Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R0056

Uredba Komisije (EU) št. 56/2013 z dne 16. januarja 2013 o spremembi prilog I in IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij Besedilo velja za EGP

UL L 21, 24.1.2013, pp. 3–16 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/56/oj

24.1.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/3


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 56/2013

z dne 16. januarja 2013

o spremembi prilog I in IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) in zlasti prvega odstavka člena 23 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih. Uporablja se za proizvodnjo in dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 999/2001 določa, da je krmljenje prežvekovalcev z beljakovinami, pridobljenimi iz živali, prepovedano. V členu 7(2) navedene uredbe je prepoved razširjena tudi na živali, ki niso prežvekovalci, prepoved krmljenja navedenih živali s proizvodi živalskega izvora pa je omejena v skladu s Prilogo IV k navedeni uredbi.

(3)

V skladu s Prilogo IV Uredbe (ES) št. 999/2001 se prepoved iz člena 7(1) razširi na krmljenje rejnih neprežvekovalcev, razen krmljenja mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh, med drugim s predelanimi živalskimi beljakovinami. Priloga IV z odstopanjem in pod posebnimi pogoji dovoljuje krmljenje rejnih neprežvekovalcev z določenimi predelanimi živalskimi beljakovinami.

(4)

Člen 11 Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (2) prepoveduje krmljenje kopenskih živali določene vrste, ki niso kožuharji, s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz teles ali delov teles živali iste živalske vrste. Navedeni člen prepoveduje tudi hranjenje gojenih rib s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz teles ali delov teles gojenih rib iste vrste.

(5)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Drugi časovni načrt za TSE – Strateški dokument o transmisivnih spongiformnih encefalopatijah za obdobje 2010–2015 (3) je bilo sprejeto 16. julija 2010. V njem so opredeljena področja prihodnjih možnih sprememb zakonodaje Unije na področju TSE. Poudarja tudi, da bi moral kateri koli pregled pravil v zvezi s TSE temeljiti predvsem na znanstvenih mnenjih in tehničnih vprašanjih v zvezi z nadzorom in izvrševanjem novih ukrepov.

(6)

Navedeno sporočilo med drugim obravnava revizijo veljavnih pravil o prepovedi krmljenja iz zakonodaje Unije. Sporočilo na podlagi znanstvenih mnenj Odbora za biološke nevarnosti (BIOHAZ) Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 24. januarja 2007 (4) in 17. novembra 2007 (5) potrjuje, da pri rejnih neprežvekovalcih v naravnih pogojih niso bile dokazane pojavitve TSE, tveganje prenosa goveje spongiformne encefalopatije (BSE) z neprežvekovalca na neprežvekovalca pa je zanemarljivo, če se prepreči recikliranje znotraj iste vrste. Sporočilo zato ugotavlja, da se lahko prouči preklic prepovedi uporabe predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, v krmi za neprežvekovalce, ne da bi preklicali obstoječo prepoved recikliranja znotraj iste vrste in le, če so na voljo potrjeni analitski postopki za ugotavljanje, iz katerih živalskih vrst so pridobljene predelane živalske beljakovine, ter ob izvajanju pravilnega usmerjanja predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz različnih živalskih vrst.

(7)

Svet je 29. novembra 2010 sprejel sklepe na podlagi navedenega sporočila (6). V navedenih sklepih priznava temeljni pomen prepovedi uporabe predelanih živalskih beljakovin v krmi za rejne živali za preprečevanje kroženja BSE v krmni verigi, zato ima ta prepoved ključno vlogo pri zmanjševanju pojavnosti navedene bolezni v populaciji goveda. Poleg tega Svet v navedenih sklepih meni, da bi morali biti za kakršno koli morebitno ponovno uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, za krmljenje drugih vrst neprežvekovalcev nujno potrebni učinkoviti in potrjeni testi za razlikovanje med predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz drugih vrst, ter temeljita analiza tveganja, povezanega z omilitvijo predpisov na področju zdravja živali in javnega zdravja.

(8)

Odbor BIOHAZ agencije EFSA je 9. decembra 2010 sprejel znanstveno mnenje o reviziji kvantitativne ocene tveganja o tveganju za BSE, ki ga predstavljajo predelane živalske beljakovine (7). Ugotovljeno je bilo, da „bi na podlagi podatkov o nadzoru BSE iz leta 2009 v Uniji, ob predpostavki 0,1-odstotne kontaminacije (meja zaznavnosti predelanih živalskih beljakovin v krmi) predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, in v skladu z modelom kvantitativne ocene tveganja za predelane živalske beljakovine agencije EFSA ocenjena povprečna skupna kužnost, ki bi se lahko pojavila v krmi za govedo, na leto v Uniji ustrezala 0,2 peroralnega odmerka, ki povzroči smrtno okužbo pri 50 % goveda.“ Ocenjuje, da „bi to pomenilo, da se z več kot 95-odstotnim intervalom zaupanja pričakuje manj kot ena dodatna žival, okužena z BSE, v populaciji goveda Unije na leto.“

(9)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2011 o pomanjkanju beljakovin v EU: kako rešiti ta dolgotrajni problem? (8) poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog, ki dovoljuje uporabo predelanih živalskih beljakovin iz klavničnih odpadkov za proizvodnjo krme za monogastrične živali (prašiče in perutnino), pod pogojem, da sestavine izhajajo iz mesa, ki je bilo odobreno za prehrano ljudi, in da se v celoti izvaja in nadzira prepoved recikliranja znotraj iste živalske vrste in prisilnega kanibalizma.

(10)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2011 o zakonodaji EU o transmisivnih spongiformnih encefalopatijah (TSE) in o s tem povezanem nadzoru krme in živil – izvajanje in obeti (9) podpira, zlasti zaradi trenutnega pomanjkanja beljakovin v Uniji, namen Komisije, da prekliče določbe o prepovedi krmljenja iz zakonodaje Unije, ki prepovedujejo krmljenje neprežvekovalcev s predelanimi živalskimi beljakovinami, pod pogojem, da to velja samo za nerastlinojedce in pod določenimi pogoji.

(11)

Navedena resolucija poziva, da so proizvodne in sterilizacijske metode, ki se uporabljajo za predelane živalske beljakovine, v skladu z najstrožjimi varnostnimi standardi in s pravili iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, ter da se uporablja najnovejša in najvarnejša razpoložljiva tehnologija. Poziva, da sedanje prepovedi recikliranja znotraj iste živalske vrste ostanejo v veljavi, da so proizvodne poti predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz različnih vrst, popolnoma ločene in da ločevanje teh proizvodnih poti nadzirajo pristojni organi v državah članicah, pregleduje pa jih Komisija. Poleg tega ta resolucija poziva, da se pred ukinitvijo prepovedi krmljenja zagotovi zanesljiva metoda za posamezne živalske vrste, s katero je mogoče ugotoviti, iz katere živalske vrste izvirajo beljakovine v živalski krmi, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, tako da je recikliranje znotraj iste vrste in prisotnost predelanih živalskih beljakovin mogoče izključiti, da se proizvodnja predelanih živalskih beljakovin iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2 prepove ter da se za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin uporabljajo le snovi kategorije 3, ki so primerne za prehrano ljudi. Navedena resolucija zavrača uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev ali prežvekovalcev, v krmi za prežvekovalce.

(12)

Referenčni laboratorij Evropske unije za živalske beljakovine v krmi je 9. marca 2012 potrdil novo diagnostično metodo na podlagi DNA, ki v krmi omogoča odkrivanje zelo majhnih količin snovi, pridobljenih iz prežvekovalcev (10). Navedena metoda se lahko uporablja za redni nadzor predelanih živalskih beljakovin in krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, da se zagotovi odsotnost beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev.

(13)

Trenutno ni na voljo nobena potrjena diagnostična metoda, ki bi omogočala odkrivanje snovi prašičev ali perutnine v krmi. Zato nadzor pravilnega izvajanja prepovedi recikliranja znotraj iste vrste ne bi bil mogoč, če bi bila ponovno dovoljena uporaba predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prašičev, v krmi za perutnino, in uporaba predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz perutnine, v krmi za prašiče.

(14)

Proizvodnja iz ribogojstva ni zaskrbljujoča glede ravnanja skladno s prepovedjo recikliranja znotraj iste vrste, ker so se veljavne zahteve usmerjanja za uporabo ribje moke v krmi za živali iz ribogojstva že izkazale za učinkovite.

(15)

Treba bi bilo ponovno dovoliti krmljenje živali iz ribogojstva s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz neprežvekovalcev, in krmo, ki vsebuje navedene predelane živalske beljakovine, razen ribje moke in krmne mešanice, ki vsebuje ribjo moko, ki sta že dovoljeni za krmljenje neprežvekovalcev. Med zbiranjem, prevozom in predelavo teh proizvodov bi morale veljati stroge zahteve, da se prepreči vsako tveganje navzkrižne kontaminacije z beljakovinami prežvekovalcev. Poleg tega je treba izvajati redno vzorčenje in analizo predelanih živalskih beljakovin ter krmnih mešanic, ki vsebujejo te predelane živalske beljakovine, da se zagotovi odsotnost navzkrižne kontaminacije z beljakovinami prežvekovalcev.

(16)

Prepoved krmljenja živali iz ribogojstva s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz neprežvekovalcev, kakor jo predpisuje Priloga IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, bi bilo zato treba črtati. Zaradi jasnosti zakonodaje Unije je ustrezno, da se cela Priloga IV nadomesti s Prilogo IV iz Priloge k tej uredbi.

(17)

Točka 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 999/2001 se nanaša na opredelitve krme in živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, iz pravnih aktov Unije, ki so bili medtem razveljavljeni. Ta sklicevanja bi bilo treba zaradi jasnosti zakonodaje Unije nadomestiti s sklicevanji na ustrezne opredelitve iz veljavnih pravnih aktov. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba spremeniti v skladu s Prilogo k tej uredbi.

(18)

Države članice in gospodarski subjekti v sektorju krme potrebujejo dovolj časa, da svoje nadzorne postopke prilagodijo novim zahtevam, ki jih uvaja ta uredba, zato se ta uredba ne bi smela uporabljala takoj po začetku veljavnosti uredbe.

(19)

Uredbo (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. junija 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. januarja 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)   UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(2)   UL L 300, 14.11.2009, str. 1.

(3)  COM/2010/0384.

(4)  Mnenje Znanstvenega odbora za biološke nevarnosti na zahtevo Evropskega parlamenta o oceni tveganja za zdravje prežvekovalcev pri krmljenju z ribjo moko v zvezi s tveganjem prenosa TSE, EFSA Journal (2007), 443, 1–26.

(5)  Mnenje Znanstvenega odbora za biološke nevarnosti na zahtevo Evropskega parlamenta o določenih vidikih krmljenja rejnih živali z živalskimi beljakovinami, EFSA Journal (2007) št. 576, 1–41.

(6)  http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/10/st13/st13889-ad01re01.en10.pdf.

(7)  Mnenje Znanstvenega odbora za biološke nevarnosti o reviziji kvantitativne ocene tveganja o tveganju za BSE, ki ga predstavljajo predelane živalske beljakovine, EFSA Journal 2011; 9(1):1947.

(8)  Sprejeto besedilo, P7_TA(2011)0084.

(9)  Sprejeto besedilo, P7_TA(2011)0328.

(10)  http://eurl.craw.eu/index.php?page=24&id=10.


PRILOGA

Prilogi I in IV k Uredbi (ES) št 999/2001 se spremenita:

1.

Točka 1 Priloge I se nadomesti z naslednjim:

„1.

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 (*2), Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (*3), Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (*4) in Direktive Sveta 2006/88/ES (*5)

(a)

opredelitev izraza ‚rejna žival‘ iz člena 3(6) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b)

naslednje opredelitve iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 142/2011:

(i)

‚kožuharji‘ iz točke 1;

(ii)

‚proizvodi iz krvi‘ iz točke 4;

(iii)

‚predelane živalske beljakovine‘ iz točke 5;

(iv)

‚ribja moka‘ iz točke 7;

(v)

‚kolagen‘ iz točke 11;

(vi)

‚želatina‘ iz točke 12;

(vii)

‚hidrolizirane beljakovine‘ iz točke 14;

(viii)

‚konzervirana hrana za hišne živali‘ iz točke 16;

(ix)

‚hrana za hišne živali‘ iz točke 19;

(x)

‚predelana hrana za hišne živali‘ iz točke 20;

(c)

opredelitev izraza ‚krma‘iz člena 3(4) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(d)

Uredba (ES) št. 767/2009:

(i)

‚posamična krmila‘ iz člena 3(2)(g);

(ii)

‚krmna mešanica‘ iz člena 3(2)(h);

(iii)

‚popolna krmna mešanica‘ iz člena 3(2)(i);

(e)

Direktiva 2006/88/ES:

(i)

‚žival iz ribogojstva‘iz člena 3(1)(b);

(ii)

‚vodna žival‘ iz člena 3(1)(e).

(*1)   UL L 300, 14.11.2009, str. 1."

(*2)   UL L 54, 26.2.2011, str. 1."

(*3)   UL L 31, 1.2.2002, str. 1."

(*4)   UL L 229, 1.9.2009, str. 1."

(*5)   UL L 328, 24.11.2006, str. 14.“;"

2.

Priloga IV se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA IV

KRMLJENJE ŽIVALI

POGLAVJE I

Razširitve prepovedi iz člena 7(1)

Prepoved iz člena 7(1) se v skladu s členom 7(2) razširi na krmljenje:

(a)

prežvekovalcev z dikalcijevim in trikalcijevim fosfatom živalskega izvora ter krmno mešanico, ki vsebuje ta dva proizvoda;

(b)

neprežvekovalcev, ki niso kožuharji, s:

(i)

predelanimi živalskimi beljakovinami;

(ii)

kolagenom in želatino, ki sta pridobljena iz prežvekovalcev;

(iii)

proizvodi iz krvi;

(iv)

hidroliziranimi beljakovinami živalskega izvora;

(v)

dikalcijevim in trikalcijevim fosfatom živalskega izvora;

(vi)

krmo, ki vsebuje proizvode iz točk od (i) do (v).

POGLAVJE II

Odstopanja od prepovedi iz člena 7(1) in poglavja I

V skladu s prvim pododstavkom člena 7(3) se prepovedi iz člena 7(1) in poglavja I ne uporabljajo za krmljenje:

(a)

prežvekovalcev z:

(i)

mlekom, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljenimi iz mleka, kolostrumom in proizvodi iz kolostruma;

(ii)

jajci in jajčnimi proizvodi;

(iii)

kolagenom in želatino, pridobljenima iz neprežvekovalcev;

(iv)

hidroliziranimi beljakovinami, pridobljenimi iz:

delov neprežvekovalcev ali

kož prežvekovalcev;

(v)

krmnimi mešanicami, ki vsebujejo proizvode iz zgoraj navedenih točk od (i) do (iv);

(b)

rejnih neprežvekovalcev z naslednjimi posamičnimi krmili in krmnimi mešanicami:

(i)

hidroliziranimi beljakovinami, pridobljenimi iz delov neprežvekovalcev ali kož prežvekovalcev;

(ii)

ribjo moko in krmno mešanico, ki vsebuje ribjo moko, ki se proizvaja, daje na trg in uporablja v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III ter posebnimi pogoji iz oddelka A poglavja IV;

(iii)

dikalcijevim in trikalcijevim fosfatom živalskega izvora in krmno mešanico, ki vsebuje ta fosfata, ki se proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III ter posebnimi pogoji iz oddelka B poglavja IV;

(iv)

proizvodi iz krvi neprežvekovalcev in krmnimi mešanicami, ki vsebujejo navedene proizvode iz krvi, ki se proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III ter posebnimi pogoji iz oddelka C poglavja IV;

(c)

živali iz ribogojstva s predelanimi živalskimi beljakovinami, ki niso ribja moka, pridobljenimi iz neprežvekovalcev, in s krmno mešanico, ki vsebuje navedene predelane živalske beljakovine, ki se proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III in posebnimi pogoji iz oddelka D poglavja IV;

(d)

neodstavljenih prežvekovalcev z mlečnimi nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko in se proizvajajo, dajejo na trg ter uporabljajo v skladu s posebnimi pogoji iz oddelka E poglavja IV;

(e)

rejnih živali s posamičnimi krmili rastlinskega izvora in krmno mešanico, ki vsebuje navedena posamična krmila, kontaminiranimi z zanemarljivimi količinami drobcev kosti, pridobljenih iz nedovoljenih živalskih vrst. Države članice lahko to odstopanje uporabijo samo, če so pred tem izvedle oceno tveganja, ki je potrdila, da je tveganje za zdravje živali zanemarljivo. Pri tej oceni tveganja se morajo upoštevati vsaj:

(i)

raven kontaminacije;

(ii)

narava in vir kontaminacije;

(iii)

predvidena uporaba kontaminirane krme.

POGLAVJE III

Splošni pogoji za uporabo določenih odstopanj iz poglavja II

ODDELEK A

Prevoz posamičnih krmil in krmnih mešanic za rejne neprežvekovalce

1.

Naslednji proizvodi za krmljenje rejnih neprežvekovalcev se prevažajo v vozilih in zabojnikih, ki se ne uporabljajo za prevoz krme za prežvekovalce:

(a)

predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, vključno z ribjo moko, ki so pridobljene iz neprežvekovalcev;

(b)

dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora v razsutem stanju;

(c)

proizvodi iz krvi neprežvekovalcev v razsutem stanju;

(d)

krmna mešanica v razsutem stanju, ki vsebuje posamična krmila iz točk (a), (b) in (c).

Evidence s podrobnimi podatki o vrsti prepeljanih proizvodov morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.

2.

Z odstopanjem od točke 1 se lahko vozila in zabojniki, ki so se predhodno uporabljali za prevoz proizvodov iz navedene točke, naknadno uporabijo za prevoz krme za prežvekovalce, če se pred tem očistijo po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.

3.

Predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, pridobljene iz neprežvekovalcev, in krmna mešanica v razsutem stanju, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz navedenih živali, se prevažajo v vozilih in zabojnikih, ki se ne uporabljajo za prevoz krme za rejne neprežvekovalce, ki niso živali iz ribogojstva.

4.

Z odstopanjem od točke 3 se lahko vozila in zabojniki, ki so se predhodno uporabljali za prevoz proizvodov iz navedene točke, naknadno uporabijo za prevoz krme za rejne neprežvekovalce, ki niso živali iz ribogojstva, če se pred tem očistijo po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.

ODDELEK B

Proizvodnja krmne mešanice za rejne neprežvekovalce

1.

Krmna mešanica za rejne neprežvekovalce, ki vsebuje naslednja posamična krmila, se proizvaja v obratih, ki ne proizvajajo krmne mešanice za prežvekovalce in ki jih je odobril pristojni organ:

(a)

ribjo moko;

(b)

dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

(c)

proizvode iz krvi neprežvekovalcev.

2.

Z odstopanjem od točke 1 lahko proizvodnjo krmne mešanice za prežvekovalce v obratih, ki proizvajajo tudi krmno mešanico za rejne neprežvekovalce, ki vsebuje proizvode iz navedene točke, po pregledu na kraju samem odobri pristojni organ, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

krmno mešanico za prežvekovalce je treba proizvajati in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hraniti v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvaja in hrani krmna mešanica za neprežvekovalce;

(b)

evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi proizvodov iz točke 1 ter prodaji krmnih mešanic, ki vsebujejo navedene proizvode, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(c)

izvajati je treba redno vzorčenje in analizo krmne mešanice za prežvekovalce, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 (*6); pogostost vzorčenja in analize se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na analizi tveganja in načelih kritičnih nadzornih točk (HACCP), rezultati tega vzorčenja in analize pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let.

3.

Z odstopanjem od točke 1 zasebniki, ki pripravljajo popolno krmno mešanico, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolne krmne mešanice iz krmne mešanice, ki vsebuje proizvode iz navedene točke, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

morajo biti registrirani pri pristojnem organu;

(b)

lahko gojijo le neprežvekovalce;

(c)

pripravljajo lahko popolno krmno mešanico za uporabo v istem gospodarstvu;

(d)

katera koli krmna mešanica, ki vsebuje ribjo moko in se uporablja za pripravo popolne krmne mešanice, mora vsebovati manj kot 50 % surovih beljakovin;

(e)

katera koli krmna mešanica, ki vsebuje dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora in se uporablja za pripravo popolne krmne mešanice, mora vsebovati manj kot 10 % celotnega fosforja;

(f)

katera koli krmna mešanica, ki vsebuje proizvode iz krvi, pridobljene iz neprežvekovalcev, in se uporablja za pripravo popolne krmne mešanice, mora vsebovati manj kot 50 % celotnih beljakovin.

ODDELEK C

Uvoz posamičnih krmil in krmnih mešanic za rejne neprežvekovalce, ki niso kožuharji

Uvozniki pred sprostitvijo v prosti promet v Uniji zagotovijo, da se vsaka pošiljka naslednjih posamičnih krmil in krmnih mešanic za rejne neprežvekovalce, ki niso kožuharji, v skladu s poglavjem II te priloge analizira z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora:

(a)

predelanih živalskih beljakovin, vključno z ribjo moko, ki so pridobljene iz neprežvekovalcev;

(b)

proizvodov iz krvi neprežvekovalcev;

(c)

krmne mešanice, ki vsebuje posamična krmila iz točk (a) in (b).

ODDELEK D

Uporaba in skladiščenje krme za rejne neprežvekovalce na kmetijah

1.

Uporaba in skladiščenje naslednje krme sta prepovedana na kmetijah, na katerih gojijo vrste rejnih živali, ki jim ta krma ni namenjena:

(a)

predelanih živalskih beljakovin, vključno z ribjo moko, ki so pridobljene iz neprežvekovalcev,

(b)

dikalcijevega in trikalcijevega fosfata živalskega izvora,

(c)

proizvodov iz krvi neprežvekovalcev,

(d)

krmne mešanice, ki vsebuje posamična krmila iz točk (a) do (c).

2.

Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ dovoli uporabo in skladiščenje krmne mešanice iz točke 1(d) na kmetijah, na katerih gojijo vrste rejnih živali, ki jim krmna mešanica ni namenjena, če se na kmetijah izvajajo ukrepi, s katerimi se prepreči krmljenje živalskih vrst, ki jim navedena krmna mešanica ni namenjena, s to krmno mešanico.

POGLAVJE IV

Posebni pogoji za uporabo odstopanj iz Poglavja II

ODDELEK A

Posebni pogoji, ki veljajo za proizvodnjo in uporabo ribje moke in krmne mešanice, ki vsebuje ribjo moko, za rejne neprežvekovalce, ki niso kožuharji

Naslednji posebni pogoji se uporabljajo za proizvodnjo in uporabo ribje moke in krmne mešanice, ki vsebuje ribjo moko, za rejne neprežvekovalce, ki niso kožuharji:

(a)

ribjo moko je treba proizvajati v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno za proizvodnjo proizvodov, pridobljenih iz vodnih živali, razen morskih sesalcev;

(b)

v spremnem dokumentu ali veterinarskem zdravstvenem spričevalu za ribjo moko in krmno mešanico, ki vsebuje ribjo moko, ter na kateri koli embalaži, ki vsebuje te proizvode, mora biti jasno navedeno naslednje: ‚vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev‘;

ODDELEK B

Posebni pogoji, ki veljajo za uporabo dikalcijevega in trikalcijevega fosfata živalskega izvora in krmne mešanice, ki vsebuje ta fosfata, za rejne neprežvekovalce, ki niso kožuharji

V spremnem dokumentu ali veterinarskem zdravstvenem spričevalu za dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora, krmno mešanico, ki vsebuje ta fosfata, ter na kateri koli embalaži, ki vsebuje te proizvode, mora biti jasno navedeno naslednje: ‚vsebuje dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev‘.

ODDELEK C

Posebni pogoji, ki veljajo za proizvodnjo in uporabo proizvodov iz krvi, pridobljenih iz neprežvekovalcev, in krmne mešanice, ki vsebuje te proizvode, za rejne neprežvekovalce, ki niso kožuharji

Naslednji posebni pogoji veljajo za proizvodnjo in uporabo proizvodov iz krvi, pridobljenih iz neprežvekovalcev, in krmne mešanice, ki vsebuje te proizvode iz krvi, za rejne neprežvekovalce, ki niso kožuharji:

(a)

kri, namenjena za proizvodnjo proizvodov iz krvi, izhaja iz klavnic, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev ter so pri pristojnem organu registrirane kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev.

Z odstopanjem od navedenega posebnega pogoja lahko pristojni organ dovoli zakol prežvekovalcev v klavnici, ki proizvaja kri neprežvekovalcev, namenjeno za proizvodnjo proizvodov iz krvi za krmljenje rejnih neprežvekovalcev.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med krvjo prežvekovalcev in neprežvekovalcev.

Ti ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

(i)

zakol neprežvekovalcev je treba izvajati na linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za zakol prežvekovalcev;

(ii)

objekti za zbiranje, skladiščenje, prevoz in pakiranje krvi neprežvekovalcev morajo biti fizično ločeni od objektov za kri prežvekovalcev;

(iii)

zaradi odkrivanja prisotnosti beljakovin prežvekovalcev je treba izvajati redno vzorčenje in analizo krvi neprežvekovalcev. Uporabljeno analitsko metodo je treba za navedeni namen znanstveno potrditi. Pogostost vzorčenja in analize je treba določiti na podlagi ocene tveganja, ki jo nosilec dejavnosti izvede med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP;

(b)

za prevoz krvi, namenjene za proizvodnjo proizvodov iz krvi za neprežvekovalce, v predelovalni obrat se uporabljajo vozila in zabojniki, ki so namenjeni izključno za prevoz krvi neprežvekovalcev.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja se lahko vozila in zabojniki, ki so se predhodno uporabljali za prevoz krvi prežvekovalcev, uporabijo za prevoz krvi neprežvekovalcev, če so bili pred tem temeljito očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija. Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti;

(c)

proizvodi iz krvi se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki predelujejo izključno kri neprežvekovalcev.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja lahko pristojni organ dovoli proizvodnjo proizvodov iz krvi za krmljenje rejnih neprežvekovalcev v predelovalnih obratih, ki predelujejo kri prežvekovalcev.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije.

Ti ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

(i)

proizvodnjo proizvodov iz krvi neprežvekovalcev je treba izvajati v zaprtem sistemu, ki je fizično ločen od sistema za proizvodnjo proizvodov iz krvi prežvekovalcev;

(ii)

objekti za zbiranje, skladiščenje, prevoz in pakiranje surovin ter končnih proizvodov v razsutem stanju, pridobljenih iz neprežvekovalcev, morajo biti fizično ločeni od objektov za surovine in končne proizvode v razsutem stanju, pridobljene iz prežvekovalcev;

(iii)

uporabiti je treba reden postopek usklajevanja med prejeto krvjo prežvekovalcev in neprežvekovalcev ter ustreznimi proizvodi iz krvi;

(iv)

izvajati je treba redno vzorčenje in analizo proizvodov iz krvi neprežvekovalcev, da se zagotovi odsotnost navzkrižne kontaminacije s proizvodi iz krvi prežvekovalcev, z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009; pogostost vzorčenja in analize se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo nosilec dejavnosti izvede med postopki, ki temeljijo na analizi tveganja in načelih kritičnih nadzornih točk (HACCP); rezultati tega vzorčenja in analize morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(d)

v spremnem dokumentu ali veterinarskem zdravstvenem spričevalu za proizvode iz krvi, krmno mešanico, ki vsebuje proizvode iz krvi, in na kateri koli embalaži teh proizvodov je treba jasno navesti naslednje:‚vsebuje proizvode iz krvi – ni za krmljenje prežvekovalcev‘.

ODDELEK D

Posebni pogoji, ki veljajo za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, ki niso ribja moka, pridobljenih iz neprežvekovalcev, in krmne mešanice za živali iz ribogojstva, ki vsebuje te predelane živalske beljakovine

Naslednji posebni pogoji veljajo za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, ki niso ribja moka, pridobljenih iz neprežvekovalcev, in krmne mešanice za živali iz ribogojstva, ki vsebuje te beljakovine:

(a)

živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka, izhajajo iz klavnic, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev in jih je pristojni organ registriral kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev, ali razsekovalnic, ki ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja lahko pristojni organ dovoli zakol prežvekovalcev v klavnici, ki proizvaja živalske stranske proizvode iz neprežvekovalcev, namenjene za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med stranskimi proizvodi iz prežvekovalcev in neprežvekovalcev.

Ti ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

(i)

zakol neprežvekovalcev je treba izvajati na linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za zakol prežvekovalcev;

(ii)

objekti za zbiranje, skladiščenje, prevoz in pakiranje živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz neprežvekovalcev, morajo biti fizično ločeni od objektov za živalske stranske proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev;

(iii)

zaradi odkrivanja prisotnosti beljakovin prežvekovalcev je treba izvajati redno vzorčenje in analizo živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz neprežvekovalcev. Uporabljeno analitsko metodo je treba za ta namen znanstveno potrditi. Pogostost vzorčenja in analize se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo nosilec dejavnosti izvede med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP;

(b)

za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz neprežvekovalcev in namenjenih za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka, v predelovalni obrat se uporabljajo vozila in zabojniki, ki se ne uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja se lahko za njihov prevoz uporabljajo vozila in zabojniki, ki so se predhodno uporabljali za prevoz živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev, če so bili pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti;

(c)

predelane živalske beljakovine iz tega oddelka se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno za predelavo živalskih stranskih proizvodov iz neprežvekovalcev, ki izvirajo iz klavnic in razsekovalnic iz točke (a).

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja lahko pristojni organ dovoli proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka v predelovalnih obratih, ki predelujejo živalske stranske proizvode iz prežvekovalcev.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz prežvekovalcev, in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz neprežvekovalcev.

Navedeni preventivni ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

(i)

proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, je treba izvajati v zaprtem sistemu, ki je fizično ločen od sistema za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka;

(ii)

shranjevanje živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev, med skladiščenjem in prevozom v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za živalske stranske proizvode, pridobljene iz neprežvekovalcev;

(iii)

shranjevanje predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, med skladiščenjem in pakiranjem v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za končne proizvode, pridobljene iz neprežvekovalcev;

(iv)

izvajati je treba redno vzorčenje in analizo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka, da se zagotovi odsotnost navzkrižne kontaminacije s predelanimi živalskimi beljakovinami iz prežvekovalcev, z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009; pogostost vzorčenja in analize se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo nosilec dejavnosti izvede med postopki, ki temeljijo na analizi tveganja in načelih kritičnih nadzornih točk (HACCP); rezultati tega vzorčenja in analize morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(d)

krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz tega oddelka, se proizvajajo v obratih, ki jih je za ta namen odobril pristojni organ in so namenjeni izključno za proizvodnjo krme za živali iz ribogojstva.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja:

(i)

proizvodnjo krmnih mešanic za živali iz ribogojstva v obratih, ki proizvajajo tudi krmno mešanico za druge rejne živali, razen kožuharjev, lahko po pregledu na kraju samem odobri pristojni organ, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

krmno mešanico za prežvekovalce je treba proizvajati in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hraniti v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se hranijo in proizvajajo krmne mešanice za neprežvekovalce,

krmno mešanico za živali iz ribogojstva je treba proizvajati in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hraniti v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se hranijo in proizvajajo krmne mešanice za druge neprežvekovalce,

evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka ter prodaji krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let,

izvajati je treba redno vzorčenje in analizo krmnih mešanic za rejne živali, ki niso živali iz ribogojstva, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009; pogostost tega vzorčenja in analize se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(ii)

zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmne mešanice, ki vsebuje predelane živalske beljakovine iz tega oddelka, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

so registrirani pri pristojnem organu,

gojijo samo živali iz ribogojstva,

pripravljajo popolne krmne mešanice za živali iz ribogojstva le za uporabo v istem gospodarstvu, in

krmna mešanica, ki vsebuje predelane živalske beljakovine iz tega oddelka in se uporablja za pripravo, vsebuje manj kot 50 % skupnih beljakovin;

(e)

v spremnem dokumentu ali veterinarskem zdravstvenem spričevalu za predelane živalske beljakovine iz tega oddelka in na kateri koli embalaži je treba jasno navesti naslednje: ‚vsebuje predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev – ni za proizvodnjo krme za rejne živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharje‘.

V spremnem dokumentu ali veterinarskem zdravstvenem spričevalu za krmno mešanico za živali iz ribogojstva, ki vsebuje predelane živalske beljakovine iz tega oddelka, in na kateri koli embalaži je treba jasno navesti z naslednje: ‚vsebuje predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev – ni za krmljenje rejnih živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev‘.

ODDELEK E

Posebni pogoji, ki veljajo za proizvodnjo, dajanje na trg in uporabo mlečnih nadomestkov, ki vsebujejo ribjo moko, za krmljenje neodstavljenih prežvekovalcev

Naslednji posebni pogoji veljajo za proizvodnjo, dajanje na trg in uporabo mlečnih nadomestkov, ki vsebujejo ribjo moko, za krmljenje neodstavljenih rejnih prežvekovalcev:

(a)

ribjo moko, ki se uporablja v mlečnih nadomestkih, je treba proizvajati v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno za proizvodnjo proizvodov, pridobljenih iz vodnih živali, razen morskih sesalcev, zanjo pa veljajo splošni pogoji iz poglavja III;

(b)

uporaba ribje moke za neodstavljene rejne prežvekovalce se dovoli samo pri proizvodnji mlečnih nadomestkov, ki so v pošiljkah v suhi obliki in s katerimi se po razredčenju v dani količini tekočine krmijo neodstavljeni prežvekovalci kot dopolnilo postkolostralnemu mleku ali kot nadomestilo zanj pred koncem odstavitve;

(c)

mlečni nadomestki za neodstavljene rejne prežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko, se proizvajajo v obratih, ki ne proizvajajo drugih krmnih mešanic za prežvekovalce in jih je za ta namen odobril pristojni organ.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja lahko proizvodnjo drugih krmnih mešanic za prežvekovalce v obratih, ki proizvajajo tudi mlečne nadomestke za neodstavljene rejne prežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko, po pregledu na kraju samem odobri pristojni organ, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

druge krmne mešanice za prežvekovalce je treba med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hraniti v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, ki se uporabljajo za ribjo moko v razsutem stanju in mlečne nadomestke v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko;

(ii)

druge krmne mešanice za prežvekovalce je treba proizvajati v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo mlečni nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko;

(iii)

evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi ribje moke ter prodaji mlečnih nadomestkov, ki vsebujejo ribjo moko, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(iv)

izvajati je treba redno vzorčenje in analizo drugih krmnih mešanic za prežvekovalce, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009; pogostost tega vzorčenja in analize se določi na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(d)

uvozniki morajo pred sprostitvijo v prosti promet v Uniji zagotoviti, da se vsaka pošiljka uvoženih mlečnih nadomestkov, ki vsebujejo ribjo moko, analizira v skladu z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora;

(e)

v spremnem dokumentu ali veterinarskem zdravstvenem spričevalu za mlečne nadomestke za neodstavljene rejne prežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko, in na kateri koli embalaži, ki vsebuje te mlečne nadomestke, je treba jasno navesti naslednje: ‚vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev, razen neodstavljenih prežvekovalcev‘ ;

(f)

mlečni nadomestki v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko in so namenjeni za neodstavljene rejne prežvekovalce, se prevažajo v vozilih in zabojnikih, ki se ne uporabljajo za prevoz druge krme za prežvekovalce.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja se lahko vozila in zabojniki, ki se bodo pozneje uporabljali za prevoz druge krme v razsutem stanju za prežvekovalce, uporabijo za prevoz mlečnih nadomestkov v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko in so namenjeni za neodstavljene rejne prežvekovalce, če so bila ta vozila in zabojniki pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija. Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti;

(g)

na kmetijah, ki gojijo prežvekovalce, je treba zagotoviti ukrepe za preprečevanje krmljenja drugih prežvekovalcev, ki niso neodstavljeni prežvekovalci, z mlečnimi nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko. Pristojni organ pripravi seznam kmetij, na katerih se uporabljajo mlečni nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko, prek sistema predhodne priglasitve kmetije ali drugega sistema, s čimer se zagotovi izpolnitev tega posebnega pogoja.

POGLAVJE V

Splošne zahteve

ODDELEK A

Seznami

Države članice posodabljajo in javno objavijo sezname:

(a)

klavnic, iz katerih izvira kri, proizvedena v skladu s točko (a) oddelka C poglavja IV;

(b)

odobrenih predelovalnih obratov, ki proizvajajo proizvode iz krvi v skladu s točko (c) oddelka C poglavja IV;

(c)

klavnic in razsekovalnic, iz katerih izvirajo živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin v skladu s točko (a) oddelka D poglavja IV;

(d)

odobrenih predelovalnih obratov, ki proizvajajo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, in delujejo v skladu s točko (c) oddelka D poglavja IV;

(e)

odobrenih obratov iz oddelka B poglavja III, točke (d) oddelka D poglavja IV in točke (c) oddelka E poglavja IV;

(f)

zasebnikov, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, so bili registrirani in delujejo v skladu s pogoji iz oddelka B poglavja III in točke (d) oddelka D poglavja IV.

ODDELEK B

Prevoz posamičnih krmil in krmnih mešanic, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev

1.

Prevoz posamičnih krmil v razsutem stanju in krmnih mešanic v razsutem stanju, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, ki niso navedeni v naslednjih točkah (a), (b) in (c), poteka v vozilih in zabojnikih, ki se ne uporabljajo za prevoz krme za rejne živali, ki niso kožuharji:

(a)

mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in proizvodi iz kolostruma;

(b)

dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

(c)

hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož prežvekovalcev.

2.

Z odstopanjem od točke 1 se lahko vozila in zabojniki, ki so se uporabljali za prevoz posamičnih krmil v razsutem stanju in krmnih mešanic v razsutem stanju iz navedene točke, naknadno uporabijo za prevoz krme za rejne živali, ki niso kožuharji, če so bili pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.

ODDELEK C

Proizvodnja krmne mešanice, ki vsebuje proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev

Krmna mešanica, ki vsebuje proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, razen proizvodov iz točk (a), (b) in (c), se ne proizvaja v obratih, ki proizvajajo krmo za rejne živali, ki niso kožuharji:

(a)

mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in proizvodi iz kolostruma;

(b)

dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

(c)

hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož prežvekovalcev.

ODDELEK D

Uporaba in skladiščenje posamičnih krmil in krmnih mešanic, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, za rejne živali na kmetijah

Uporaba in skladiščenje posamičnih krmil in krmnih mešanic za rejne živali, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, razen krmil in krmnih mešanic iz točk (a), (b) in (c), sta prepovedana na kmetijah, na katerih gojijo rejne živali, ki niso kožuharji:

(a)

mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in proizvodi iz kolostruma;

(b)

dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

(c)

hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož prežvekovalcev.

ODDELEK E

Izvoz predelanih živalskih beljakovin in proizvodov, ki vsebujejo te beljakovine

1.

Izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, in proizvodov, ki vsebujejo te beljakovine, je prepovedan.

Z odstopanjem ta prepoved ne velja za predelano hrano za hišne živali, vključno s konzervirano hrano za hišne živali, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prežvekovalcev, ter je bila predelana in je označena v skladu z zakonodajo Unije.

2.

Izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, in proizvodov, ki vsebujejo te beljakovine, se odobri samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

namenjene so uporabam, ki niso prepovedane v skladu s členom 7 in to prilogo;

(b)

se pred izvozom sklene pisni sporazum med pristojnim organom države članice izvoznice ali Komisijo in pristojnim organom tretje države uvoznice, ki vključuje zavezo tretje države uvoznice, da bo upoštevala predvideno uporabo in ne bo ponovno izvozila predelanih živalskih beljakovin ali proizvodov, ki vsebujejo te beljakovine, za uporabe, ki so prepovedane v skladu s členom 7 in to prilogo.

3.

Pisni sporazumi, sklenjeni v skladu z zgoraj navedeno točko 2(b), se predstavijo v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

4.

Točki 2 in 3 se ne uporabljata za izvoz:

(a)

ribje moke in krmne mešanice, ki vsebuje ribjo moko;

(b)

krmne mešanice za živali iz ribogojstva;

(c)

hrane za hišne živali.

ODDELEK F

Uradni nadzor

1.

Uradni nadzor, ki ga izvaja pristojni organ, da preveri skladnost s pravili iz te priloge, vključuje preglede in vzorčenje za analizo predelanih živalskih beljakovin in krme v skladu z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009.

2.

Pristojni organ redno preverja usposobljenost laboratorijev, ki izvajajo analize za tak uradni nadzor, zlasti z vrednotenjem rezultatov preskusov strokovnosti.

Če se ugotovi, da je usposobljenost nezadovoljiva, laboratorij kot najmanjši popravljalni ukrep zagotovi ponovno usposabljanje laboratorijskega osebja pred izvajanjem nadaljnjih analiz.


(*1)   UL L 300, 14.11.2009, str. 1.

(*2)   UL L 54, 26.2.2011, str. 1.

(*3)   UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(*4)   UL L 229, 1.9.2009, str. 1.

(*5)   UL L 328, 24.11.2006, str. 14.“;“


(*6)   UL L 54, 26.2.2009, str. 1.“.


Top