19.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/46

(1)

V pismu z dne 31. januarja 2001 je Nemčija Komisijo obvestila o ukrepu za bavarske kmetijske strojne zadruge. Dodatne informacije so bile posredovane v pismu z dne 11. maja 2001, ki je prispelo 16. maja 2001, in v pismu z dne 9. oktobra 2001, ki je prispelo 11. oktobra 2001.

(2)

V pismu z dne 9. oktobra 2001 je Nemčija sporočila, da se ukrep izvaja že od leta 1970 in do zdaj še ni bil priglašen. Pomoč je bila zato uvrščena na seznam nepriglašenih pomoči.

(3)

V pismu z dne 7. februarja 2003 je Nemčija Komisijo obvestila o svoji odločitvi, da zaradi tega ukrepa uvede postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES. Pri odločitvi o uvedbi formalnega postopka preiskave je Komisija opozorila, da ne nasprotuje delu ukrepa (pomoč za socialno varstvo), saj je v skladu z določbami Priloge 14 Smernic Skupnosti za državne pomoči v kmetijskem sektorju (2) (v nadaljevanju „okviri Skupnosti“) in je tako v skladu členom 87(3)(c) Pogodbe ES združljiv s skupnim trgom.

(4)

Sklep Komisije o uvedbi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je zainteresirane stranke pozvala k predložitvi mnenja o zadevni pomoči.

(5)

Komisija je stališča zainteresiranih strank prejela v pismu z dne 29. aprila 2003, ki je prispelo 2. maja 2003, v pismu z dne 5. maja 2003, ki je prispelo 6. maja 2003, v pismu z dne 26. maja 2003, ki je prispelo 28. maja 2003, in po elektronski pošti z dne 12. februarja 2003, ki je bila registrirana 14. februarja 2003.

(6)

Nemčija je svoje stališče Komisiji sporočila v pismu z dne 4. aprila 2003, ki je prispelo 8. aprila 2003. Razen tega je v pismu z dne 29. avgusta 2003, ki je prispelo 3. septembra 2003, izrazila svoje stališče o mnenju zainteresiranih strank.

(7)

19. maja 2004 je bil spis razdeljen in Komisija je izdala končno odločbo (4), s katero je za naprej odobrila priglašeno pomoč, ki jo je Nemčija nameravala plačevati v časovnem obdobju 2001–2005.

(8)

V pismu z dne 14. septembra 2004, ki je prispelo 16. septembra 2004, je Nemčija Komisiji v odgovor na pismo z dne 24. maja 2004 posredovala dodatne informacije o nepriglašenem delu ukrepa.

(9)

Ta odločba zadeva izključno pomoči, ki jih je Nemčija pred letom 2001 nezakonito odobrila bavarskim kmetijskim strojnim zadrugam; (razen gospodarske pomoči za socialno varstvo).

(10)

Cilj ukrepa je pospeševanje sodelovanja kmetijskih in gozdarskih gospodarstev na Bavarskem s subvencioniranjem tako imenovanih „kmetijskih strojnih zadrug in zadrug za gospodarsko pomoč“. Ukrep se izvaja na podlagi zakona o spodbujanju bavarskega kmetijstva (LwFöG) z dne 8. avgusta 1974.

(11)

Prejemniki so bavarske kmetijske strojne zadruge ter kuratorij bavarskih kmetijskih strojnih zadrug in zadrug za gospodarsko pomoč (Kuratorium Bayerischer Maschinen- und Betriebshilferinge e.V. (KBM)).

(12)

Kmetijske strojne zadruge so kmetijske organizacije za samopomoč na lokalni ali regionalni ravni. V skladu s členom 9 LwFöG so lahko te organizacije dejavne le na naslednjih področjih:

(13)

Kmetijske strojne zadruge imajo zgolj vlogo posrednika. Dejanske storitve, kot je zagotavljanje strojev in dela, opravljajo kmetje, ki v zameno od podjetja (= kmet), ki storitve uporablja, prejmejo plačilo po tržni ceni. V zameno za storitve, ki jih opravljajo kmetijske strojne zadruge, kmetje plačujejo članarino in plačilo za zadevno storitev.

(14)

Vseh dejavnosti kmetijskih strojnih zadrug država ne subvencionira. Iz podpore je izključeno zlasti usklajevanje turističnih prenočitev, ki ga je treba v bilanci obravnavati ločeno.

(15)

Zakon omejuje dejavnosti kmetijskih strojnih zadrug na glavne naloge iz uvodne izjave (12) (5), ki se (z nekaterimi omejenimi izjemami) subvencionirajo. Toda če kmetijske strojne zadruge ustanovijo zakonsko neodvisne hčerinske družbe, lahko te družbe izvajajo tudi druge dejavnosti (člen 10(c) LwFöG), če izpolnjevanje glavnih nalog pri tem ni ogroženo. „Dodatne dejavnosti“, ki se morajo v bilanci obravnavati ločeno (člen 12 LwFöG), so:

(16)

KBM je krovna organizacija bavarskih kmetijskih strojnih zadrug. Med letoma 1994 in 2000 je bilo v KBM včlanjenih 83–90 kmetijskih strojnih zadrug, ki jih je sestavljalo okoli 100 000 kmetijskih in gozdarskih gospodarstev. KBM je bil plačan za izvajanje naslednjih nalog:

(17)

Nemčija navaja, da se pomoči KBM in kmetijskim strojnim zadrugam plačujejo od leta 1974. V skladu s členom 15(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (6) veljajo pooblastila Komisije, da zahteva vračilo pomoči za obdobje desetih let. Postopek preiskave Komisije je bil uveden leta 2001, kar pomeni, da sega desetletno časovno obdobje v skladu s členom 15(2) omenjene uredbe v leto 1991. Zato pomoči, dodeljene pred tem časovnim obdobjem, ne bodo zajete v dodatnih preiskavah.

(18)

Proračunski podatki, ki jih je predložila Nemčija in navedla v naslednji tabeli, veljajo le za izplačila KBM in kmetijskim strojnim zadrugam v časovnem obdobju 1992–2000.

(19)

Ukrep se je financiral iz sredstev dežele Bavarske. Pomoč se je krovni organizaciji kmetijskih strojnih zadrug, KBM, plačevala v obliki neposrednih nepovratnih sredstev. KBM je del sredstev v obliki plačil in storitev posredoval včlanjenim kmetijskim strojnim zadrugam. Pomoči kmetijskim strojnim zadrugam so bile izračunane kot delež celotnih izdatkov ob upoštevanju izdatkov, ki so potrebni za opravljanje glavnih nalog.

(20)

Po predhodni preiskavi ni bilo jasno, ali so plačila KBM iz javnih sredstev plačila za storitve, ki jih je KBM opravljal za kmetijske strojne zadruge, ne da bi pri tem presegel tržno ceno takšnih storitev, in ali so takšna plačila presegla tržno ceno in s tem subvencionirala stroške poslovanja KBM. Ni bilo jasno, ali so takšne domnevne pomoči na področju uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES v skladu s pomočmi de minimis  (7). Komisija tudi ni imela informacij, ali so tovrstne pomoči povezane z naložbami ali drugimi ustreznimi izdatki in ali so v zvezi z Uredbo Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES v skladu z državnimi pomočmi malim in srednje velikim podjetjem (8). Zato so bile te pomoči najverjetneje uvrščene med pomoči za tekoče poslovanje, ki niso združljive s skupnim trgom (9).

(21)

Podobno velja za plačila kmetijskim strojnim zadrugam. Zlasti nejasno je bilo, ali so bila javna sredstva, ki jih je KBM iz javnega sektorja plačeval kmetijskim strojnim zadrugam, uporabljena izključno za zmanjšanje stroškov storitev za kmete, tako da se lahko predpostavljajo le pomoči kmetom, in ali so kmetijske strojne zadruge kot podjetja sama kot zadnje upravičenke prejemale del sredstev in s tem pomoč.

(22)

V zvezi s tem je predhodna preiskava ukrepa pokazala, da so pomoč vsaj deloma prejemala kmetijska in gozdarska gospodarstva. Komisija je resno podvomila, ali bi bile lahko pomoči službam za zagotavljanje nadomeščanja na gospodarstvu in delitev uporabe strojev med gospodarstvi odobrene na podlagi oddelka 14 Smernic Skupnosti in ali je šlo pri tem dejansko za pomoči za tekoče poslovanje kmetijskim proizvajalcem.

(23)

Razen tega je bilo treba pojasniti, ali so se lahko različna področja dejavnosti kmetijskih strojnih zadrug medsebojno jasno ločevala in ali so plačila državnih pomoči kmetijskim strojnim zadrugam povzročila izkrivljanje konkurence v drugih gospodarskih sektorjih (tj. na področjih dejavnosti zunaj uradnih glavnih nalog kmetijskih strojnih zadrug).

(24)

Komisija je prejela veliko pritožb. Pritožniki trdijo, da kmetijske strojne zadruge ne opravljajo le glavnih nalog iz uvodne izjave (12), ampak tudi druge storitve, kot so komunalne storitve (npr. odstranjevanje snega, gradnja/vzdrževanje cest, gradnja čistilnih naprav), urejanje vrtov in okolice, gradnja športnih objektov in igrišč za golf, v konkurenci z drugimi gospodarskimi podjetji.

(25)

Pritožniki menijo, da zaradi tesne povezave ali enotnosti pri zaposlovanju in prostorske enotnosti kmetijskih strojnih zadrug in njihovih hčerinskih družb ter nezadostne razmejitve med glavnimi nalogami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi kmetijskih strojnih zadrug ni mogoča jasna razmejitev med področji dejavnosti, ki se subvencionirajo z državnimi sredstvi, in tistimi, ki niso subvencionirane. Pritožniki so trdili, da se lahko pomoči uporabijo za navzkrižno subvencioniranje drugih gospodarskih dejavnosti in tako izkrivijo konkurenco tudi izven kmetijskega sektorja.

(26)

Komisija je med formalnim postopkom preiskave prejela štiri stališča zainteresiranih strank. Zainteresirane stranke ne izražajo pomislekov v zvezi s subvencioniranjem glavnih nalog kmetijskih strojnih zadrug, npr. socialno varstvo in zagotavljanje nadomeščanja na kmetiji ter delitev uporabe strojev med gospodarstvi.

(27)

Stališča so v zvezi z „dodatnimi dejavnostmi“, ki jih izvajajo kmetijske strojne zadruge prek hčerinskih družb, npr. odstranjevanje snega pozimi ali urejanje vrtov in okolice po naročilu tretjih podjetij. V nekaterih primerih se teh hčerinskih družb ne da razlikovati od kmetijskih strojnih zadrug, ker uporabljajo isto ime in zaposlujejo isto osebje. Informacije, ki so jih predložile zainteresirane stranke, kažejo na to, da lahko kmetijske strojne zadruge na trgu nastopajo same kot ponudniki nekaterih storitev (npr. prodaja opreme). V enem od stališč so bile predložene natančne informacije, ki kažejo, da je neka kmetijska strojna zadruga prodala sredstva za zaščito rastlin po ceni, nižji od tržne cene, morda celo nižji od prodajne cene proizvajalca. V drugih primerih so po izjavah zainteresiranih strank gospodarske hčerinske družbe nastopale kot ponudnik, npr. na javnih razpisih, pri čemer je bilo izvajanje storitev dodeljeno podizvajalcem, med drugim kmetijskim strojnim zadrugam. Po mnenju zainteresiranih strank je zato nemogoče jasno razlikovati med glavnimi nalogami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi kmetijskih strojnih zadrug.

(28)

Z enotnostjo pri zaposlovanju in prostorsko enotnostjo kmetijskih strojnih zadrug ali KBM in njihovih hčerinskih družb ni mogoče preprečiti navzkrižnega subvencioniranja gospodarskih dejavnosti iz uvodne izjave (25). Zato neka zainteresirana stranka meni, da kmetijske strojne zadruge zlorabljajo svoj prevladujoči položaj na trgu v skladu s členom 82 Pogodbe ES ter sklepajo sporazume in prakse, ki izkrivljajo konkurenco v skladu s členom 81 Pogodbe ES.

(29)

Treba je upoštevati, da dokazi o trditvah, ki so jih predložile zainteresirane stranke, ne veljajo izrecno za časovno obdobje pred letom 2001, ki je predmet te odločbe. Komisija meni, da so ti dokazi kljub temu pomembni za oceno, ali je v času pred letom 2001 obstajala možnost za navzkrižno subvencioniranje in izkrivljanje konkurence izven kmetijskega sektorja.

(30)

V pismu z dne 4. aprila 2003 je Nemčija izrazila mnenje, da KBM in kmetijske strojne zadruge niso podjetja, ki delujejo v skladu z zakonodajo državne pomoči. KBM ni ponujal blaga ali storitev na danem trgu, področja dejavnosti kmetijskih strojnih zadrug, ki jih subvencionira država (glavne naloge), niso uvrščena med gospodarske dejavnosti, ker ne prinašajo dobička.

(31)

V dodatnih informacijah v pismu z dne 14. septembra 2004 Nemčija meni, da je dejansko stanje, da kmetijske strojne zadruge v skladu s statutom ne smejo opravljati gospodarskih dejavnosti, zadosten dokaz, da morajo pomoči izkoriščati izključno kmetje in v zvezi s tem niso potrebni dodatni dokazi. Nemčija je predložila številke, ki kažejo, da je gospodarska pomoč za socialno varstvo zelo velik del finančnih prispevkov, ki jih kmetijske strojne zadruge prenašajo na kmete. Nemčija ugotavlja, da se lahko šteje, da je bil znesek, ki ga je zvezna dežela Bavarska plačala KBM in kmetijskim strojnim zadrugam, v celoti prenesen na kmete kot edine prejemnike.

(32)

V pismu z dne 4. aprila 2003 Nemčija vztraja, da pomoči, ki jih kmetijske strojne zadruge odobrijo kmetom, sodijo pod opredelitev majhnih pomoči v skladu z oddelkom 14 Smernic Skupnosti in določbami v tem oddelku. Pomoč se tako lahko šteje za združljivo s skupnim trgom.

(33)

V pismu z dne 4. aprila 2003 Nemčija citira sodbo Evropskega sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi C-280/00 (Altmark Trans GmbH in predsedstvo vlade Magdeburg)  (10), ki pravi, da državni izravnalni ukrepi, če so le nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti opravljanja javnih storitev, pod nekaterimi pogoji ne sodijo med državne pomoči. Nemčija meni, da se lahko ti pogoji v tem primeru štejejo kot izpolnjeni.

(34)

V zvezi s pomisleki zainteresiranih strank v zvezi z vplivi ukrepa na nekatere nekmetijske dejavnosti kmetijskih strojnih zadrug in očitkom v zvezi z navzkrižnim subvencioniranjem drugih gospodarskih sektorjev je Nemčija sporočila naslednje:

(35)

V pismu z dne 14. septembra 2004 Nemčija poudarja, da je bilo v časovnem obdobju med letoma 1994 in 2000 ustanovljenih trinajst samostojnih hčerinskih družb za izvajanje dejavnosti iz uvodne izjave (15).

(36)

KBM, kmetijske strojne zadruge in vse hčerinske družbe so bile v skladu s členom 12(5) LwFöG vedno zavezane za vodenje ločenih računov. Bavarske oblasti so izpolnjevanje te obveznosti ustrezno preverile.

(37)

Ker so lahko KBM in kmetijske strojne zadruge izvajale le glavne dejavnosti, ki so navedene v njihovem statutu, gospodarske hčerinske družbe pa le pet „dodatnih dejavnosti“, navedenih v zakonu, Nemčija vodenje evidence o delovnem času ni štela za potrebno.

(38)

Nemčija trdi, da so bili uvedeni številni ukrepi in nadzorni mehanizem za zagotovitev, da se pomoč uporablja izključno za tri glavne naloge kmetijskih strojnih zadrug in se izključi nevarnost navzkrižnega subvencioniranja nekmetijskih področij, kot so:

(39)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je prepovedana kakršna koli pomoč držav članic ali pomoč iz državnih sredstev, ki izkrivlja konkurenco ali za katero obstaja nevarnost, da bo izkrivila konkurenco, z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali veji proizvodnje, če vpliva na trgovanje med državami članicami.

(40)

Ti pogoji so izpolnjeni, kot je prikazano spodaj.

(41)

Ukrep pomoči se financira iz državnih sredstev.

(42)

Dejavnosti KBM niso v zvezi s proizvodnjo, predelavo in trženjem izdelkov iz Priloge I k Pogodbi ES.

(43)

Nemčija je pripravila seznam dejavnosti, ki jih izvaja KBM (glej uvodno izjavo (16)). V nekaterih primerih gre za negospodarske dejavnosti. Zlasti dejavnosti KBM v skladu z njegovo funkcijo osrednje službe za stike z bavarskim državnim ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo, njegovo nadzorovanje storitev in strokovnosti direktorjev kmetijskih strojnih zadrug ter upravljanje javnih sredstev, namenjenih kmetijskim strojnim zadrugam, ne morejo biti storitve, izvedene na danem trgu. Zato niso uvrščene med gospodarske dejavnosti. KBM se zato v zvezi s temi dejavnostmi ne sme uvrščati med podjetja v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(44)

Plačila za pokrivanje upravnih stroškov KBM ne ustrezajo dejanskemu stanju iz člena 87(1) Pogodbe ES. Zato to niso državne pomoči v skladu s tem členom.

(45)

KBM izvaja tudi gospodarske dejavnosti:

(46)

Ker se blago in storitve ponujajo na danem trgu in gre za gospodarske dejavnosti, se KBM uvršča med podjetja v skladu s členom 87(1) (11) Pogodbe ES.

(47)

V zvezi s svetovalnimi storitvami ter izobraževanjem in usposabljanjem KBM morajo te storitve koristiti predvsem kmetijskim strojnim zadrugam in njihovim hčerinskim družbam, ker so zanje te storitve brezplačne ali brez prispevka za stroške, ki je pod tržno ceno. Vseeno Nemčija ni predložila nobenih informacij o tem, ali zneski, ki se na leto plačajo KBM, ustrezajo stroškom, ki dejansko nastanejo pri izvajanju teh storitev s strani KBM, in se tako lahko ti zneski štejejo za plačilo po tržni ceni za storitve, ki jih izvaja KBM za kmetijske strojne zadruge po naročilu zvezne dežele Bavarske, in ali ti zneski mogoče presegajo stroške. Razen tega dodelitev javnih sredstev KBM ni izrecno povezana s pogojem, da morajo biti vsi elementi pomoči v celoti preneseni na kmetijske strojne zadruge ali njihove hčerinske družbe. Zato na podlagi danih informacij ni mogoče popolnoma izključiti, da zadevni ukrep ne vključuje elementa pomoči KBM.

(48)

Razen tega se ne da ugotoviti, ali je ta pomoč tako majhna, da v skladu z Uredbo (ES) št. 69/2001 ne sodi med državne pomoči, ker niso izpolnjene vse značilnosti dejanskega stanja iz člena 87(1) Pogodbe ES.

(49)

Treba je izhajati iz tega, da ima lahko ukrep v korist gospodarske dejavnosti KBM posledice za trgovanje med državami članicami. Po sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Altmark Trans GmbH in predsedstvo vlade Magdeburg  (12) ne obstaja prag ali odstotek, do katerega bi se lahko štelo, da trgovina med državami članicami ni oškodovana. Niti sorazmerno majhen obseg pomoči niti sorazmerno majhna velikost podjetij, ki imajo korist, namreč vnaprej ne izključuje možnosti oškodovanja trgovanja med državami članicami.

(50)

Zato morajo biti finančni prispevki za KBM uvrščeni med državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(51)

Kmetijske strojne zadruge izvajajo gospodarske dejavnosti, tako da na dejanskem ali možnem trgu za plačilo ponujajo storitve (usklajevanje zagotavljanja strojev, izmenjava delovne sile itd.). Kmetijske strojne zadruge je treba pri tem uvrstiti med podjetja v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(52)

Kmetijske strojne zadruge niso lastnice strojev. Same ne zaposlujejo posredovane delovne sile. Njihova glavna dejavnost je torej izključno posredniška dejavnost, primerljiva z dejavnostjo nepremičninskega posrednika ali agencije za zaposlovanje, ki povezuje ponudbo in povpraševanje. Kmetijske strojne zadruge niso dejavne na področju proizvodnje, predelave in trženja izdelkov iz Priloge I k Pogodbi ES.

(53)

Pri izvajanju „glavnih dejavnosti“ kmetijskih strojnih zadrug navadno nastajajo stroški poslovanja in dela, kot so na primer plače osebja, najemnina za pisarno in podobni pisarniški izdatki. Če državnih pomoči ni, se ti izdatki financirajo prek članarine in začasnih plačil kmetov za zagotavljanje delovne sile in/ali strojev. Zagotavljanje državnih pomoči kmetijskim strojnim zadrugam načeloma povzroča znižanje članarine in začasnih plačil. Lahko se izhaja iz tega, da so pomoči, plačane kmetijskim strojnim zadrugam, vsaj deloma posredovane kmetom, ki so člani kmetijskih strojnih zadrug, iz razpoložljivih dokazil pa je razvidno, da so velik del plačil, ki so jih kmetijske strojne zadruge prejele od KBM, dejansko prejeli kmetje.

(54)

Nemčija pa ni predložila ključnih dokazov, da sestavni del pomoči ni ostal pri kmetijskih strojnih zadrugah, ker jih zakon ni zavezoval, da morajo celoten prejeti znesek pomoči kmetom posredovati v obliki storitev po znižanih cenah.

(55)

Kmetijske strojne zadruge in njihove hčerinske družbe so imele s storitvami, ki jih je zanje opravljala KBM v obliki svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja osebja kmetijskih strojnih zadrug, tudi gospodarske koristi, ker so bile te storitve zagotovljene brezplačno ali za plačilo, ki ni dosegalo tržne cene.

(56)

Nemčija Komisiji ni predložila informacij, ki bi ji omogočile ugotoviti višino pomoči, ki je bila v tej obliki posredovana kmetijskim strojnim zadrugam.

(57)

Zato ni mogoče ugotoviti, ali je pomoč, ki so jo kmetijske strojne zadruge najverjetneje v obliki plačil in storitev prejele od KBM, tako majhna, da se jo lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 69/2001 uvrsti med pomoči de minimis.

(58)

Na podlagi predloženih informacij je treba izhajati iz tega, da ukrep daje prednost nekaterim podjetjem (kmetijskim strojnim zadrugam) na Bavarskem.

(59)

Poleg tega je treba izhajati iz tega, da lahko ukrep, ki je ugoden za kmetijske strojne zadruge, izkrivlja konkurenco in oškoduje trgovanje med državami članicami, ker bi se lahko nekatere storitve kmetijskih strojnih zadrug izvajale tudi čez mejo. Po sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti ne obstaja prag ali odstotek, do katerega bi se lahko štelo, da trgovina med državami članicami ni oškodovana. Niti sorazmerno majhen obseg pomoči niti sorazmerno majhna velikost podjetij, ki uživajo koristi, namreč vnaprej ne izključuje možnosti oškodovanja trgovanja med državami članicami (13).

(60)

Zato gre pri tem ukrepu za pomoč kmetijskim strojnim zadrugam v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(61)

Preiskava gospodarskopravnih in davčnopravnih težav v državah članicah ter v povezavi s tem navedenih pritožb gospodarskih subjektov je načeloma v pristojnosti držav članic. Toda v tem primeru bi lahko odobrena pomoč Nemčije izkrivljala konkurenco. Zato jo je Komisija preučila s tega stališča.

(62)

Izražena stališča zainteresiranih strank kažejo, da bi odobrene pomoči kmetijskim strojnim zadrugam in KBM morda lahko povzročile navzkrižno subvencioniranje „dodatnih dejavnosti“, ki jih izvajajo hčerinske družbe kmetijskih strojnih zadrug.

(63)

Če ni mogoče dokazati, da je med dejavnostmi matične (kmetijske strojne zadruge) in hčerinske družbe jasna dejanska in zakonska meja, se ne sme izključiti, da del javnih sredstev, ki jih je prejela matična družba, morda ni prejela hčerinska družba.

(64)

Zato je nujno, da se izvede preiskava dejanskega in zakonskega položaja v časovnem obdobju 1994–2000 v zvezi z obveznostmi in previdnostnimi ukrepi, ki jih je Nemčija sprejela za preprečevanje navzkrižnega subvencioniranja hčerinskih družb kmetijskih strojnih zadrug.

(65)

Nemčija v svojem stališču zagotavlja, da med kmetijskimi strojnimi zadrugami in njihovimi hčerinskimi družbami obstaja popolno ločevanje bilance, prostora, osebja in delovanja. Razpoložljiva dokazila pa kažejo drugače.

(66)

Stavek 1 člena 12 LwFöG določa, da morajo kmetijske strojne zadruge in njihove hčerinske družbe ločevati računovodstvo in bilanco. Zdi se, da je Bavarska to obveznost izpolnila in nadzorovala.

(67)

Logistično gledano pa so kmetijske strojne zadruge in njihove hčerinske družbe očitno zelo blizu. V mnogih primerih so se očitno uporabljali isti prostori. Tako so imele na primer KBM ter hčerinski družbi „MR Bayern GmbH“ in „meinhof.de AG“ isti naslov in telefonsko številko; uporabljali pa so tudi iste pisarniške prostore.

(68)

LwFöG ne predpisuje ločevanja osebja. Zato so si KBM, kmetijske strojne zadruge in njihove hčerinske družbe navadno delile isto osebje. Zlasti osebje kmetijskih strojnih zadrug je bilo večinoma zaposleno v hčerinskih družbah. Tako je bil in je še vedno predsednik predsedstva KBM istočasno predsednik nadzornega odbora družbe „meinhof.de AG“, direktor družbe „MR Bayern GmbH“ pa je bil istočasno direktor družbe „meinhof.de AG“.

(69)

Zdi se, da je Nemčija vedela za bližino kmetijskih strojnih zadrug in njihovih hčerinskih družb. V pismu bavarskega državnega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo iz leta 1997 so bila določena načela, v skladu s katerimi je treba izvesti revizijo kmetijskih strojnih zadrug. V pismu je zlasti določeno, da je pri delu, ki ga osebje kmetijskih strojnih zadrug opravlja v imenu gospodarskih hčerinskih družb, treba upoštevati tržne cene in da je treba ta plačila za storitve, ki jih opravljajo kmetijske strojne zadruge, odšteti od „nujnih stroškov“, ki sestavljajo podlago za izračun državnih pomoči kmetijskim strojnim zadrugam.

(70)

Ker ni izčrpnih delovnih seznamov, iz katerih bi bilo razvidno, koliko ur je delavec opravljal delo za kmetijske strojne zadruge ali njihove hčerinske družbe, in ker so bili lahko uporabljeni isti prostori, bi bilo nemogoče natančno preiskati, koliko časa so delavci kmetijskih strojnih zadrug delali za hčerinske družbe.

(71)

Dejansko stanje, da se je državna pomoč samodejno zmanjšala za 10 %, ko je kmetijska strojna zadruga prek gospodarske hčerinske družbe izvajala dodatne dejavnosti, nakazuje, da ločevanje dejavnosti ni moglo biti popolno, ker obstoj dejansko ločene gospodarske hčerinske družbe ne bi vplival na „nujne stroške“, ki jih morajo kriti kmetijske strojne zadruge, da lahko opravljajo svoje glavne dejavnosti.

(72)

Razen tega je bil v Nemčiji leta 2001 uveden sistem izčrpnih delovnih seznamov, v skladu s katerim je morala vsaka kmetijsko strojna zadruga za vsakih šest mesecev navesti, koliko ur je osebje delalo za kmetijska strojno zadrugo („glavne dejavnosti“) in koliko za hčerinsko družbo („dodatne dejavnosti“). Sistem je bil uveden, zato da bi ugotovili, koliko delovnega časa so delavci kmetijskih strojnih zadrug porabili za opravljanje „dodatnih dejavnosti“. Uvedba takšnega sistema pa tudi posredno nakazuje, da je domneva Komisije, da pred letom 2001 osebje in delovanje nista bila popolnoma ločena, upravičena.

(73)

Reklame v medijih in na spletnih straneh so bile prav tako skupne, iz razpoložljivih dokazil pa je razvidno, da so gospodarske hčerinske družbe brez zadržkov uporabljale logo kmetijskih strojnih zadrug. Tako je na primer hčerinska družba „meinhof.de AG“ uporabljala logo „MR“ – torej logo kmetijskih strojnih zadrug – na obrazcih za naročila, članskih informativnih listih in na spletni strani. V oglasih v lokalnem tisku bralci niso mogli razlikovati med kmetijskimi strojnimi zadrugami in njihovimi hčerinskimi družbami. Razen tega ni jasno, kako so bili stroški oglaševanja porazdeljeni med kmetijskimi strojnimi zadrugami in hčerinskimi družbami.

(74)

Zato Komisija meni, da Nemčija ni imela sistema, s katerim bi bila sposobna vnaprej uspešno preprečiti navzkrižno subvencioniranje med kmetijskimi strojnimi zadrugami in njihovimi hčerinskimi družbami. Zato ni mogoče izključiti, da je bil del državnih pomoči, ki so jih prejele kmetijske strojne zadruge ali KBM, preusmerjen k hčerinskim družbam – na primer kot osebje ali storitve, ki so bile hčerinski družbi na voljo brezplačno ali po cenah, ki so bile nižje od tržnih.

(75)

Na podlagi predloženih informacij ni mogoče ugotoviti, ali je takšen element pomoči hčerinskim družbam morda tako majhen, da ga na podlagi Uredbe (ES) št. 69/2001 ni mogoče uvrstiti med državno pomoč.

(76)

V zvezi s pridržkom, ki ga je Nemčija izrazila v okviru svojega mnenja, da predloženega ukrepa na podlagi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v primeru Altmark Trans GmbH in predsedstvo vlade Magdeburg  (14) ni mogoče šteti kot pojem pomoči, Komisija opozarja, da vse predpostavke s sodbe Altmark niso v naprej izpolnjene. Prvič je posredovanje strojev in delovne sile med kmeti, kot je opisano, normalna gospodarska dejavnost, in ne storitev splošnega gospodarskega interesa, ki je povezana z natančno opredeljenimi obveznostmi iz opravljanja javne storitve. Drugič, parametri, na podlagi katerih se izračuna višina nadomestila, niso bili določeni vnaprej. Tretjič, Nemčija ni dokazala, da višina nadomestila ne presega zneska za celotno ali delno pokritje nastalih stroškov, ki je zaradi zadevnih prihodkov in primernega dobička potreben za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega interesa.

(77)

Zaradi ukrepa imajo korist tudi kmetijski obrati. Dobiček lahko imajo od vsedržavne mreže kmetijskih strojnih zadrug, ki organizirajo posredovanje strojev in delovne sile za plačilo članarine, ki ne ustreza celotnim stroškom, ali plačilo za posredovanje, ki ne ustreza celotnim stroškom.

(78)

Nemčija je sporočila, da je v zadevnem časovnem obdobju višina pomoči, odobrene kmetijskim strojnim zadrugam, približno 50 % „nujnih stroškov“. Ob upoštevanju celotne višine pomoči (približno 5 milijonov EUR na leto) in števila kmetov, ki lahko kot člani kmetijskih strojnih zadrug uporabljajo njihove storitve (približno 100 000), je treba ugotoviti, ali zneski, ki so jih prejeli kmetje, v povprečju niso večji kot 50 EUR na leto, tudi če je bil celotni znesek pomoči prenesen na kmete.

(79)

V členu 3 Uredbe Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (15), ki temelji na izkušnjah Komisije na tem področju, je določeno, da zelo majhni zneski pomoči, ki se odobrijo za kmetijski sektor, pod določenimi pogoji veljajo za ukrepe, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju iz člena 87(1) Pogodbe ES. Komisija je zlasti določila, da pomoč, ki v celoti ni večja kot 3 000 EUR na upravičenca v treh letih, ne izkrivlja konkurence ali ne povzroča nevarnosti, da bo izkrivila konkurenco, in tako ne sodi pod člen 87(1) Pogodbe ES – pod pogojem, da celotni znesek pomoči, dodeljenih podjetjem v kmetijskem sektorju, v časovnem obdobju treh let ni večji kot 0,3 % vrednosti kmetijske proizvodnje na leto (pri čemer je bil leta 2001 skupni znesek pomoči v kmetijskem sektorju v Nemčiji 133 470 000 EUR).

(80)

V členu 5(2) Uredbe (ES) št. 1860/2004 je določeno, da ta uredba velja tudi za pomoči, ki so bile odobrene pred začetkom veljavnosti, pod pogojem, da pomoči izpolnjujejo pogoje iz Uredbe. V zadevnem primeru Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni; znesek pomoči, ki je bil izplačan posameznikom, je bil namreč zelo nizek, skupni znesek, ki ga je izplačala Nemčija, je bil le 5 milijonov EUR na leto, pomoč ni zadevala dejavnosti, povezanih z izvozom, ni bila odvisna od uporabe domačih izdelkov v škodo uvoznega blaga in ni bila povezana s ceno ali količino prodanih izdelkov. Ekonomsko analizo, ki jo zahteva Uredba, je Komisija že izvedla, zlasti v zvezi z Odločbo o pomoči N 145/04 (16).

(81)

Treba je poudariti, da je Komisija v svoji odločbi o odobritvi teh pomoči kmetom v prihodnosti (17) ocenila isti ukrep na podlagi oddelka 14 Smernic Skupnosti in ugotovila, da je ukrep pomoči, ob upoštevanju njegovih posebnih dejstev, v skladu s Pogodbo ES. V tem primeru, ki ga je treba preveriti, je iz uporabe načel iz Uredbe (ES) št. 1860/2004 razvidno, da je ocena v skladu z oddelkom 14 Smernic Skupnosti nepotrebna.

(82)

Pomoč, ki se odobri kmetom v obliki storitev, ki jih po nizki ceni izvajajo kmetijske strojne zadruge, zato ni državna pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(83)

Komisija zaradi vseh teh razlogov ugotavlja, da je zadevni ukrep v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES uvrščen med pomoč KBM, posameznim kmetijskim strojnim zadrugam in njihovim hčerinskim družbam. Ukrep ne vključuje pomoči kmetom.

(84)

Zato je treba preveriti, ali se lahko uporabljajo posamezne izjeme ali izvzetja iz osnovne prepovedi pomoči v skladu s členom 87(2) in (3) Pogodbe ES. Zadevni ukrep ni niti pomoč socialne narave v skladu s členom 87(2)(a) Pogodbe ES niti pomoč za odpravo škode zaradi naravnih katastrof ali drugih izjemnih dogodkov v skladu s členom 87(2)(b) Pogodbe ES niti ni pomoč v zvezi z delitvijo Nemčije v skladu s členom 87(2)(c) Pogodbe ES. Tudi posebna dejanska stanja iz člena 87(3)(a), (b), (d) ali (e) Pogodbe ES se ne uporabljajo. Nemčija se ni sklicevala na te določbe. Edine možne uporabne izjemne okoliščine so tiste iz člena 87(3)(c) Pogodbe ES.

(85)

Kot je opisano v uvodnih izjavah (42) do (50), je nejasno, ali pomoči KBM sodijo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 69/2001. V skladu z razpoložljivimi informacijami odobrene pomoči niso povezane z naložbami in ne spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 70/2001. Tudi druga zaželena dejanska stanja niso bila deležna pozornosti.

(86)

Zato se finančni prispevek za KBM v skladu s stalno sodno prakso uvršča med pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva s skupnim trgom (18), ob pogoju, da sredstva niso bila prenesena na kmetijske strojne zadruge in da presegajo najvišje zneske iz Uredbe (ES) št. 69/2001.

(87)

Kot je opisano v uvodnih izjavah (42) do (60), so kmetijske strojne zadruge in njihove hčerinske družbe imele korist prek storitev, ki jih je zanje izvajal KBM v obliki posvetovanj ter izobraževanja in usposabljanja osebja. Ti ukrepi se uvrščajo med pomoči za izobraževanje in usposabljanje v skladu z Uredbo (ES) št. 68/2001 Komisije z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (19). V zvezi s svetovalnimi storitvami se lahko uporablja Uredba Komisije (ES) št. 70/2001. Informacije, ki jih je Nemčija predložila Komisiji, ne zadoščajo za oceno, ali so bile upoštevane določbe teh uredb.

(88)

V zvezi s finančnimi prispevki, ki jih je KBM neposredno namenil kmetijskim strojnim zadrugam, se smiselno uporabljajo navedbe iz uvodnih izjav (85) in (86). Ni mogoče izključiti, da so del pomoči zaradi neustrezne razmejitve med kmetijskimi strojnimi zadrugami in njihovimi hčerinskimi družbami zadržale kmetijske strojne zadruge in ga morda prenesle na hčerinske družbe.

(89)

Po drugi strani je Nemčija predložila številke, ki kažejo, da je bil velik del pomoči dejansko prenesen na kmete. Komisija meni, da iz tega lahko sledi, da so bila plačila, ki jih je Bavarska preko KBM namenila kmetijskim strojnim zadrugam, prenesena na kmete, pod pogojem, da ustrezajo povprečnim stroškom storitev, ki jih je predložila Nemčija.

(90)

Iz tega sledi, da se plačila, ki so bila posledično prenesena na kmete na podlagi izračuna povprečnih stroškov zadevne storitve in presegajo zgornjo mejo 100 000 EUR na upravičenca v obdobju treh let iz Uredbe (ES) št. 69/2001, uvrščajo med pomoči za tekoče poslovanje, ki niso združljive s skupnim trgom.

(91)

Zakon o spodbujanju bavarskega kmetijstva predvideva, da se lahko odobri in spodbuja le ena taka bavarska organizacija. KBM je bil odobren že leta 1972. Nemčija je v stališčih sporočila, da je to organizacija kmetov za samopomoč, ki ima poseben položaj, ker ni nobene primerljive organizacije, ki bi ji lahko konkurirala.

(92)

Izbor KBM na prvi pogled ni v nasprotju z določbami Skupnosti na področju usklajevanja postopkov za oddajo javnih naročil. Komisija si pridržuje pravico do nadaljnje analize ukrepa s stališča zakona Skupnosti o javnih naročilih.

(93)

Komisija ugotavlja, da je Nemčija nezakonito izvajala ukrep, ki je predmet zadevne odločbe, in s tem kršila člen 88(3) Pogodbe ES. Zaradi navedenih razlogov Komisija meni:

(94)

Pomoč, ki se odobri kmetom v obliki posredovanja strojev in delovne sile, ni državna pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(95)

Pomoč KBM ni združljiva s skupnim trgom, če ni bila prenesena na kmetijske strojne zadruge. Zato mora Nemčija izterjati pomoči, ki niso združljive s skupnim trgom v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999, če pomoči ne sodijo na področje uporabe Uredbe (EG) št. 69/2001.

(96)

Pomoči kmetijskim strojnim zadrugam in njihovim hčerinskim družbam niso združljive s skupnim trgom, če niso prenesene na kmete. Nemčija mora dokazati višino pomoči, ki je bila prenesena na kmete. Izračun mora temeljiti na povprečnih stroških storitev, ki so jih izvajale kmetijske strojne zadruge brez svojih gospodarskih hčerinskih družb, da se prepreči vključitev zneskov, ki so jih morda izkoristile hčerinske družbe, v izračun.

(97)

Zato mora Nemčija izterjati pomoči, ki niso združljive s skupnim trgom v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999, če pomoči ne sodijo na področje uporabe Uredbe (EG) št. 69/2001 –