(1)

V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 morajo države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin pripraviti načrte za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja, vključno s cilji uspešnosti. Ti načrti morajo vključevati lokalne cilje uspešnosti, ki so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za zadevno referenčno obdobje.

(2)

Vseevropski cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje (2025–2029) so bili določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2024/1688 (4).

(3)

Vse države članice so pripravile in sprejele osnutke načrtov izvedbe za četrto referenčno obdobje, ki so bili do 1. oktobra 2024 predloženi Komisiji v oceno. Po preverjanju popolnosti navedenih osnutkov načrtov izvedbe je Komisija od držav članic zahtevala, naj do 15. novembra 2024 predložijo posodobljene osnutke načrtov izvedbe.

(4)

Ocena Komisije iz tega sklepa temelji na posodobljenem osnutku načrta izvedbe za četrto referenčno obdobje, ki ga je predložil Ciper (v nadaljnjem besedilu: osnutek načrta izvedbe).

(5)

Organ za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrta izvedbe, je Komisiji predložil poročilo z nasveti glede ocene osnutkov načrtov izvedbe.

(6)

V skladu s členom 14(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 je Komisija ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, in sicer na podlagi meril iz točke 1 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi, po potrebi ob upoštevanju lokalnih okoliščin.

(7)

Komisija je svojo oceno osnutka načrta izvedbe dopolnila s pregledom elementov iz točke 2 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi. Glede točke 2.1(d)(vii) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da v okviru pregleda ni izvedla podrobne analize metodologije, ki jo je Ciper uporabil za razporeditev stroškov med službami na rutah in terminalih v četrtem referenčnem obdobju. Komisija na tej stopnji še ni sprejela nobenega sklepa glede skladnosti navedene metodologije za razporeditev stroškov s točkama (e) in (f) člena 15(2) Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter členom 22(5) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(8)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe ocenjena v skladu s točko 1.1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(9)

Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, ki jih je Ciper predlagal glede učinkovitosti upravljanja varnosti, razčlenjeni po ciljih glede upravljanja varnosti in izraženi kot raven izvajanja, so:

(10)

Komisija je ugotovila, da so cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Ciper predlagal za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa DCAC, enaki vseevropskim ciljem glede varnosti za vsako koledarsko leto od leta 2027 naprej na področju „zagotavljanja varnosti“, „spodbujanja varnosti“ in „kulture varnosti“. Poleg tega naj bi bila raven vseevropskega cilja dosežena od leta 2028 na področju „varnostne politike in ciljev“ ter „obvladovanja varnostnega tveganja“.

(11)

Komisija ugotavlja, da osnutek načrta izvedbe določa ukrepe za DCAC za doseganje lokalnih ciljev glede varnosti, kot so učinkovito izvajanje in nadaljnji razvoj sistema upravljanja varnosti, nadaljnje usposabljanje novozaposlenih uradnikov za varnost zračne plovbe in obvladovanje tveganj, povezanih s človeškimi dejavniki.

(12)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 9, 10 in 11 ter ob upoštevanju, da je treba vseevropske cilje uspešnosti glede varnosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688 doseči do zadnjega leta četrtega referenčnega obdobja, tj. do leta 2029, bi bilo treba lokalne cilje uspešnosti glede varnosti, vključene v osnutek načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(13)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo ocenjena v skladu z merilom iz točke 1.2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede okolja, ki jih je predlagal Ciper, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), ki je bil pripravljen v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/123 (6) in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024.

(14)

Cilji uspešnosti glede okolja, ki jih je Ciper predlagal za četrto referenčno obdobje, in ustrezne nacionalne referenčne vrednosti iz ERNIP, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:

(15)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede okolja, ki jih je predlagal Ciper, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja.

(16)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 14 in 15 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede okolja iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(17)

Vendar Komisija glede na ugotovitve organa za oceno uspešnosti dvomi, da so ukrepi, ki jih je Ciper predstavil v osnutku načrta izvedbe za doseganje ciljev uspešnosti glede okolja, ustrezni za učinkovito doseganje navedenih ciljev. Zlasti je treba opozoriti, da se Ciper v osnutku načrta izvedbe ni izrecno zavezal izvajanju operativnih ukrepov, določenih v ERNIP.

(18)

Komisija zato meni, da bi moral Ciper v zvezi s sprejetjem končnega načrta izvedbe v skladu s členom 16, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 okrepiti ukrepe za doseganje svojih ciljev glede okolja za četrto referenčno obdobje, predstavljenih v osnutku načrta izvedbe, vključno z zavezo vsem operativnim ukrepom, določenih v ERNIP, in pospešitvijo izvajanja čezmejnega zračnega prostora prostih rut.

(19)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let ocenjena na podlagi merila iz točke 1.3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagal Ciper, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, ki je bil pripravljen v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/123 in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024.

(20)

Cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je Ciper predlagal za četrto referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, in ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so:

(21)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagal Ciper, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja.

(22)

Komisija ugotavlja, da je Ciper v osnutku načrta izvedbe predstavil ukrepe za doseganje svojih ciljev glede zmogljivosti na ruti. Ti ukrepi vključujejo zaposlovanje dodatnih kontrolorjev zračnega prometa, učinkovitejšo ureditev razporejanja dela, naložbe v infrastrukturo za upravljanje zračnega prometa, izboljšano upravljanje pretoka zračnega prometa in zmogljivosti ter upravljanje dodatnega sektorja s strani centra območne kontrole v obdobjih največjega povpraševanja po prometu.

(23)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 20 do 22 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(24)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, je bila na podlagi meril iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede ugotovljenih stroškov na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na ruti. Ta merila vključujejo trend ugotovljenih stroškov na enoto v četrtem referenčnem obdobju, dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v tretjem in četrtem referenčnem obdobju (2020–2029) ter izhodiščno vrednost za ugotovljene stroške na enoto na ravni območja zaračunavanja v primerjavi s povprečno vrednostjo območij zaračunavanja, kjer imajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa podobno delovno in gospodarsko okolje.

(25)

Cilji glede stroškovne učinkovitosti na ruti, ki jih je Ciper predlagal za četrto referenčno obdobje, in povezane izhodiščne vrednosti so:

(26)

Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v četrtem referenčnem obdobju na Cipru znaša –1,2 %, kar je v skladu s trendom na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša –1,2 %.

(27)

Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v tretjem in četrtem referenčnem obdobju na Cipru znaša +2,4 %, kar ne dosega vseevropskega trenda, ki v istem obdobju znaša –1,0 %.

(28)

Vendar pa Komisija ugotavlja, da je Ciper zaradi geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu izgubil znaten delež preletov, ki jih je omogočal v preteklosti. Navedeno zmanjšanje prometa se nadaljuje v četrtem referenčnem obdobju in znatno vpliva na uspešnost izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa glede stroškovne učinkovitosti ter zlasti negativno vpliva na dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na Cipru.

(29)

Zato je nujno, da se za namene merila za presojo iz uvodne izjave 27 prouči, ali bi Ciper dosegel vseevropski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto, če ne bi bilo okoliščin iz uvodne izjave 28.

(30)

V ta namen je Komisija ponovno izračunala dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto glede na ocenjeno strukturno izgubo prometa za Ciper zaradi geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu, izmerjeno v enotah storitev na ruti. Rezultat navedenega ponovnega izračuna je prilagojen dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto za Ciper v višini –1,6 %, kar presega vseevropski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v višini –1,0 %. Zato Komisija ugotavlja, da Ciper izpolnjuje merilo za ocenjevanje iz uvodne izjave 27 po upoštevanju učinka znatnega zmanjšanja prometa zaradi geopolitičnih dejavnikov.

(31)

Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto na Cipru znaša 31,16 EUR v realnih cenah iz leta 2022 in je za 14,8 % višja od povprečne izhodiščne vrednosti 27,14 EUR v realnih cenah iz leta 2022 zadevne primerjalne skupine iz člena 7 Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688.

(32)

Če se ne upošteva negativni vpliv sprememb v prometu zaradi geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu, je jasno, da Ciper dosega vseevropski trend ugotovljenih stroškov na enoto in dolgoročni vseevropski trend ugotovljenih stroškov na enoto. Komisija zato meni, da odstopanje od povprečne izhodiščne vrednosti ugotovljenih stroškov na enoto za leto 2024 iz uvodne izjave 31 ne izključuje skladnosti ciprskih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti.

(33)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 25 do 32 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(34)

Glede na navedeno bi bilo treba cilje uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe Cipra šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje. Vendar – kot je navedeno v uvodni izjavi 18 – bi moral Ciper v svojem končnem načrtu izvedbe okrepiti ukrepe za doseganje svojih ciljev glede okolja za četrto referenčno obdobje, vključno z zavezo vsem operativnim ukrepom, določenim v ERNIP, in pospešitvijo izvajanja čezmejnega zračnega prostora prostih rut –