(1)

Z Direktivo (EU) 2019/879 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bila spremenjena opredelitev pojma „kvalificirane obveznosti“, kot je bila takrat določena v členu 2(1), točka 71, Direktive 2014/59/EU. V skladu s to novo opredelitvijo so „kvalificirane obveznosti“ samo tiste obveznosti, ki so primerne za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL). Ta sprememba bi se morala odražati v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/63 (3), ki obravnava predhodne prispevke v sheme za financiranje reševanja. Natančneje, sklicevanja v navedenem delegiranem aktu na prejšnjo opredelitev pojma „kvalificirane obveznosti“, ki je bila določena v členu 2(1), točka 71, Direktive 2014/59/EU, bi bilo treba prilagoditi na člen 2(1), točka 71a, navedene direktive, v katerem je določena nova opredelitev. Poleg tega bi bilo treba formulo za izračun kazalnika „kapital in kvalificirane obveznosti, ki jih ima institucija in presegajo MREL“ iz Priloge I, korak 1, k Delegirani uredbi (EU) 2015/63 prav tako prilagoditi, tako da vključuje samo obveznosti, ki so primerne za izpolnjevanje MREL.

(2)

Z Direktivo (EU) 2019/879 je bil spremenjen tudi člen 45(1) in (2) Direktive 2014/59/EU, da bi se določil nov izračun MREL, v skladu s katerim se MREL zdaj izračuna kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju in kot odstotek mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta. Zato bi bilo treba določiti, na podlagi katerega parametra bi bilo treba izračunati kazalnik „kapital in kvalificirane obveznosti, ki jih ima institucija in presegajo MREL“ iz Delegirane uredbe (EU) 2015/63. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev dovolj preudarne vrednosti navedenega kazalnika določiti, da bi bilo treba za izračun tega kazalnika uporabiti višjo izmed vrednosti MREL, izračunane glede na znesek skupne izpostavljenosti tveganju, in MREL, izračunane glede na mero skupne izpostavljenosti.

(3)

Z Direktivo (EU) 2019/879 je bila razširjena tudi možnost organov za reševanje, da opustijo izračun MREL na posamični ravni za posamezne subjekte in namesto tega zahtevajo izračun MREL na konsolidirani ravni, in sicer je bila zlasti razširjena na okoliščine iz člena 45f(3) in (4) ter člena 45g Direktive 2014/59/EU. Ta sprememba Direktive 2014/59/EU bi se morala odražati v členu 8(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/63.

(4)

Člen 20(5) Delegirane uredbe (EU) 2015/63 trenutno določa prehodno ureditev, ki manjšim institucijam omogoča, da prispevajo v nacionalne sheme za financiranje reševanja ali v enotni sklad za reševanje s pavšalnim zneskom in jim ni treba plačevati polnega prispevka, prilagojenega tveganju. Ta prehodna ureditev se uporablja do konca prvotnega obdobja, določenega za dosego ciljne ravni enotnega sklada za reševanje, ki se v skladu s členom 69 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) konča 31. decembra 2023. Vendar se v skladu s členom 102(1) Direktive 2014/59/EU prvotno obdobje za dosego ciljne ravni nacionalnih shem za financiranje reševanja konča eno leto pozneje, tj. 31. decembra 2024. Ta položaj ustvarja neenako obravnavo institucij, ki prispevajo v nacionalne sheme za financiranje reševanja, in institucij, ki prispevajo v enotni sklad za reševanje. Da bi se tudi institucijam, ki prispevajo v nacionalne sheme za financiranje reševanja, omogočilo, da do konca prvotnega obdobja za dosego ciljne ravni svoje nacionalne sheme za financiranje reševanja prispevajo s pavšalnim zneskom, bi bilo treba prehodno ureditev podaljšati za eno leto do 31. decembra 2024, tako da se sklicevanje iz člena 20(5) Delegirane uredbe (EU) 2015/63 na člen 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 nadomesti s sklicevanjem na člen 102(1) Direktive 2014/59/EU.

(5)

Delegirano uredbo (EU) 2015/63 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Organom za reševanje je treba zagotoviti dovolj časa za sprejetje odločitev glede prispevkov v sheme za financiranje reševanja in uradno obveščanje o njih v skladu s spremenjenimi zahtevami. Zato je treba določiti prehodno ureditev za leto 2024, s katero se podaljšajo roki za takšna uradna obvestila.

(7)

Ker morajo organi za reševanje za izračun in zvišanje prispevkov za leto 2024 čim prej uporabiti spremenjene zahteve, je treba določiti, da začne ta uredba veljati dan po njeni objavi.

(8)

V skladu s členom 14(4) Delegirane uredbe (EU) 2015/63 morajo institucije organom za reševanje do 31. januarja vsako leto predložiti podatke, pomembne za izračun prispevkov. Institucijam je treba dati na voljo še dodaten en mesec za predložitev teh informacij v letu 2024.

(9)

Preprečiti je treba pravno negotovost glede metode, ki se uporablja za poročanje informacij in izračun prispevkov v nacionalne sheme za financiranje reševanja. Zato bi morali imeti organi za reševanje možnost, da institucijam dajo navodila o informacijah, ki jih je treba zagotoviti za izračun njihovih letnih prispevkov, ob upoštevanju, da se bo prehodna ureditev pavšalnih zneskov leta 2024 podaljšala, in sicer precej pred določenim rokom za pobiranje prispevkov v letu 2024. Da se zagotovi kontinuiteta poročanja informacij in metode izračuna v vseh prispevnih obdobjih ter da se organom za reševanje omogoči izdaja potrebnih navodil od 1. decembra 2023, bi bilo treba podaljšanje prehodne ureditve, določeno v členu 20(5), (8) in (9), uporabljati retroaktivno od navedenega datuma –

(1)

v členu 3 se točka 17 nadomesti z naslednjim:

(2)

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(3)

v členu 20 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 20 se dodata naslednja odstavka 8 in 9:

(5)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.