Strategija EU za mlade (2019–2027)

KLJUČNE TOČKE

Države članice EU potrjujejo naslednje.

• Mladi imajo svojo vlogo v družbi in se soočajo s posebnimi izzivi. Želijo prevzeti nadzor nad lastnimi življenji ter sodelovati z drugimi in jih podpirati.
• Za pomoč mladim pri soočanju z izzivi je potrebna evropska strategija za mlade. To vključuje nacionalne, regionalne in lokalne organe, EU in mednarodne organizacije, mladinske svete, delavce, raziskovalce, organizacije in civilno družbo.
• Evropski cilji mladih zagotavljajo vizijo za Evropo. Ti obsegajo vse od povezovanja EU z mladimi do duševnega zdravja in dobrega počutja. V prilogi 3 je navedenih 11 ciljev, ki so jih oblikovali mladi sami.

Splošni cilji strategije za mlade so:

• omogočiti mladim, da so arhitekti lastnih življenj, podpirati njihov osebni razvoj in krepiti njihovo odpornost;
• spodbujati ter jih opremiti s potrebnimi viri, da postanejo aktivni državljani;
• izboljšati politike, ki vplivajo nanje, zlasti na področju zaposlovanja, izobraževanja, zdravja in socialne vključenosti;
• pomagati izkoreniniti revščino mladih in vse oblike diskriminacije ter spodbujati socialno vključenost.

Strategija temelji na naslednjih načelih.

• Enakost in nediskriminacija. Boj proti diskriminaciji in spodbujanje enakosti spolov.
• Vključevanje. Priznavanje, da imajo mladi raznolike potrebe, življenja in priložnosti, ter ustrezno razvijanje politik.
• Udeležba. Priznavanje mladih kot vir družbe in spodbujanje njihove udeležbe pri razvoju in izvajanju politik.
• Globalno. Upoštevanje mednarodne, evropske, nacionalne, regionalne in lokalne razsežnosti strategije.
• Dvojni pristop. Vključevanje vprašanj mladih v področja politike skupaj s posebnimi mladinskimi pobudami.

Strategija opredeljuje tri ključne teme – angažiranje, povezovanje in opolnomočenje – ter določa ukrepe, ki bi jih lahko sprejele vlade držav članic in Evropska komisija.

Angažiranje

Angažiranje mladih je temelj strategije, s čimer se zagotovit pomembno državljansko, gospodarsko, socialno, kulturno in politično udeležbo. Ukrepi vključujejo:

• spodbujanje in pospeševanje vključujoče demokratične udeležbe mladih v družbi in demokratičnih procesih;
• vključevanje mladih in mladinskih organizacij v oblikovanje in izvajanje politik;
• podpiranje zastopanosti mladih pri delu lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih oblasti;
• podpiranje dialoga EU z mladimi (za vse podrobnosti glej Prilogo 1);
• Razvoj državljanskih kompetenc, pomoč mladim, da se pripravijo na udeležbo in preučijo alternativne oblike demokratične udeležbe, kot je digitalna demokracija.

Povezovanje

Mladi bi morali imeti možnost kulturnih, državljanskih in drugih izmenjav z vrstniki v EU in drugih evropskih državah. Takšne izmenjave že obstajajo po zaslugi programa Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote. Ukrepi vključujejo:

• poenostavljanje čezmejne učne mobilnosti za mlade in mladinske delavce, vključno s prostovoljstvom v sektorju civilne družbe;
• spodbujanje sodelovanja z iskanjem sinergij med financiranjem EU ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi shemami;
• vključevanje mladih in mladinskih organizacij v ustrezne programe EU;
• izmenjavo najboljših praks in razvoj shem za potrjevanje spretnosti, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem.

Opolnomočenje

Mladinsko delo lahko razvija ključne osebne in strokovne spretnosti in je pobudnik za opolnomočenje. Ukrepi vključujejo:

• razvoj evropskega načrta za mladinsko delo za kakovost, inovacije in priznavanje mladinskega dela;
• podpiranje dejavnosti in razvoja mladinskega dela ter usposabljanje mladinskih delavcev;
• priznavanje, da mladinske organizacije z mladinskim delom in neformalnim izobraževanjem pomagajo razvijati spretnosti in socialno vključenost;
• ustvarjanje dostopnih kontaktnih točk za mlade za zagotavljanje storitev in informacij.

Strategija poudarja pomen politik, ki temeljijo na dokazih in upoštevajo resnične potrebe in situacije mladih. Opredeljuje naslednje konkretne elemente.

• Vzajemno učenje in širjenje. Strokovne skupine še naprej razvijajo politične smernice in praktična orodja ter izmenjujejo dobre prakse.
• Participativno upravljanje. To vlogo ima platforma strategije EU za mlade. Komisija organizira srečanja ključnih akterjev.
• EU programi in skladi. Mobilizacija učinkovite uporabe dejavnosti in financiranja, kot so Erasmus+, Evropska solidarnostna enota, strukturni in investicijski skladi ter Obzorje Evropa, skupaj s spremljanjem financiranja.
• Komunikacija. Spodbujanje ozaveščenosti o strategiji EU za mlade skupaj z evropskimi cilji mladih lahko pomaga pri oblikovanju mladinske politike.
• Načrtovalci prihodnjih nacionalnih dejavnosti. To državam članicam omogoča, da si delijo prednostne naloge, povečajo preglednost in prepoznajo ustrezne partnerje. Priloga 2 vsebuje dodatne podrobnosti.
• Dialog EU z mladimi. To zagotavlja forum za redna posvetovanja med vsemi ključnimi akterji, kot so mladi, mladinske organizacije, nosilci odločanja, strokovnjaki in civilno družbo.
• Koordinator EU za mlade. Komisija je vzpostavila to interno delovno mesto, da bi izboljšala sodelovanje pri vprašanjih mladih na različnih področjih politike in sodelovala z zainteresiranimi stranmi, da bi mladim zagotovila skladnost sporočanja.
• Informacije in podpora mladim. To zagotavlja kakovostne storitve in platforme, vključno z Evropskim mladinskim portalom, za spodbujanje informacij o pravicah, priložnostih in programih.
• Delovni načrti EU za mlade. Strategija se izvaja v okviru triletnih programov. Prvi je bil za obdobje 2019–2021. Priloga 4 vključuje ta prvi podrobni delovni načrt.

Komisija:

• vsaka tri leta poroča o izvajanju strategije;
• predloži poročilo o vmesni oceni do 31. decembra 2023, da države članice izvedejo vmesni pregled.