobni pramen, samo dolgi svetlobni prameni ali samo žaromet za meglo (1)), se preskus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklapljajo žaromet za meglo in ena od drugih funkcij osvetlitve, in sicer vsak za polovico časa, določenega v odstavku 1.1.

1.1.1.3   V primeru žarometa za meglo s kratkim svetlobnim pramenom in ene ali več funkcij osvetlitve (ena od njih je žaromet za meglo):

1.1.2   Preskusna napetost

Na priključnih sponkah preskusnega vzorca se uporabi naslednja napetost:

1.1.3   Rezultati preskusa

1.1.3.1   Vizualni pregled

Ko se temperatura žarometa za meglo ustali na temperaturo okolja, je treba lečo žarometa za meglo in morebitno zunanjo lečo očistiti s čisto in vlažno bombažno krpo. Potem je treba opraviti vizualni pregled, pri katerem ne sme biti niti na leči žarometa za meglo niti na morebitni zunanji leči vidno kakršno koli zvitje, deformacija, razpoka ali sprememba barve.

1.1.3.2   Fotometrični preskus

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami tega pravilnika je treba fotometrične vrednosti preveriti na naslednjih točkah:

Pri žarometih za meglo razreda „B“: na točki HV in na točki Imax v območju D.

Pri žarometih za meglo razreda „F3“: na črti 5 na točki h = 0 in na točki Imax v območju D.

Lahko se opravi še ena nastavitev zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa za meglo zaradi delovanja toplote (sprememba lege meje svetlo-temno je obravnavana v odstavku 2).

Dovoljeno je 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preskusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka.

1.2   Umazan žaromet za meglo

Žaromet za meglo, ki je bil preskušen v skladu z zahtevami iz odstavka 1.1, mora eno uro delovati tako, kakor je opisano v odstavku 1.1.1. Po opravljeni pripravi, predpisani v odstavku 1.2.1, se preveri v skladu z navodili iz odstavka 1.1.2.

1.2.1   Priprava žarometa za meglo

1.2.1.1   Preskusna mešanica

1.2.1.1.1   Za žaromete za meglo z zunanjimi lečami iz stekla:

Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet za meglo, mora vsebovati:

Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.

1.2.1.1.2   Za žaromet za meglo z zunanjo lečo iz plastičnega materiala:

Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet za meglo, mora vsebovati:

Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.

1.2.1.2   Nanašanje preskusne mešanice na žaromet za meglo

Preskusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno svetlečo površino žarometa za meglo in nato pustiti, da se posuši. Postopek je treba ponavljati, dokler vrednost svetilnosti ne pade na 15–20 % vrednosti, ki so bile izmerjene za naslednjo točko pod pogoji, opisanimi v tej prilogi:

točka Emax v območju D.

2.   PRESKUS SPREMEMBE NAVPIČNEGA POLOŽAJA MEJE SVETLO-TEMNO POD VPLIVOM TOPLOTE

Pri tem preskusu se preverja, ali navpični premik meje svetlo-temno pod vplivom toplote pri delujočem žarometu za meglo presega predpisane vrednosti.

Na žarometu za meglo, ki je bil preskušen v skladu z odstavkom 1, se opravi preskus, opisan v odstavku 2.1, ne da bi ga odstranili iz vpenjalne naprave, namenjene za preskus, ali spremenili njegovo lego v njej.

2.1   Preskus

Preskus se izvede v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.

Ob uporabi serijskega svetlobnega vira, ki je bil staran vsaj eno uro, mora žaromet za meglo delovati, ne da bi ga vzeli iz vpenjalne naprave, namenjene za preskus, ali spremenili njegovo lego v njej. (Za ta preskus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 1.1.2) Položaj meje svetlo-temno med točkama, ki ležita 3,0 stopinje levo in 3,0 stopinje desno od črte v–v (glej Prilogo 4 tega pravilnika) se preveri po treh minutah (r3) oziroma 60 minutah (r60) delovanja.

Meritev spremembe položaja meje svetlo-temno, opisane zgoraj, je treba izvesti s katero koli metodo, ki daje zadosti točne in ponovljive rezultate.

2.2   Rezultati preskusa

2.2.1   Rezultat, izražen v miliradianih (mrad), se šteje kot sprejemljiv, če absolutna vrednost Δ rI = | r3 – r60 |, izmerjena na tem žarometu za meglo, ni večja kot 2 mrad (Δ rI ≤ 2 mrad).

2.2.2   Če je ta vrednost večja kot 2 mrad, vendar ne večja kot 3 mrad (2 mrad < ΔrI ≤ 3 mrad), je treba opraviti preskus na drugem žarometu za meglo, kakor je opisano v odstavku 2.1. Preskus se opravi, ko je bil žaromet za meglo izpostavljen trem zaporednim ciklom, kakor je opisano spodaj, zaradi stabiliziranja lege mehanskih delov žarometa za meglo na vpenjalni napravi, ki ustreza pravilni vgradnji na vozilu:

2.2.3   Tip žarometa za meglo velja za sprejemljivega, če srednja vrednost absolutnih vrednosti Δ rI, izmerjena za prvi vzorec, in Δ rII, izmerjena za drugi vzorec, ne presega 2 mrad.

(Δ rI + Δ rII) / 2 ≤ 2 mrad.

(1)  Če preskušani žaromet za meglo vključuje signalne svetilke, morajo biti vse, razen svetilke za dnevno vožnjo, med preskusom ves čas vklopljene. Če je prisotna smerna svetilka, mora biti vklopljena v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.

(2)  Če hkrati svetita dve ali več žarilnih nitk, medtem ko se uporablja utripanje žarometov, to ne šteje za običajno hkratno uporabo žarilnih nitk.

(3)  Če preskušani žaromet vključuje signalne svetilke, morajo biti med preskusom ves čas vklopljene. Če je prisotna smerna svetilka, mora biti vklopljena v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.

(4)  NaCMC predstavlja natrijevo sol karboksimetilceluloze, ki se običajno označuje kot CMC. NaCMC, ki se uporabi pri mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 °C substitucijsko stopnjo od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 µP.

(5)  Potrebna je količinska toleranca, da se dobi umazanija, ki se pravilno porazdeli po celotni plastični leči.

PRILOGA 6

Zahteve za žaromete z lečami iz plastičnega materiala – preskušanje vzorcev leč ali materiala in celotnih žarometov

1.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

1.1   Vzorci, predloženi skladno z odstavkom 2.2.2 tega pravilnika, morajo ustrezati zahtevam iz odstavkov od 2.1 do 2.5.

1.2   Vzorca celotnih žarometov, predložena skladno z odstavkom 2.3 tega pravilnika (ali z odstavkom 2.4 tega pravilnika, če je ustrezno) in opremljena z lečami iz plastičnega materiala, morata glede materiala leč ustrezati zahtevam iz odstavka 2.6.

1.3   Na vzorcih leč iz plastičnega materiala ali na vzorcih materiala skupaj z reflektorjem, na katerega bodo pritrjene (kjer to pride v poštev), je treba opraviti homologacijske preskuse v časovnem zaporedju, določenem v tabeli A Dodatka 1 k tej prilogi.

Če pa proizvajalec žarometov lahko dokaže, da so bili na izdelku že opravljeni preskusi, predpisani v odstavkih od 2.1 do 2.5, ali enakovredni preskusi skladno s katerim drugim pravilnikom, teh preskusov ni treba ponoviti; obvezni so le preskusi, predpisani v tabeli B Dodatka 1.

2.   PRESKUSI

2.1   Odpornost proti temperaturnim spremembam

2.1.1   Preskusi

Na treh novih vzorcih (lečah) je treba v petih ciklih spreminjajoče se temperature in vlažnosti (RH = relativna vlažnost) opraviti preskuse po naslednjem programu:

3 ure pri temperaturi 40 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 85–95 %;

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %;

15 ur pri temperaturi – 30 °C ± 2 °C;

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %;

3 ure pri temperaturi 80 °C ± 2 °C;

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %;

Pred tem preskusom morajo biti vzorci najmanj štiri ure izpostavljeni temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %.

Opomba: V enournih časovnih obdobjih s temperaturo 23 °C ± 5 °C je vključen čas za prehod z ene temperature na drugo, ki je potreben za izogibanje učinkom toplotnih šokov.

2.1.2   Fotometrične meritve

2.1.2.1   Metoda

Pred preskusom in po preskusu je treba na vzorcih opraviti fotometrične meritve. Te meritve je treba opraviti pod pogoji, določenimi v odstavku 6.3 ali 6.4 tega pravilnika, v naslednjih točkah:

Pri žarometih za meglo razreda „B“:

Pri žarometih za meglo razreda „F3“:

2.1.2.2   Rezultati

Fotometrične vrednosti, izmerjene pri vsakem vzorcu pred in po preskusu, se ob upoštevanju dovoljenih odstopanj fotometričnega postopka ne smejo razlikovati za več kot deset odstotkov.

2.2   Odpornost proti okoljskim in kemičnim dejavnikom

2.2.1   Odpornost proti okoljskim dejavnikom

Tri nove vzorce (leče ali vzorce materiala) je treba izpostaviti sevanju vira, katerega spektralna razporeditev energije ustreza razporeditvi energije črnega telesa pri temperaturi med 5 500 K in 6 000 K. Med virom in vzorci je treba namestiti ustrezne filtre, da se čim bolj oslabijo sevanja z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2 500 nm. Vzorci se izpostavijo sevanju energije 1 200 W/m2 ± 200 W/m2 za obdobje, ki je določeno tako, da energija sevanja, ki jo sprejmejo, znaša 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/m2. Znotraj preskusne naprave mora biti temperatura, ki se meri na črni plošči, ki je na isti višini kot vzorci, 50 °C ± 5 °C. Zaradi zagotovitve enakomernega obsevanja se morajo vzorci vrteti okoli vira sevanja s hitrostjo med 1 in 5 obratov na minuto.

Vzorce je treba škropiti z destilirano vodo s prevodnostjo, nižjo od 1 µS/m, pri temperaturi 23 °C ± 5 °C po naslednjem ciklu:

2.2.2   Odpornost proti kemičnim dejavnikom

Po preskusu, opisanem v odstavku 2.2.1, in meritvi, opisani v odstavku 2.2.3.1, je treba obdelati zunanjo površino navedenih treh vzorcev po postopku, opisanem v odstavku 2.2.2.2, z mešanico, določeno v odstavku 2.2.2.1.

2.2.2.1   Preskusna mešanica

Preskusna mešanica vsebuje 61,5 odstotka n-heptana, 12,5 odstotka toluena, 7,5 odstotka etiltetraklorida, 12,5 odstotka trikloretilena in 6 odstotkov ksilena (volumski odstotki).

2.2.2.2   Nanašanje preskusne mešanice

Kos bombažnega blaga (po standardu ISO 105) se do nasičenja namoči v mešanico iz odstavka 2.2.2.1 in nato prej kot v 10 sekundah za 10 minut pritisne na zunanjo površino vzorca s pritiskom 50 N/cm2, kar ustreza sili 100 N na preskusno površino velikosti 14 × 14 mm.

Med temi 10 minutami se blago ponovno napoji z mešanico, da sestava nanesene tekočine ustreza predpisani preskusni mešanici med celotnim trajanjem preskusa.

Med pritiskanjem namočenega blaga na vzorec se lahko pritisk, ki deluje na vzorec, izravna, da se prepreči nastajanje razpok.

2.2.2.3   Čiščenje

Po nanašanju preskusne mešanice se morajo vzorci posušiti na zraku, nato pa oprati z raztopino iz odstavka 2.3 (odpornost proti čistilom) pri temperaturi 23 °C ± 5 °C.

Nato je treba vzorce dobro sprati z destilirano vodo, ki pri temperaturi 23 °C ± 5 °C ne vsebuje več kot 0,2 odstotka primesi, in jih obrisati z mehko krpo.

2.2.3   Rezultati

2.2.3.1   Po preskusu odpornosti proti okoljskim dejavnikom ne sme biti na zunanji površini vzorca nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij, srednja vrednost spremembe stopnje prepuščanja svetlobe

Δ t = (T2 – T3) / T2,

ki se pri treh vzorcih meri po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, pa ne sme biti večja od 0,020 (Δ tm ≤ 0,020).

2.2.3.2   Po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ne sme biti na vzorcih nobenih sledi kemičnega obarvanja, ki bi utegnilo povzročiti spremenjeno razsipanje svetlobe, pri čemer srednja vrednost spremembe

Δ d = (T5 – T4) / T2,

ki se pri treh vzorcih meri po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,020 (Δ dm ≤ 0,020).

2.3   Odpornost proti čistilom in ogljikovodikom

2.3.1   Odpornost proti čistilom

Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 °C ± 5 °C in se za pet minut potopi v mešanico, katere temperatura je 23 °C ± 5 °C in ki vsebuje 99 delov destilirane vode z največ 0,02 odstotka primesi in en del alkilarilsulfonata.

Po končanem preskusu se vzorci posušijo pri temperaturi 50 °C ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo.

2.3.2   Odpornost proti ogljikovodikom

Nato je treba zunanjo površino teh treh vzorcev eno minuto rahlo drgniti s kosom bombažnega blaga, prepojenega z mešanico iz 70 odstotkov n-heptana in 30 odstotkov toluena (volumski odstotki), potem pa pustiti, da se posuši na zraku.

2.3.3   Rezultati

Po zaporedno opravljenih obeh zgornjih preskusih srednja vrednost spremembe stopnje prepuščanja svetlobe:

Δ t = (T2 – T3) / T2,

ki se pri treh vzorcih meri po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,010 (Δ tm ≤ 0,010).

2.4   Odpornost proti mehanskim poškodbam

2.4.1   Metoda preskušanja odpornosti proti mehanskim poškodbam

Zunanjo površino treh novih vzorcev (leč) je treba preskušati po metodi, opisani v Dodatku 3 k tej prilogi, s katero je treba doseči enakomerno mehansko poškodbo te površine.

2.4.2   Rezultati

Po tem preskusu je treba po postopku, opisanem v Dodatku 2, na površini iz odstavka 2.2.4.1.1 izmeriti spremembe:

Za srednjo vrednost pri treh vzorcih velja naslednje:

Δ tm ≤ 0,010;

Δ dm ≤ 0,050.

2.5   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo):

2.5.1   Priprava vzorca

Na prevleki leče se na površini 20 mm × 20 mm z britvico ali z iglo vreže mrežasti vzorec s kvadratki velikosti približno 2 mm × 2 mm. Tlak, ki deluje na britvico ali iglo, mora biti zadosten, da se prereže vsaj prevleka.

2.5.2   Opis preskusa

Treba je uporabiti lepilni trak s silo oprijemanja 2 N/(cm širine) ± 20 %, ki je bila izmerjena v normalnih razmerah, določenih v Dodatku 4 k tej prilogi. Ta lepilni trak, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se za najmanj pet minut pritisne na površino, ki je bila pripravljena skladno z zahtevami iz odstavka 2.5.1.

Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da se sila oprijema na zadevni površini izravna s silo, ki deluje pravokotno na to površino. Na tej stopnji je treba lepilni trak odtrgati z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ±0,2 m/s.

2.5.3   Rezultati

Na mrežasti površini ne sme biti znatnih poškodb. Poškodbe na presečiščih kvadratov ali na robovih vreznin so dovoljene, če poškodovana površina ne presega 15 odstotkov površine z mrežastim vzorcem.

2.6   Preskušanje celotnega žarometa z lečo iz plastičnega materiala

2.6.1   Odpornost površine leče proti mehanskim poškodbam

2.6.1.1   Preskusi

Na leči vzorca žarometa št. 1 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.4.1.

2.6.1.2   Rezultati

Po opravljenem preskusu rezultati fotometričnih meritev, predpisanih v območjih A in B za žaromet za meglo razreda B in na črtah 2 in 5 za žaromet za meglo razreda F3, ne smejo za več kot 30 odstotkov presegati največjih vrednosti.

2.6.2   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo):

Na leči vzorca žarometa št. 2 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.5.

2.7   Odpornost proti sevanju svetlobnega vira

Pri svetlobnih virih na načelu razelektritve v plinu: za preskušanje odpornosti svetlobno prepustnih delov iz plastičnega materiala, nameščenih v žarometu za meglo, proti ultravijoličnemu sevanju:

2.7.1.1   Ploščati vzorci posameznega svetlobno prepustnega dela žarometa za meglo se izpostavijo svetlobi svetlobnega vira na načelu razelektritve v plinu. Parametri, kot so koti in razdalje teh vzorcev, so enaki kot za žaromet za meglo.

2.7.1.2   Po 1 500 urah neprekinjenega izpostavljanja morajo kolorimetrične specifikacije oddane svetlobe ustrezati novemu standardnemu svetlobnemu viru na načelu razelektritve v plinu, na površini vzorcev pa ne sme biti razpok, prask, lusk ali deformacij.

3.   PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE

V zvezi z materiali, uporabljenimi pri izdelavi leč, se šteje, da žarometi proizvodne serije ustrezajo zahtevam tega pravilnika, če:

3.1.1   se po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ter po preskusu odpornosti proti čistilom in ogljikovodikom na zunanji površini vzorca ne pojavijo razpoke, oddrobljeni deli ali deformacije, ki so vidni s prostim očesom (glej odstavke 2.2.2, 2.3.1 in 2.3.2);

3.1.2   so po preskusu, opisanem v odstavku 2.6.1.1, fotometrične vrednosti na merilnih točkah, navedenih v odstavku 2.6.1.2, znotraj mejnih vrednosti, ki so v tem pravilniku predpisane za skladnost proizvodnje.

3.2   Če rezultati preskusov ne ustrezajo zahtevam, je treba preskuse ponoviti na drugem naključno izbranem vzorcu žarometa za meglo.

PRILOGA 7

Minimalne zahteve za postopek za nadzor skladnosti proizvodnje

1.   SPLOŠNO

1.1   Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja glede na zahteve tega pravilnika.

V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov za meglo iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je fotometrično delovanje prevladujočega razreda žarometov za meglo, določeno z zahtevami iz Priloge 2 k temu pravilniku, ustrezno.

Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometu za meglo ponovijo s svetlobnimi viri, določenimi v odstavku 6.3 ali 6.4 tega pravilnika, kakor je ustrezno.

1.2.1   Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se sme žaromet za meglo namestiti drugače, vendar samo pod pogojem, da os pramena ni za več kot 0,5° odmaknjena v desno ali levo in ne za več kot 0,2° gor ali dol. Pri ponovno nastavljenem položaju morajo biti izpolnjene vse fotometrične zahteve.

Glede preverjanja spremembe lege meje svetlo-temno v navpični smeri zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:

1.3.1   Na enem izmed vzorcev žarometov za meglo se opravi preskus po postopku, opisanem v odstavku 2.1 Priloge 5, potem ko je bil trikrat zaporedoma izpostavljen ciklu, opisanem v odstavku 2.2.2 Priloge 5.

1.3.2   Žaromet za meglo se šteje za sprejemljivega, če vrednost Δr ne presega 3,0 mrad. Če je ta vrednost večja od 3,0 mrad, vendar ne presega 4,0 mrad, se preskusi drug žaromet za meglo. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 3,0 mrad.

1.4   Kromatske koordinate morajo biti v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika. Fotometrična dejavnost žarometa za meglo za povečano selektivno rumeno svetlobo, ki je opremljen z brezbarvnim svetlobnim virom, mora ustrezati vrednostim v tem pravilniku, pomnoženim z 0,84.

2.   MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI S STRANI PROIZVAJALCA

Za vsak tip žarometa za meglo imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika. Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost glede na tip ustreznega preskusa, se izberejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.

2.1   Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične značilnosti in preverjanje spremembe navpične lege mejne črte svetlo-temno pod vplivom toplote.

2.2   Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1   Preskusi se v splošnem izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2   Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.

2.2.3   Za uporabo odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 se zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njena skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.2.4   V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.

2.3   Vrsta vzorčenja

Vzorci žarometov za meglo se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto žarometov za meglo istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vendar lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4   Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

Na naključno izbranem žarometu za meglo se izvedejo fotometrične meritve na točkah, ki so določene v tem pravilniku, pri čemer se odčitajo samo točke, naštete v Prilogi 2 k temu pravilniku, odvisno od prevladujočega razreda žarometov za meglo.

2.5   Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in v soglasju s pristojnim organom za določanje meril za sprejemljivost proizvodov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 10.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 8 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.

PRILOGA 8

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR

1.   SPLOŠNO

1.1   Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja v skladu z zahtevami tega pravilnika.

V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov za meglo iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je fotometrično delovanje prevladujočega razreda žarometov za meglo, določeno z zahtevami iz Priloge 2 k temu pravilniku, ustrezno.

Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometu za meglo ponovijo s svetlobnimi viri, določenimi v odstavku 6.3 ali 6.4 tega pravilnika, kakor je ustrezno.

1.2.1   Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se sme žaromet za meglo namestiti drugače, vendar samo pod pogojem, da os pramena ni za več kot 0,5° odmaknjena v desno ali levo in ne za več kot 0,2° gor ali dol. Pri ponovno nastavljenem položaju morajo biti izpolnjene vse fotometrične zahteve.

Če navedene zahteve glede svetilnosti niso izpolnjene, je dovoljena ponovna nastavitev meje svetlo-temno v območju ± 0,5° navpično in/ali ± 2° vodoravno. Pri ponovno nastavljenem položaju morajo biti izpolnjene vse fotometrične zahteve.

Če navpične nastavitve po več zaporednih poskusih ni mogoče nastaviti na zahtevani položaj znotraj dovoljenih odstopanj, se uporabi instrumentalna metoda, določena v Prilogi 9 k temu pravilniku, kakovost meje svetlo-temno pa se preskusi na enem vzorcu.

1.2.2   Žarometi za meglo z očitnimi okvarami se pri tem ne upoštevajo.

1.3   Kromatske koordinate morajo biti v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika. Fotometrična dejavnost žarometa za meglo za povečano selektivno rumeno svetlobo, ki je opremljen z brezbarvnim svetlobnim virom, mora ustrezati vrednostim v tem pravilniku, pomnoženim z 0,84.

2.   PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štirje žarometi za meglo. Prvi vzorec dveh žarometov za meglo je označen kot A, drugi vzorec dveh žarometov za meglo je označen kot B.

2.1   Skladnost se ne izpodbija

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov za meglo iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov za meglo v neugodno smer:

2.1.1.1   vzorec A

2.1.1.2   vzorec B

2.2   Skladnost se izpodbija

Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov za meglo iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov za meglo:

2.2.1.1   vzorec A

2.2.1.2   vzorec B

2.3   ov Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 11, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov za meglo:

2.3.1   vzorec A

2.3.2   vzorec B

3.   PONOVLJENO VZORČENJE

V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh žarometov za meglo, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh žarometov za meglo.

3.1   Skladnost se ne izpodbija

Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov za meglo iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov za meglo:

3.1.1.1   vzorec C

3.1.1.2   vzorec D

3.2   Skladnost se izpodbija

3.2.1   Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov za meglo iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov za meglo:

vzorec D

3.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 12, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov za meglo:

3.3.1   vzorec C

3.3.2   vzorec D

4.   SPREMEMBA NAVPIČNE LEGE MEJE SVETLO-TEMNO

Glede preverjanja spremembe lege meje svetlo-temno v navpični smeri zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:

Na enem izmed žarometov za meglo vzorca A, ki je bil izbran po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, se opravi preskus po postopku, opisanem v odstavku 2.1 Priloge 4, potem ko je bil trikrat zaporedoma izpostavljen ciklu, opisanem v odstavku 2.2.2 Priloge 5.

Žaromet za meglo se šteje za sprejemljivega, če vrednost Δr ne presega 3,0 mrad.

Če je ta vrednost večja od 3,0 mrad, vendar ne presega 4,0 mrad, se preskusi drug žaromet za meglo vzorca A. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 3,0 mrad.

Če pa je vrednost 3,0 mrad pri vzorcu A presežena, se na obeh žarometih za meglo vzorca B opravi preskus po enakem postopku, pri čemer vrednost Δr posameznega žarometa za meglo ne sme biti večja od 3,0 mrad.

Slika 1

PRILOGA 9

Določitev in ostrina meje svetlo-temno in postopek nastavitve na podlagi te meje za žaromete za meglo razreda F3

1.   SPLOŠNO

Porazdelitev svetilnosti žarometa za meglo vključuje mejo svetlo-temno, ki omogoča pravilno nastavitev žarometa za meglo za fotometrične meritve in za nastavitev na vozilu. Značilnosti meje svetlo-temno morajo ustrezati zahtevam iz odstavkov od 2 do 4.

2.   OBLIKA MEJE SVETLO-TEMNO

Za vizualno nastavitev pramena žarometa za meglo mora meja svetlo-temno obsegati: vodoravno črto za navpično nastavitev žarometa za meglo, ki sega do 4° na katero koli stran črte v–v (glej sliko 1).

Slika 1

Oblika in položaj meje svelto-temno

3.   NASTAVITEV ŽAROMETA ZA MEGLO

3.1   Vodoravna nastavitev

Lega meje svetlo-temno mora biti takšna, da je projekcija oblike svetlobnega pramena prikazana približno simetrično s premico v–v. Če je žaromet za meglo izdelan za uporabo v paru ali ima sicer nesimetrično obliko svetlobnega pramena, ga je treba vodoravno naravnati v skladu z določili vlagatelja ali na kakšen drug način, tako da je meja svetlo-temno simetrična s premico v–v.

3.2   Navpična nastavitev

Po vodoravni nastavitvi žarometa za meglo v skladu z odstavkom 3.1 se opravi navpična nastavitev, pri čemer se meja svetlo-temno premika navzgor s spodnjega položaja, dokler ni na točki 1° premice v–v pod premico h–h. Če vodoravni del ni raven, temveč nekoliko ukrivljen ali nagnjen, meja svetlo-temno ne sme presegati navpičnega območja, ki ga tvorita dve vodoravni črti med točko 3° levo in točko 0,2° desno od premice v–v, nad in pod nominalnim položajem meje svetlo-temno (glej sliko 1).

3.2.1   Če se navpični položaji treh poskusov nastavitve meje svetlo-temno med seboj razlikujejo za več kot 0,2°, se za vodoravni del meje svetlo-temno predvideva, da ne zagotavlja zadostne linearnosti ali ostrine za opravljanje vizualne nastavitve. V tem primeru se skladnost kakovosti meje svetlo-temno z zahtevami preskusi z instrumentalno metodo na naslednji način.

4.   MERJENJE KAKOVOSTI MEJE SVETLO-TEMNO

Meritve se opravijo z navpičnim skeniranjem vodoravnega dela meje svetlo-temno, v kotnih korakih, ki niso večji od 0,05°.

Pri razdalji merjenja 10 m in z detektorjem s premerom približno 10 mm.

Ali pri razdalji merjenja 25 m in z detektorjem s premerom približno 30 mm.

Meritev kakovosti meje svetlo-temno se šteje za sprejemljivo, če vsaj ena meritev pri 10 m ali 25 m ustreza zahtevam iz odstavkov od 4.1.1 do 4.1.3 te priloge.

Razdalja merjenja, uporabljena pri preskusu, se zabeleži v odstavku 9 obrazca za sporočanje v Prilogi 2 k temu pravilniku.

Skeniranje poteka od spodaj navzgor po meji svetlo-temno, vzdolž navpičnih črt v točkah –2,5° in +2,5° od premice v–v. Pri takšni meritvi mora kakovost meje svetlo-temno ustrezati naslednjim zahtevam:

4.1.1   Vidna sme biti samo ena meja svetlo-temno.

4.1.2   Ostrina meje svetlo-temno:

Pri navpičnem skeniranju vodoravnega dela meje svetlo-temno, vzdolž navpičnih črt v točkah ±1° od črte v–v, največja vrednost, izmerjena za faktor G ostrine meje svetlo-temno, ne sme biti manjša od 0,08, kjer velja:

G = (log EV – log E (V + 0,1°))

4.1.3   Linearnost

Del meje svetlo-temno, ki je namenjen navpični nastavitvi, mora biti vodoraven in segati od točke 3° levo do 3° desno na premici v–v. Ta zahteva je izpolnjena, če skladno z odstavkom 3.2 navpični položaji prevojnih točk 3° levo in desno od premice v–v ne odstopajo za več kot ±0,20°.

5.   INSTRUMENTALNA NAVPIČNA NASTAVITEV

Če meja svetlo-temno ustreza zgornjim zahtevam glede kakovosti, se lahko navpična nastavitev svetlobnega pramena izvede instrumentalno. V ta namen mora biti prevojna točka d2 (log E) / dv2 = 0 na premici v–v in pod premico h–h. Premiki pri merjenju in nastavitvi meje svetlo-temno morajo potekati od izpod nominalnega položaja navzgor.

PRILOGA 10

Pregled obratovalnih obdobij za preskus stabilnosti fotometričnega delovanja

Vsi naslednji združeni žarometi in žarometi za meglo so skupaj z označevalnimi simboli navedeni kot primeri in niso izčrpni.

: pomeni cikel 15-minutnega izklopa in 5-minutnega svetenja.

PRILOGA 11

REFERENČNO SREDIŠČE

Premer = a = najmanj 2 mm

Ta neobvezna oznaka referenčnega središča se namesti na lečo, in sicer na presečišče z referenčno osjo žarometa za meglo.

Zgornja slika prikazuje oznako referenčnega središča pri projekciji na ravnino, bolj ali manj tangencialno na lečo okrog središča kroga. Črte, ki sestavljajo oznako, so lahko neprekinjene ali črtkane.

PRILOGA 12

Zahteve pri uporabi modulov led ali generatorjev svetlobe

1.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

1.1   Pri preskušanju z elektronskimi krmilnimi napravami za nadzor svetlobnega vira, če so predložene, mora biti vsak dobavljeni vzorec modula LED ali generatorja svetlobe skladen z ustreznimi specifikacijami tega pravilnika.

1.2   Moduli LED ali generatorji za svetlobo morajo biti izdelani tako, da so in da ostanejo ob normalni uporabi v dobrem delovnem stanju. Poleg tega ne smejo imeti konstrukcijskih napak in napak izdelave.

1.3   Moduli LED ali generatorji svetlobe ne smejo dopuščati sprememb.

Odstranljivi moduli LED morajo biti izdelani tako, da:

1.4.1   so po odstranitvi in zamenjavi modula fotometrične zahteve žarometa še vedno izpolnjene;

1.4.2   neidentičnih modulov LED znotraj istega ohišja svetilke ni mogoče zamenjati.

Pri modulih LED:

1.5.1   geometrijski položaj in mere morebitnih elementov za optično sevanje in zaščito morajo ustrezati podatkom, navedenim na predloženem podatkovnem listu.

1.5.2   meritve se opravijo po optičnih metodah skozi prosojni ovoj, po staranju s svetlobnim virom, ki se napaja prek elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira pri napetosti, določeni za preskus.

1.5.3   položaj, mere in prepuščanje svetlobe morebitnih črt ali ščitov morajo ustrezati podatkom, navedenim na predloženem podatkovnem listu.

2.   IZDELAVA

2.1   Na prosojnem ovoju (npr. žarnici) svetlobnega vira ne sme biti lis ali madežev, ki bi utegnili zmanjšati njihovo učinkovitost in optične lastnosti.

Pri modulih LED ali generatorjih svetlobe:

2.2.1   svetleče diode modulov LED morajo biti opremljene z ustreznimi pritrdilnimi elementi.

2.2.2   pritrdilni elementi morajo biti trdni in čvrsto pritrjeni na svetlobne vire in modul LED.

2.2.3   svetlobni vir v generatorju svetlobe mora biti opremljen z ustreznimi pritrdilnimi elementi.

2.2.4   Pritrdilni elementi morajo biti trdni in čvrsto pritrjeni na svetlobne vire in generator svetlobe.

3.   PRESKUSNI POGOJI

3.1   Uporaba in sprostitev

3.1.1   Vse vzorce je treba preskusiti, kakor je določeno v odstavku 4.

3.1.2   Tip svetlobnih virov mora ustrezati določilom iz odstavka 2.7.1 Pravilnika št. 48, zlasti v zvezi z elementom vidnega sevanja. Drugi tipi svetlobnih virov niso dovoljeni.

3.1.3   Pogoji delovanja

Pogoji delovanja modula LED ali generatorja svetlobe:

3.1.3.1   vse vzorce je treba preskusiti pod pogoji, določenimi v odstavku 6.4.1.4 tega pravilnika.

3.1.3.2   če ni drugače določeno v tej prilogi, se moduli LED ali generatorji svetlobe preskusijo v žarometu za meglo, ki ga dobavi proizvajalec.

3.1.4   Temperatura okolja

Za merjenje električnih in fotometričnih značilnosti mora žaromet za meglo delovati v suhem in mirnem okolju pri temperaturi 23 °C ± 5 °C.

Pri generatorjih svetlobe:

3.1.5.1   Napajanje

Napajanje, uporabljeno pri preskusih zagona in delovanja, mora zadostovati za zagotavljanje hitrega dviga impulza z visokotokovno jakostjo.

3.1.5.2   Položaj za delovanje

Položaj za delovanje mora ustrezati zahtevam vlagatelja. Položaja za staranje in preskušanje morata biti enaka. Če svetilka med delovanjem pomotoma sveti v napačno smer, jo je treba pred začetkom merjenja ponovno starati. Med postopkom staranja in opravljanjem meritev ne sme biti v območju, ki ga določi vlagatelj, nobenih elektroprevodnih predmetov. Izogibati se je treba tudi razpršenim magnetnim poljem.

3.2   Staranje

3.2.1   Module LED ali generatorje svetlobe je treba starati.

3.2.2   Spodaj navedene preskuse je treba izvesti po staranju modulov LED ali generatorjev svetlobe, ki se napajajo prek predložene elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira pri napetosti, določeni za preskus.

3.2.3   Moduli LED

Na zahtevo vlagatelja se modul LED pred začetkom preskusov, ki so določeni v tem pravilniku, pusti delovati 15 ur in nato ohladiti na temperaturo okolja.

3.2.4   Žarnice z žarilno nitko

Žarnice z žarilno nitko je treba najprej približno eno uro starati pri napetosti, določeni za preskus. Pri žarnicah z dvema žarilnima nitkama je treba starati vsako nitko posebej.

3.2.5   Svetlobni viri, ki delujejo na načelu razelektritve v plinu

Vsi preskusi, razen preskus zagona, se izvajajo s svetlobnimi viri, ki so bili starani najmanj v 15 ciklih, pri čemer je cikel razdeljen na: 45 minut vklopa, 15 sekund izklopa, 5 minut vklopa, 10 minut izklopa.

4.   POSEBNI PRESKUSI

4.1   Na žarnicah z žarilno nitko, odobrenih v skladu s Pravilnikom št. 37, svetlobnih virih na načelu razelektritve v plinu, odobrenih v skladu s Pravilnikom št. 99, in modulih LED ni treba opraviti preskusov, določenih v odstavkih 4.3.1 in 4.3.2 spodaj.

4.2   Svetlobni viri, ki delujejo na načelu razelektritve v plinu

Preskus zagona je treba opraviti na svetlobnih virih, ki niso bili starani in pred začetkom preskusa niso delovali vsaj 24 ur. Svetlobni vir je treba neposredno zagnati in pustiti svetiti.

4.3   Preskus med delovanjem

4.3.1   Na žarnicah z žarilno nitko tega preskusa ni treba opraviti.

4.3.2   Svetlobni viri, ki delujejo na načelu razelektritve v plinu

Preskus med delovanjem je treba opraviti na svetlobnih virih, ki pred začetkom preskusa niso delovali vsaj 1 uro. Žaromet za meglo mora vsaj v točki 0°, 2,5°D na črti 6 doseči svetilnost:

po 1 sekundi: 25 odstotkov ciljnega svetlobnega toka;

po 4 sekundah: 80 odstotkov ciljnega svetlobnega toka.

Ciljni svetlobni tok je naveden na predloženem podatkovnem listu.

4.4   Vroč povratni vžig

4.4.1   Na žarnicah z žarilno nitko tega preskusa ni treba opraviti.

4.4.2   Svetlobni viri, ki delujejo na načelu razelektritve v plinu

Svetlobni vir je treba zagnati in ga 15 minut pustiti delovati z elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira pri napetosti, določeni za preskus. Napajalno napetost, ki oskrbuje elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira, je treba nato za 10 sekund izklopiti in jo potem ponovno vklopiti. Svetlobni vir je treba potem, ko je bil 10 sekund izklopljen, takoj ponovno zagnati. Po eni sekundi mora svetlobni vir oddajati najmanj 80 odstotkov ciljnega svetlobnega toka.

4.5   Barvna reprodukcija

4.5.1   Vsebnost rdeče barve

Poleg meritev dela A ali B, opisanih v odstavku 7 tega pravilnika, mora biti najmanjša vsebnost rdeče barve v svetlobi modula LED ali generatorja svetlobe:

pri čemer je:

Ta vrednost se izračuna na osnovi intervalov po en nanometer.

4.6   UV-sevanje

UV-sevanje modula LED ali generatorja za svetlobo mora biti:

pri čemer je:

S(λ)(enota: 1) spektralno rangiranje;

km = 683 lm/W največja vrednost svetilne učinkovitosti sevanja;

(Ostali simboli so opredeljeni v odstavku 4.5.1)

Ta vrednost se izračuna na osnovi intervalov po en nanometer. UV-sevanje se rangira v skladu z vrednostmi, navedenimi v tabeli UV spodaj.

Tabela UV

Vrednosti so skladne s „Smernicami IRPA/INIRC o omejitvah izpostavljanja ultravijoličnemu sevanju“. Izbrane valovne dolžine (v nanometrih) so reprezentativne; vnesti je treba druge vrednosti.

4.7   Temperaturna stabilnost

4.7.1   Svetilnost

4.7.1.1   Na žarnicah z žarilno nitko in svetlobnih virih na načelu razelektritve v plinu tega preskusa ni treba opraviti.

4.7.1.2   Fotometrično meritev je treba opraviti pri sobni temperaturi, potem ko naprava deluje 1 minuto. Meritev je treba opraviti na točki 0° vodoravno, 2,5°D navpično.

4.7.1.3   Ko se fotometrično delovanje stabilizira, naj svetilka še naprej deluje. Trenutek, v katerem se fotometrično delovanje stabilizira, je določen kot trenutek, v katerem je v 15-minutnem časovnem obdobju odstopanje fotometrične vrednosti manjše od 3 odstotkov. Ko je stabilnost dosežena, je treba opraviti nastavitev celotnega fotometričnega delovanja v skladu z zahtevami za določeno napravo. Fotometrično delovanje je treba preskusiti v vseh točkah, določenih za zadevno napravo.

4.7.1.4   Ko je dosežena stabilnost fotometričnega delovanja, je treba izračunati razmerje med vrednostmi točk za preskus fotometričnega delovanja, določenih v odstavku 4.7.1.2, in vrednostmi, določenimi v odstavku 4.7.1.3.

4.7.1.5   Razmerje, izračunano v odstavku 4.7.1.4, je treba uporabiti pri vseh preostalih preskusnih točkah, da se ustvari nova fotometrična tabela, v kateri so opisane vse fotometrične značilnosti na osnovi enominutnega delovanja.

4.7.1.6   Vrednosti intenzivnosti osvetlitve, izmerjene po eni minuti delovanja in do trenutka, ko se fotometrično delovanje stabilizira, morajo ustrezati minimalnim in maksimalnim zahtevam.

4.7.2   Barva

Barva oddajane svetlobe, izmerjena po 1 minuti in po 30 minutah delovanja, mora biti v obeh primerih znotraj zahtevanih barvnih omejitev.