(a)

Že zdaj visoka in naraščajoča stopnja zadolženosti gospodinjstev je bila ugotovljena kot glavna ranljivost v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami na Finskem. Zdaj je razmerje med dolgom in dohodkom finskih gospodinjstev najvišje v zgodovini in nad povprečjem Unije. Razlog za to je, da se je rast dohodka gospodinjstev upočasnila, gospodinjstva pa so se hkrati še naprej zadolževala. Poleg tega je dolg skoncentriran pri relativno majhni skupini močno zadolženih gospodinjstev. Ta gospodinjstva bi bila še posebej ranljiva ob neugodnih gospodarskih razmerah ali gibanju na trgu stanovanjskih nepremičnin. Dodatno k temu se na finskem trgu hipotekarnih posojil najpogosteje dajejo posojila s spremenljivo obrestno mero, s čimer se gospodinjstva izpostavljajo obrestnemu tveganju.

(b)

V zadnjih letih sta se zadolževanje gospodinjstev in gibanje cen nepremičnin znatno umirila, zaradi česar se ugotovljena tveganja za finančno stabilnost do neke mere zmanjšujejo. Poleg tega je za finska gospodinjstva običajno, da hipotekarni dolg amortizirajo, zato je povprečno razmerje med posojilom in vrednostjo nepremičnine pri stanju obstoječih hipotek precej nižje kot pri novih posojilih.

(c)

Zdaj so kazalniki cen stanovanjskih nepremičnin, kot sta razmerje med ceno in dohodkom in razmerje med ceno in najemnino, blizu dolgoročnega povprečja, kar kaže, da ni jasnih dokazov za precenjenost stanovanjskih nepremičnin. Kljub temu obstaja glede na sedanje skromne gospodarske obete za finsko gospodarstvo tveganje, da bi cene stanovanjskih nepremičnin padle, če bi prišlo do negativnega gospodarskega pretresa. Julija 2016 je bila v finski zakonodaji za zagotovitev minimalnega zavarovanja novih hipotekarnih posojil uvedena omejitev razmerja med posojilom in vrednostjo nepremičnine pri novih stanovanjskih posojilih, kar bo koristno, če pride do padca cen.

(d)

Finske banke imajo velike portfelje hipotekarnih posojil z nižjimi utežmi tveganja v primerjavi z drugimi evropskimi bankami. Poleg tega so finske banke močno odvisne od financiranja na trgu, ki se je izkazalo za manj stabilen vir financiranja v obdobjih finančne nestabilnosti. Te ranljivosti stopnjujeta visoka koncentracija finskega bančnega sistema in njegova velikost glede na gospodarstvo. Poleg tega medsebojna povezanost bank v nordijsko-baltski regiji pomeni, da bi zaradi težav, povezanih s pretresi na področju stanovanjskih nepremičnin v kateri koli državi v regiji, lahko prišlo do znatnih čezmejnih učinkov prelivanja med bančnimi sistemi. Vendar so finske banke med bankami z najvišjo stopnjo kapitala v Uniji in imajo visokokakovosten kapital. Glede na splošno visoke količnike kapitalske ustreznosti finskih bank in kapitalske blažilnike, ki so jih uvedli finski organi, kaže, da je bančni sistem odporen proti neposrednemu pretresu v zvezi s stanovanjskimi nepremičninami.

(e)

Gospodarski ali finančni pretres bi lahko povzročil uresničenje nekaterih zgoraj navedenih tveganj – na primer, če se poveča brezposelnost in/ali zmanjša rast dohodka, bi bilo lahko za nekatera močno zadolžena gospodinjstva odplačevanje dolgov težje in bi se povečal obseg neplačil hipotekarnih posojil, kar bi vodilo do neposrednih kreditnih izgub za banke, zlasti ob hkratnem znižanju cen stanovanjskih nepremičnin. Poleg tega lahko v primeru uresničitve neugodnega scenarija za gospodarstvo s tem povezani negativni učinki na dohodek in premoženje gospodinjstev okrepijo prvotni pretres ter s tem stopnjujejo negativne neposredne in posredne učinke na finančno stabilnost (na primer, če morajo gospodinjstva zmanjšati potrošnjo, da bi lahko odplačevala hipotekarna posojila).

(f)

ESRB izpostavlja ukrepe, ki so bili na Finskem izvedeni v zvezi s trgom stanovanjskih nepremičnin, vključno s postopno ukinitvijo možnosti davčne olajšave za plačila obresti hipotekarnega posojila, omejitvijo razmerja med posojilom in vrednostjo nepremičnine pri novih hipotekarnih posojilih, načrtovanimi pobudami za okrepitev zahtev glede kapitalske ustreznosti za izpostavljenosti iz naslova hipotekarnih posojil ter zgodnjim uvajanjem kapitalskih blažilnikov (vključno s posebnimi zahtevami za sistemsko pomembne banke). Ti ukrepi politike so sicer ustrezni glede na naravo ranljivosti na področju stanovanjskih nepremičnin na Finskem, vendar morda ne zadostujejo za njihovo celovito obravnavo. Treba pa je izpostaviti, da finski organi nimajo zakonskih pooblastil za izvajanje drugih ustreznih makrobonitetnih ukrepov, kot so omejitve razmerja med posojilom in dohodkom, razmerja med dolgom in dohodkom ali razmerja med odplačilom dolga in dohodkom, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za omejitev nadaljnje rasti zadolženosti gospodinjstev –