1

Družbe SGL Carbon SE, Química del Nalón SA, nekdanja Industrial Química del Nalón SA, Deza a.s. in Bilbaína de Alquitranes SA s pritožbami predlagajo razveljavitev sodb Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. decembra 2020, in sicer SGL Carbon/Komisija (T‑639/18, neobjavljena, v nadaljevanju: prva izpodbijana sodba; EU:T:2020:628), Industrial Química del Nalón/Komisija (T‑635/18, v nadaljevanju: druga izpodbijana sodba; EU:T:2020:624), Deza/Komisija (T‑638/18, neobjavljena, v nadaljevanju: tretja izpodbijana sodba; EU:T:2020:627) in Bilbaína de Alquitranes/Komisija (T‑645/18, neobjavljena, v nadaljevanju: četrta izpodbijana sodba; EU:T:2020:629) (v nadaljevanju skupaj: izpodbijane sodbe), s katerimi je to zavrnilo njihove tožbe za plačilo odškodnine, ki naj bi jo utrpele zaradi sprejetja Uredbe Komisije (EU) št. 944/2013 z dne 2. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL 2013, L 261, str. 5) (v nadaljevanju: sporna uredba) z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku, s katero je bila visokotemperaturna smola, premogov katran, uvrščena med snovi akutne strupenosti za vodno okolje kategorije 1 (H400) in kronične strupenosti za vodno okolje kategorije 1 (H410).

2

V uvodnih izjavah od 5 do 8 Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL 2008, L 353, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 286/2011 z dne 10. marca 2011 (UL 2011, L 83, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 1272/2008), je navedeno:

3

Člen 1(1) Uredbe št. 1272/2008 določa:

„Namen te uredbe je zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja ter prosti pretok snovi [in] zmesi […] z:

[…]“.

4

Člen 3, prvi odstavek, te uredbe določa:

„Snov ali zmes, ki ustreza kriterijem za fizikalne nevarnosti, nevarnosti za zdravje ali nevarnosti za okolje, opredeljene v delih 2 do 5 Priloge I, je nevarna in se razvrsti v skladu z ustreznim razredom nevarnosti iz navedene priloge.“

5

Člen 37 navedene uredbe se nanaša na „[p]ostopek za usklajeno razvrščanje in označevanje snovi“. Ta člen v odstavku 1 določa:

„Pristojni organ lahko Agenciji predloži predlog za usklajeno razvrstitev in označitev snovi, po potrebi pa tudi posebne mejne koncentracije ali [množilne faktorje (v nadaljevanju: M-faktorje) ali predlog za njihov pregled.“

6

V skladu s členom 37(4) te uredbe Odbor za oceno tveganja Evropske agencije za kemikalije (ECHA) (v nadaljevanju: OOT), vzpostavljen s členom 76(1)(c) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL 2006, L 396, str. 1, popravek UL 2007, L 136, str. 3), sprejme mnenje o vsakem predlogu, „predloženem v skladu z odstavkom 1 ali 2, in sicer v 18 mesecih po prejemu predloga, pri čemer zadevnim stranem omogoči, da predložijo pripombe“, ECHA pa „to mnenje in vse morebitne pripombe sporoči Komisiji“.

7

Postopek sprejetja predlaganih razvrstitev je določen v členu 37(5) Uredbe št. 1272/2008 tako:

„Če Komisija meni, da je usklajena razvrstitev in označitev zadevne snovi ustrezna, nemudoma predloži osnutek sklepa o vključitvi te snovi, skupaj z ustreznimi elementi razvrstitve in označitve, v tabelo 3.1 dela 3 Priloge VI, po potrebi pa tudi posebne mejne koncentracije ali M-faktorje.

[…]“.

8

Priloga I k tej uredbi je naslovljena „Zahteve za razvrščanje in označevanje nevarnih snovi in zmesi“. V uvodnem delu te priloge je med drugim pojasnjeno, da ta določa kriterije razvrščanja snovi in zmesi v razrede nevarnosti.

9

Točka 4.1.1.1 Priloge I k navedeni uredbi določa:

[…]

[…]“.

10

Ta priloga v točki 4.1.3, naslovljeni „Merila za razvrstitev zmesi“, določa:

11

Navedena priloga v točki 4.1.3.5.5 z naslovom „Metoda seštevanja“ določa:

„[…]

12

V točki 4.1.3.5.5.3 iste priloge, naslovljeni „Razvrstitev v kategorijo akutnosti 1“, je navedeno:

[…]“.

13

Priloga I k Uredbi št. 1272/2008 v točki 4.1.3.5.5.4, naslovljeni „Razvrstitev v kategorije kroničnosti 1, 2, 3 in 4“, določa:

14

Ta priloga v točki 4.1.3.5.5.5 z naslovom „Zmesi z zelo strupenimi sestavinami“ določa:

[…]“.

15

SGL Carbon (zadeva C‑65/21 P) je matična družba skupine družb, ki proizvajajo ogljikove in grafitne proizvode, katerih ena od surovin je visokotemperaturni premogov katran (v nadaljevanju: CTPHT). Družbe Química del Nalón (zadeva C‑73/21 P), Deza (zadeva C‑74/21 P) in Bilbaína de Alquitranes (zadeva C‑75/21 P) so proizvajalci te snovi.

16

Dejansko stanje je bilo v točkah od 16 do 21 izpodbijanih sodb opisano tako:

17

Komisija je 17. decembra 2015 v sodnem tajništvu Sodišča vložila pritožbo zoper sodbo z dne 7. oktobra 2015, Bilbaína de Alquitranes in drugi/Komisija (T‑689/13, neobjavljena, EU:T:2015:767).

18

Sodišče je s sodbo z dne 22. novembra 2017, Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi (C‑691/15 P, EU:C:2017:882), zavrnilo pritožbo Komisije.

19

Pritožnice in še dve družbi so vsaka posebej v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 23. oktobra 2018 vložile odškodninske tožbe za povračilo škode, za katero menijo, da so jo utrpele zaradi nezakonite uvrstitve, s sporno uredbo, CTPHT med snovi akutne strupenosti za vodno okolje kategorije 1 (H400) in kronične strupenosti za vodno okolje kategorije 1 (H410).

20

Po eni strani so trdile, da nezakonitost te uvrstitve, kakor je bila ugotovljena s sodbo Splošnega sodišča z dne 7. oktobra 2015, Bilbaína de Alquitranes in drugi/Komisija (T‑689/13, neobjavljena, EU:T:2015:767), in ki je bila potrjena s sodbo Sodišča z dne 22. novembra 2017, Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi (C‑691/15, EU:C:2017:882), pomeni dovolj resno kršitev pravnega pravila, katerega cilj je podeliti pravice posameznikom. Po drugi strani so trdile, da jim je zaradi te nezakonitosti nastala finančna škoda v skupnem znesku 1.022.172 EUR, ki je seštevek več stroškov: prvič, stroškov prilagoditve embalaže in podrobna pravila za prevoz, kakor izhajajo iz standardnih predpisov Združenih narodov za prevoz nevarnega blaga, in sicer med drugim Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti, pravilnika o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga in Mednarodnega pomorskega zakonika o nevarnem blagu; drugič, dodatnih stroškov, nastalih zaradi razvrstitve, določene s sporno uredbo, za posodobitev varnostnih listov v skladu z Uredbo št. 1907/2006; tretjič, stroškov, nastalih zaradi uskladitve z Direktivo 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL 2012, L 197, str. 1), ki bi se zaradi nezakonite razvrstitve CTPHT uporabljala zanje.

21

Splošno sodišče je s šestimi sodbami, izdanimi 16. decembra 2020, med katerimi so bile izpodbijane sodbe, te odškodninske tožbe zavrnilo z obrazložitvijo, da prvi pogoj za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije, in sicer obstoj dovolj resne kršitve pravnega pravila, katerega cilj je podeliti pravice posameznikom, ni bil izpolnjen.

22

S sklepom z dne 19. oktobra 2021 so bile zadeve C‑65/21 P in od C‑73/21 P do C‑75/21 P združene za ustni postopek in izdajo sodbe.

23

Pritožnice s pritožbami, ki imajo enako besedilo, Sodišču predlagajo, naj:

24

Komisija, Kraljevina Španija in ECHA Sodišču predlagajo, naj:

25

Pritožnice v utemeljitev pritožbe navajajo šest pritožbenih razlogov.

26

Pritožnice trdijo, da je Splošno sodišče v točki 71 prve izpodbijane sodbe, točki 72 druge izpodbijane sodbe, točki 69 tretje izpodbijane sodbe in v točki 72 četrte izpodbijane sodbe napačno uporabilo pravo s tem, da je kot nedopusten zavrglo tožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je Komisija kršila dolžnost skrbnega ravnanja, ker ta tožbeni razlog ni bil posebej in samostojno naveden v vlogah, s katerimi se postopek začne. Splošno sodišče naj bi napačno presodilo, da je treba ta tožbeni razlog razlikovati od tožbenega razloga, v skladu s katerim je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker ni upoštevala elementa, ki je upošteven za razvrstitev CTPHT. Ker so tožeče stranke v tožbah zatrjevale očitno napako Komisije pri presoji, naj poleg tega ne bi bilo treba navajati dodatnega tožbenega razloga, ki se nanaša na to, da je Komisija kršila dolžnost skrbnega ravnanja.

27

Komisija ob podpori ECHA in španska vlada izpodbijata to argumentacijo in menita, da je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti.

28

Splošno sodišče je v točkah izpodbijanih sodb, navedenih v točki 26 te sodbe, tožbeni razlog, ki se je nanašal na to, da je Komisija kršila dolžnost skrbnega ravnanja, razglasilo za nedopusten, ker tožeče stranke te kršitve niso posebej in samostojno zatrjevale v vlogah, s katerimi se postopek začne, temveč šele v replikah, in ker tega tožbenega razloga ni mogoče šteti niti za razširitev tožbenega razloga, ki je že bil vsebovan v teh tožbah.

29

Tožeče stranke v bistvu trdijo, da se tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja, ne razlikuje od tožbenega razloga, ki se nanaša na očitno napako pri presoji, ki so jo navedle v tožbah in ki torej pomeni le njegovo razširitev.

30

Dolžnost skrbnega ravnanja, ki je neločljivo povezana z načelom dobrega upravljanja in se na splošno uporablja za delovanje uprave Unije v njenih odnosih z javnostjo, tej upravi nalaga, da ravna skrbno in preudarno (sodbi z dne 16. decembra 2008, Masdar (UK)/Komisija, C‑47/07 P, EU:C:2008:726, točki 92 in 93, in z dne 4. aprila 2017, Varuh človekovih pravic/Staelen, C‑337/15 P, EU:C:2017:256, točka 34).

31

Zavezuje institucije Unije pri izvajanju njihove diskrecijske pravice. Kadar stranka zatrjuje očitno napako pri presoji, ki naj bi jo storila pristojna institucija, mora sodišče Unije preveriti, ali je ta institucija skrbno in nepristransko preučila vse upoštevne okoliščine primera (sodbi z dne 18. julija 2007, Industrias Químicas del Vallés/Komisija, C‑326/05 P, EU:C:2007:443, točka 77, in z dne 22. novembra 2017, Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi, C‑691/15 P, EU:C:2017:882, točka 35).

32

Iz te sodne prakse Sodišča izhaja, da se tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja, pogosto ujema s tožbenim razlogom, ki se nanaša na očitno napako pri presoji. Res je, da skrbno in nepristransko upoštevanje vseh upoštevnih okoliščin primera samo po sebi ne zadostuje za to, da bi se zadevni instituciji preprečilo, da stori očitno napako pri presoji. Vendar je kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja s strani te institucije najobičajnejši vzrok zanjo.

33

To zlasti velja za očitno napako pri presoji, ki jo je v obravnavanem primeru storila Komisija s tem, da je CTPHT razvrstila med snovi akutne strupenosti za vodno okolje kategorije 1 (H400) in kronične strupenosti za vodno okolje kategorije 1 (H410) na podlagi njenih sestavin, ki jo je Splošno sodišče ugotovilo v točki 30 sodbe z dne 7. oktobra 2015, Bilbaína de Alquitranes in drugi/Komisija (T‑689/13, neobjavljena, EU:T:2015:767), ker Komisija „ni upoštevala vseh upoštevnih okoliščin“. Sodišče je v točki 55 sodbe z dne 22. novembra 2017, Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi (C‑691/15 P, EU:C:2017:882, točka 55), potrdilo to ugotovitev Splošnega sodišča.

34

Iz točke 55 začetne vloge družbe SGL Carbon, točke 46 začetne vloge družbe Química del Nalón, točke 46 začetne vloge družbe Deza in točke 45 začetne vloge družbe Bilbaína de Alquitranes pa izhaja, da so te Komisiji očitale, da je storila očitno napako pri presoji. Ta napaka je poleg tega temelj njihovih odškodninskih zahtevkov, kot je Splošno sodišče opozorilo v točki 61 prve izpodbijane sodbe, točki 62 druge izpodbijane sodbe, točki 59 tretje izpodbijane sodbe in točki 62 četrte izpodbijane sodbe.

35

Zato je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je kot nedopusten zavrglo tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja, ker ne pomeni razširitve razloga, ki je že vsebovan v vlogah, s katerimi se je začel postopek, ampak samostojen tožbeni razlog, ki je bil uveljavljan prepozno.

36

Vendar dejstvo, da je bil tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja, napačno obravnavan kot samostojen in je bil zato zavržen kot prepozen, ni vplivalo na preizkus tožbe na prvi stopnji, ker se ta trditev, kot je razvidno iz točk 32 in 33 te sodbe, prekriva s trditvijo, ki se nanaša na očitno napako pri presoji, ki je bila navedena v vlogah, s katerimi se je začel postopek, kot je razvidno iz točke 34 te sodbe, in ki jo je Splošno sodišče preučilo in zavrnilo. Poleg tega je Splošno sodišče v zadnjem stavku točke 114 prve izpodbijane sodbe, točke 115 druge izpodbijane sodbe, točke 112 tretje izpodbijane sodbe in točke 115 četrte izpodbijane sodbe vsekakor – čeprav zaradi celovitosti obravnave – vsebinsko odgovorilo na tožbeni razlog, ki se je nanašal na kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja, in je menilo, da ta kršitev ni dovolj resna za nastanek odgovornosti Unije.

37

Iz tega sledi, da je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti kot brezpredmeten.

38

Pritožnice s četrtim pritožbenim razlogom, ki ga je treba preučiti po prvem pritožbenem razlogu, saj se tako kot prvi pritožbeni razlog nanaša na domnevno kršitev obveznosti skrbnega ravnanja, trdijo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo merilo previdnosti in skrbnega ravnanja. V utemeljitev tega pritožbenega razloga navajajo točki 104 in 105 prve izpodbijane sodbe, točki 105 in 106 druge izpodbijane sodbe, točki 102 in 103 tretje izpodbijane sodbe ter točki 105 in 106 četrte izpodbijane sodbe.

39

S prvim delom tega pritožbenega razloga Splošnemu sodišču očitajo, da je na podlagi mnenja OOT ugotavljalo, ali je bila topnost v Uredbi št. 1272/2008 izrecno omenjena kot eden od upoštevnih elementov, namesto da bi preučilo, ali je Komisija upoštevala ustaljeno pravno načelo, v skladu s katerim se morajo upoštevati vsi upoštevni dejavniki. Trditve Splošnega sodišča naj zato ne bi bile upoštevne glede besedila njihovih tožb.

40

Pritožnice z drugim delom tega pritožbenega razloga menijo, da Splošno sodišče pri presoji, ali je Komisija ravnala previdno in skrbno, ne bi smelo upoštevati zgolj mnenja OOT, ker ta odbor sam ni zavezan k previdnosti in skrbnosti.

41

Komisija ob podpori ECHA in španska vlada izpodbijata utemeljenost tega pritožbenega razloga.

42

Pritožnice s prvim delom četrtega pritožbenega razloga v bistvu trdijo, da je Splošno sodišče storilo napako s tem, da je štelo, da nezakonitost, ki jo je storila Komisija, izhaja iz kršitve Uredbe št. 1272/2008, čeprav je ta nezakonitost, kot so navedle v svojih vlogah, s katerimi se je začel postopek, posledica neupoštevanja vseh upoštevnih elementov, to je kršitve dolžnosti skrbnega ravnanja.

43

Kot je Splošno sodišče opozorilo v izpodbijanih sodbah, je vzpostavitev nepogodbene odgovornosti Unije odvisna od izpolnitve več pogojev, in sicer mora obstajati dovolj resna kršitev pravnega pravila, katerega cilj je podeliti pravice posameznikom, škoda mora biti dejanska, med kršitvijo obveznosti, ki je naložena avtorju akta, in škodo, ki je nastala oškodovancu, pa mora obstajati vzročna zveza (sodba z dne 10. septembra 2019, HTTS/Svet (C‑123/18 P, EU:C:2019:694, točka 32 in navedena sodna praksa).

44

Glede prvega od teh pogojev je Splošno sodišče v točki 61 prve izpodbijane sodbe, v točki 62 druge izpodbijane sodbe, v točki 59 tretje izpodbijane sodbe in v točki 62 četrte izpodbijane sodbe ugotovilo, „da se kršeno pravilo, kot sta Splošno sodišče in nato Sodišče ugotovili v svojih sodbah, nahaja v točki 4.1.3.5.5 Priloge I k navedeni uredbi in da je to metoda seštevanja“.

45

Poudariti je treba, da ta metoda razvrstitve zmesi, ki so nevarne za vodno okolje, pomeni izračun seštevka koncentracij sestavin, ki spadajo v kategoriji akutne ali kronične strupenosti, pri čemer se vsaka ponderira z M–faktorjem, ki ustreza njihovemu profilu strupenosti. Kot je Sodišče navedlo v točki 51 sodbe z dne 22. novembra 2017, Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi (C‑691/15 P, EU:C:2017:882), navedena metoda temelji na predpostavki, da so upoštevane sestavine stoodstotno topne. Vendar se sestavine CTPHT iz CTPHT izločajo le v omejenem obsegu in ta snov je zelo stabilna, kot je Splošno sodišče pravilno ugotovilo v točki 32 sodbe z dne 7. oktobra 2015, Bilbaína de Alquitranes in drugi/Komisija (T‑689/13, neobjavljena, EU:T:2015:767).

46

Iz te ugotovitve Splošno sodišče v točki 30 zadnjenavedene sodbe ni izpeljalo, da je Komisija kršila metode seštevanja, temveč da je storila očitno napako pri presoji pri uporabi te metode za izračun strupenosti CTPHT za vodno okolje. Sodišče je v točkah od 49 do 55 sodbe z dne 22. novembra 2017, Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi (C‑691/15 P, EU:C:2017:882), menilo, da pri tej presoji Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava.

47

V zvezi s tem je treba spomniti, da je mogoče nepogodbeno odgovornost Unije uveljavljati, ne da bi bilo kršeno določeno pravno pravilo. Iz ustaljene sodne prakse Sodišča namreč izhaja, da se ta odgovornost lahko uveljavlja tudi, kadar institucija Unije uporabi določeno pravno pravilo, katerega cilj je podeliti pravice posameznikom, če je ta institucija očitno in resno kršila meje svoje diskrecijske pravice (glej v tem smislu sodbe z dne 5. marca 1996, Brasserie du pêcheur in Factortame, C‑46/93 in C‑48/93, EU:C:1996:79, točka 55; z dne 4. julija 2000, Bergaderm in Goupil/Komisija, C‑352/98 P, EU:C:2000:361, točka 43, in z dne 30. maja 2017, Safa Nicu Sepahan/Svet, C‑45/15 P, EU:C:2017:402, točka 30).

48

V obravnavani zadevi se zdi, da je Splošno sodišče z ugotovitvijo iz točk izpodbijanih sodb, navedenih v točki 44 te sodbe, v skladu s katero je Komisija kršila metodo seštevanja, kršilo obseg sodbe Splošnega sodišča z dne 7. oktobra 2015, Bilbaína de Alquitranes in drugi/Komisija (T‑689/13, neobjavljena, EU:T:2015:767), in sodbe Sodišča z dne 22. novembra 2017, Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi (C‑691/15 P, EU:C:2017:882).

49

Vendar iz branja izpodbijanih sodb v celoti izhaja, da opredelitev nezakonitosti, ki jo je storila Komisija, kot kršitve pravila o metodi seštevanja ne ustreza končnemu stališču, ki ga je Splošno sodišče sprejelo v navedenih sodbah.

50

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče v točki 89 prve izpodbijane sodbe, v točki 90 druge izpodbijane sodbe, točki 87 tretje izpodbijane sodbe in v točki 90 četrte izpodbijane sodbe odločilo, da želi preučiti, ali je „neizpolnitev obveznosti Komisije“ pomenila dovolj resno kršitev v smislu preudarkov, na podlagi katerih je Splošno sodišče v sodbi z dne 7. oktobra 2015, Bilbaína de Alquitranes in drugi/Komisija (T‑689/13, neobjavljena, EU:T:2015:767), in nato Sodišče v sodbi z dne 22. novembra 2017, Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi (C‑691/15 P, EU:C:2017:882), ugotovilo, da je Komisija storila očitno napako pri presoji pri razvrstitvi CTPHT. Poleg tega je Splošno sodišče v okviru te preučitve v točki 100 prve izpodbijane sodbe, v točki 101 druge izpodbijane sodbe, v točki 98 tretje izpodbijane sodbe in v točki 101 četrte izpodbijane sodbe opozorilo, da je Komisija v skladu z ničnostnimi sodbami storila očitno napako pri presoji „pri uporabi metode seštevanja“.

51

V teh okoliščinah se je Splošno sodišče, čeprav je v nekaterih točkah izpodbijanih sodb navedlo kršitev pravila metode seštevanja, v resnici nameravalo sklicevati na napačno uporabo tega pravila s strani Komisije.

52

Zato, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 62 sklepnih predlogov, Splošno sodišče ni podvomilo o ugotovitvah iz ničnostnih sodb, v skladu s katerimi je nezakonitost spornega akta posledica očitne napake Komisije pri presoji, in sicer neupoštevanja vseh upoštevnih dejavnikov in okoliščin pri razvrstitvi CTPHT.

53

V zvezi s tem je treba navesti, da je v nasprotju s tem, kar trdijo pritožnice v okviru prvega dela četrtega pritožbenega razloga, preučitev vprašanja, v izpodbijanih točkah izpodbijanih sodb, ali je bila topnost izrecno omenjena v Uredbi št. 1272/2008, upoštevna za presojo, ali je bila napaka Komisije, ki sta jo ugotovili Splošno sodišče in nato Sodišče, namerna ali neopravičljiva.

54

Prvi del četrtega pritožbenega razloga je treba zato zavrniti.

55

Pritožnice z drugim delom istega pritožbenega razloga, ki se nanaša na točki 104 in 105 prve izpodbijane sodbe, točki 105 in 106 druge izpodbijane sodbe, točki 102 in 103 tretje izpodbijane sodbe ter točki 105 in 106 četrte izpodbijane sodbe, Splošnemu sodišču očitajo, da se je pri ugotovitvi, da je Komisija ravnala kot običajno skrbna in vestna uprava, sklicevalo le na mnenje OOT, ne da bi upoštevalo, da ta odbor ni bil zavezan k previdnosti in skrbnemu ravnanju.

56

Najprej je treba poudariti, po eni strani, da je Splošno sodišče za presojo teže napake pri presoji, ki jo je Komisija storila pri razvrstitvi CTPHT, v točkah od 88 do 108 prve izpodbijane sodbe, v točkah od 89 do 109 druge izpodbijane sodbe, v točkah od 86 do 106 tretje izpodbijane sodbe in v točkah od 89 do 109 četrte izpodbijane sodbe analiziralo druge elemente poleg poročila OOT, ki je bilo posebej obravnavano v točkah izpodbijanih sodb, navedenih v prejšnji točki te sodbe. Zato ni mogoče trditi, da se je Splošno sodišče pri ugotovitvi, da je Komisija ravnala kot običajno skrbna in vestna uprava, oprlo izključno na mnenje OOT.

57

Po drugi strani je treba ugotoviti, da Splošno sodišče v točkah izpodbijanih sodb, navedenih v točki 56 te sodbe, ni navedlo, da je OOT zavezan k previdnosti in skrbnemu ravnanju. Zato, čeprav so pritožnice Splošnemu sodišču nameravale očitati, da je menilo, da se je Komisija lahko zanašala na mnenje OOT in da jo je ta razbremenil obveznosti previdnosti in skrbnega ravnanja, ta trditev v teh točkah nima nobene podlage.

58

Iz navedenega izhaja, da je treba drugi del četrtega pritožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.

59

Iz tega sledi, da je treba četrti pritožbeni razlog v celoti zavrniti.

60

Pritožnice trdijo, da je Splošno sodišče v točki 98 prve izpodbijane sodbe, v točki 99 druge izpodbijane sodbe, v točki 96 tretje izpodbijane sodbe in v točki 99 četrte izpodbijane sodbe ugotovilo, da Priloge I, točka 4.1.3.5.5, k Uredbi št. 1272/2008 na dan sprejetja [sporne uredbe] ni bilo mogoče šteti za jasno pravilo glede diskrecijske pravice, ki jo ima Komisija pri uporabi metode seštevanja. Po mnenju teh strank ta ugotovitev temelji na napačnem razumevanju njihovih trditev. V svojih vlogah, s katerimi se je začel postopek, naj bi trdile, da Komisija ni upoštevala upoštevnega elementa, in sicer topnosti CTPHT, medtem ko bi morala Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso upoštevati vse upoštevne elemente, kot je topnost. Tako naj bi se Splošno sodišče pri odgovoru na vprašanje, ali je bila zadevna določba jasno pravilo, osredotočilo na argument, ki ga pritožnici nista navedli.

61

Splošno sodišče naj bi nato ugotovilo, da v navedeni določbi ni izrecno navedeno, da je treba upoštevati topnost določene snovi. Po mnenju pritožnic neobstoj izrecne navedbe točke v besedilu akta Unije Komisije ne oprošča njene obveznosti upoštevanja vseh upoštevnih elementov. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo splošnega pravnega načela, v skladu s katerim je treba ne glede na besedilo upoštevati vse upoštevne elemente.

62

Poleg tega po mnenju tožečih strank dejanske in znanstvene težave, ki se pojavijo pri razvrščanju snovi, kakor jih je opisalo Splošno sodišče, niso upoštevne, ker je bilo v obravnavanem primeru pri ocenjevanju „strupenosti za vodno okolje“ CTPHT očitno, da je treba upoštevati topnost te snovi. Zato naj stališča Splošnega sodišča iz točk 96 in 97 prve izpodbijane sodbe, točk 97 in 98 druge izpodbijane sodbe, točk 94 in 95 tretje izpodbijane sodbe ter točk 97 in 98 četrte izpodbijane sodbe ne bi bila upoštevna glede na jasno in ustaljeno sodno prakso, na katero je bilo opozorjeno v točki 35 sodbe Sodišča z dne 22. novembra 2017, Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi (C‑691/15 P, EU:C:2017:882), ki Komisiji nalaga, da pri izvajanju svoje diskrecijske pravice upošteva vse elemente v okviru svoje presoje.

63

Komisija ob podpori ECHA in španska vlada izpodbijata te trditve.

64

Kot je bilo opozorjeno v točki 43 te sodbe, lahko nezakonitost, ki jo je storila institucija Unije, povzroči odgovornost Unije le, če je dovolj resna.

65

Med elementi, ki jih sodišče Unije lahko upošteva pri presoji, ali je ta pogoj izpolnjen, so v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča zlasti stopnja jasnosti in natančnosti kršenega ali nepravilno uporabljenega pravila, obseg diskrecijske pravice, ki jo to pravilo dopušča organu Unije, in opravičljivost ali neopravičljivost morebitne nepravilne uporabe prava ali napačne presoje (glej v tem smislu zlasti sodbe z dne 5. marca 1996, Brasserie du pêcheur in Factortame, C‑46/93 in C‑48/93, EU:C:1996:79, točki 55 in 56; z dne 25. januarja 2007, Robins in drugi, C‑278/05, EU:C:2007:56, točka 70, in z dne 19. junija 2014, Specht in drugi, od C‑501/12 do C‑506/12, C‑540/12 in C‑541/12, EU:C:2014:2005, točka 102).

66

Zato mora sodišče Unije, kadar mora presoditi, ali nezakonitost, ki jo je storila institucija, lahko povzroči odgovornost Unije, preučiti vse upoštevne elemente v zvezi s tem, kot so zgoraj navedeni elementi, tudi če jih stranke ne navajajo.

67

Iz tega sledi, da pritožnice Splošnemu sodišču ne morejo očitati, da se je v točkah izpodbijanih sodb, navedenih v točki 60 te sodbe, izreklo o stopnji jasnosti metode seštevanja, ker tega elementa v svojih pisanjih niso navedle.

68

Tudi če bi pritožnice poleg tega želele izpodbijati vsebinsko presojo Splošnega sodišča iz istih točk izpodbijanih sodb, v skladu s katero pravilo iz Priloge I k Uredbi št. 1272/2008, točka 4.1.3.5.5 ni jasno, pa niso predložile trditev, s katerimi bi bilo mogoče izpodbiti to presojo, ki temelji na ugotovitvi, da v besedilu tega pravila ni navedeno, da se lahko njegova uporaba spreminja glede na topnost zmesi.

69

Iz zgoraj navedenega sledi, da je treba drugi pritožbeni razlog zavrniti.

70

Pritožnice Splošnemu sodišču očitajo, da je v točkah 105 in 107 prve izpodbijane sodbe, v točkah 106 in 108 druge izpodbijane sodbe, v točkah 103 in 105 tretje izpodbijane sodbe ter v točkah 106 in 108 četrte izpodbijane sodbe presodilo, da je pravni okvir za obravnavani primer zapleten in da je ta zapletenost lahko opravičila to, da Komisija pri uporabi metode seštevanja ni upoštevala topnosti CTPHT.

71

Za omejitev dodelitve stroškov naj bi namreč samo Splošno sodišče v točki 22 sklepa z dne 25. septembra 2019, Bilbaína de Alquitranes in drugi/Komisija (T‑689/13 DEP, neobjavljen, EU:T:2019:698), razsodilo, da je to pravno pravilo jasno. Zato po mnenju pritožnic Splošno sodišče s tem, da ni navedlo nobenega razloga, ki bi upravičeval tako razhajanje, ni zadostno obrazložilo svoje odločitve, s čimer je kršilo člen 36 in člen 53, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije.

72

Komisija ob podpori ECHA in španska vlada menita, da je treba ta pritožbeni razlog zavrniti.

73

Najprej je treba poudariti, da ni protislovja med ugotovitvijo v izpodbijanih sodbah o zapletenosti pravnega okvira v zvezi z razvrstitvijo CTPHT in trditvami iz točke 22 sklepa z dne 25. septembra 2019, Bilbaína de Alquitranes in drugi/Komisija (T‑689/13 DEP, neobjavljen, EU:T:2019:698), v skladu s katerimi vprašanja, ki se postavljajo v zvezi z razvrstitvijo CTPHT v okviru tožbe zoper to razvrstitev, niso bila tako netipična in zapletena, da bi upravičevala predložitev te pritožbe razširjenemu senatu Sodišča.

74

Poleg tega pritožnice ne navajajo, zakaj bi lahko razlika, na katero se sklicujejo, med izpodbijanimi sodbami in tem sklepom glede stopnje jasnosti metode seštevanja, tudi če bi bila dokazana, sama po sebi povzročila nezakonitost navedenih sodb.

75

Vsekakor iz ustaljene sodne prakse izhaja, da obveznosti Splošnega sodišča, da obrazloži svoje sodbe, načeloma ni mogoče razširiti do te meje, da se mu naloži obrazložitev rešitve, ki jo je sprejelo v neki zadevi, glede na rešitev iz druge zadeve, ki mu je bila predložena, tudi če se je nanašala na isto odločbo (glej v tem smislu sodbo z dne 11. julija 2013, Team Relocations in drugi/Komisija, C‑444/11 P, neobjavljena, EU:C:2013:464, točka 66 in navedena sodna praksa, in sodbo z dne 26. januarja 2017, Duravit in drugi/Komisija, C‑609/13 P, EU:C:2017:46, točka 90 in navedena sodna praksa).

76

Iz zgoraj navedenega sledi, da je treba tretji pritožbeni razlog zavrniti.

77

Pritožnice s petim pritožbenim razlogom grajajo nezadostno obrazložitev točk 101 in 112 prve izpodbijane sodbe, točk 102 in 113 druge izpodbijane sodbe, točk 99 in 110 tretje izpodbijane sodbe ter točk 102 in 113 četrte izpodbijane sodbe.

78

Pritožnice s prvim delom tega pritožbenega razloga menijo, da Splošno sodišče, kakor je to storilo v točki 101 prve izpodbijane sodbe, v točki 102 druge izpodbijane sodbe, v točki 99 tretje izpodbijane sodbe in v točki 102 četrte izpodbijane sodbe, pristopa Komisije ni moglo opredeliti kot „strogega“ in „skrbnega“, medtem ko je bila v zvezi z njim storjena očitna napaka pri presoji.

79

Pritožnice z drugim delom pritožbenega razloga trdijo, da je obrazložitev točke 112 prve izpodbijane sodbe, točke 113 druge izpodbijane sodbe, točke 110 tretje izpodbijane sodbe in točke 113 četrte izpodbijane sodbe protislovna, ker naj bi Splošno sodišče ugotovilo, prvič, da razlogi, zaradi katerih CTPHT ni bil predmet nove razvrstitve, odkar je bil grajan, niso bili znani, in da je, drugič, neobstoj nove razvrstitve pokazal težave pri pravilni uporabi metode seštevanja in tako preprečil, da bi bila napaka Komisije opredeljena kot „neopravičljiva“.

80

Komisija ob podpori ECHA in španska vlada menita, da tega pritožbenega razloga ni mogoče sprejeti.

81

Tožeče stranke s prvim delom pritožbenega razloga Splošnemu sodišču očitajo, da je v točkah izpodbijanih sodb, navedenih v točki 78 te sodbe, ugotovilo, da je Komisija v obravnavani zadevi sprejela strog in skrben pristop, ker „je uporabi[la] metod[o] seštevanja [in] natančno upoštevala besedilo [Priloge I k Uredbi št. 1272/2008, točka 4.1.3.5.5]“, in da je „nameravala delovati v mejah svojih pristojnosti, kar je […] načeloma mogoče šteti za preudaren pristop“, in kot je bilo navedeno v točki 75 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Bobka v zadevi Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi (C‑691/15 P, EU:C:2017:646) da „je mogoče [tak pristop] samo pozdraviti“.

82

Poudariti je treba, da te trditve temeljijo na napačnem razumevanju izpodbijanih sodb.

83

Po eni strani Splošno sodišče v nasprotju s trditvami pritožnic pristopa Komisije v obravnavani zadevi ni opredelilo kot „skrbnega“, ampak le kot splošno pravilo, da mora institucija delovati v mejah svojih pristojnosti. Splošno sodišče je predvsem poudarilo, da je Komisija nameravala ravnati v skladu s svojimi pristojnostmi in da zato njena napaka pri presoji ni bila namerna ali neopravičljiva.

84

Po drugi strani je Splošno sodišče na koncu točke 101 prve izpodbijane sodbe, točke 102 druge izpodbijane sodbe, točke 99 tretje izpodbijane sodbe in točke 102 četrte izpodbijane sodbe ter na začetku naslednjih točk teh sodb opozorilo, da se je v obravnavanem primeru pristop Komisije izkazal za napačen in da sta Splošno sodišče in Sodišče presodili, da gre pri njem za očitno napako pri presoji.

85

Zato očitek tožečih strank v prvem delu petega pritožbenega razloga ni utemeljen.

86

Drugi del tega pritožbenega razloga se nanaša na domnevno protislovno obrazložitev točk izpodbijanih sodb, navedenih v točki 79 te sodbe, v katerih je Splošno sodišče izpeljalo posledice iz okoliščine, navedene v točki 111 prve izpodbijane sodbe, točki 112 druge izpodbijane sodbe, točki 109 tretje izpodbijane sodbe in točki 112 četrte izpodbijane sodbe, v skladu s katero Komisija na datum izpodbijanih sodb in po sodbi Sodišča z dne 22. novembra 2017, Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi (C‑691/15 P, EU:C:2017:882), s katero je bila potrjena delna razglasitev ničnosti sporne uredbe, ni opravila ponovne razvrstitve CTPHT.

87

Ugotoviti je treba, da je, kot trdijo pritožnice, obrazložitev teh točk protislovna. Medtem ko Splošno sodišče v prvem stavku priznava, da iz neobstoja nove razvrstitve CTPHT, odkar je bila prejšnja razvrstitev razveljavljena, ne more izpeljati nobene ugotovitve, ker ni bilo seznanjeno z razlogi zanjo, v naslednjih stavkih trdi, da ta okoliščina „lahko ponazarja težave, povezane s pravilno uporabo metode seštevanja.“, in da „[t]o, da je napako Komisije težko odpraviti, kot je to mogoče ugotoviti v obravnavanem primeru […] nasprotuje temu, da bi bilo to napako mogoče opredeliti kot neopravičljivo.“

88

Vendar to protislovje ne more upravičiti razveljavitve izpodbijanih sodb.

89

Poudariti je namreč treba, da je Splošno sodišče sklenilo, da je očitna napaka pri presoji, ki jo je storila Komisija, opravičljiva, na podlagi analize, ki je vsebovana v točkah od 99 do 113 prve izpodbijane sodbe, točkah od 100 do 114 druge izpodbijane sodbe, točkah od 97 do 111 tretje izpodbijane sodbe in točkah od 100 do 114 četrte izpodbijane sodbe.

90

Zato se točke izpodbijanih sodb, navedene v točki 79 te sodbe, grajane v okviru drugega dela petega pritožbenega razloga, nanašajo le na akcesorni vidik obrazložitve, ki jo je Splošno sodišče navedlo v utemeljitev izreka izpodbijanih sodb in ki v bistvu utemeljuje opravičljivost očitne napake pri presoji, ki jo je storila Komisija zaradi zapletenosti postopka razvrstitve snovi in težav pri razlagi pravila metode seštevanja. Pritožbe pa ne vsebujejo nobenih trditev, s katerimi bi se želela dokazati nezadostnost te obrazložitve v celoti. Iz tega sledi, da z drugim delom petega pritožbenega razloga ni mogoče utemeljiti razveljavitve izpodbijanih sodb in ga je zato treba zavrniti.

91

Pritožnice Splošnemu sodišču očitajo, da je napačno uporabilo pravo v točkah 106 in 108 prve izpodbijane sodbe, v točkah 107 in 109 druge izpodbijane sodbe, v točkah 104 in 106 tretje izpodbijane sodbe ter v točkah 107 in 109 četrte izpodbijane sodbe, ker je menilo, da je mogoče pristop Komisije upravičiti na podlagi previdnostnega načela.

92

Po mnenju pritožnic uporaba previdnostnega načela predpostavlja, da je, kadar obstajajo negotovosti glede obstoja ali obsega tveganj za zdravje ljudi, mogoče sprejeti zaščitne ukrepe, ne da bi bilo treba počakati, da sta resničnost in resnost teh tveganj v celoti dokazani.

93

To načelo naj se ne bi uporabljalo pri razvrstitvi snovi, kot naj bi izhajalo iz neobstoja navedbe tega načela v Uredbi št. 1272/2008. Na navedeno načelo se je namreč mogoče sklicevati šele po oceni tveganj, kot naj bi Sodišče razsodilo v sodbi z dne 1. oktobra 2019, Blaise in drugi (C‑616/17, EU:C:2019:800). Šele po oceni tveganja se lahko pristojni organi sklicujejo na previdnostno načelo, da bi upravičili omejitve. Nasprotno pa se na previdnostno načelo ni mogoče sklicevati v prejšnji fazi.

94

Komisija ob podpori ECHA in španska vlada izpodbijata te trditve.

95

Najprej je treba navesti, da člen 191(2) PDEU sicer določa, da okoljska politika temelji med drugim na previdnostnem načelu, vendar se to načelo uporablja tudi v okviru drugih politik Unije, zlasti v okviru politike varovanja javnega zdravja, in kadar institucije Unije na podlagi skupne kmetijske politike ali politike notranjega trga sprejmejo ukrepe za varovanje zdravja ljudi (sodba z dne 1. oktobra 2019, Blaise in drugi, C‑616/17, EU:C:2019:800, točka 41 in navedena sodna praksa).

96

Previdnostno načelo pomeni, da je takrat, kadar obstajajo negotovosti glede obstoja ali obsega tveganj za zdravje ljudi, mogoče sprejeti zaščitne ukrepe, ne da bi bilo treba počakati, da sta resničnost in resnost teh tveganj v celoti dokazani. Kadar se izkaže, da zaradi neprepričljivih rezultatov opravljenih študij ni mogoče z gotovostjo ugotoviti obstoja zatrjevanega tveganja ali njegovega obsega, pri čemer pa verjetnost dejanske škode za javno zdravje, če bi se tveganje uresničilo, obstaja, previdnostno načelo upravičuje sprejetje omejevalnih ukrepov (sodba z dne 1. oktobra 2019, Blaise in drugi, C‑616/17, EU:C:2019:800, točka 43 in navedena sodna praksa).

97

Zato se to načelo med drugim uporablja v okviru razvrstitve snovi na podlagi Uredbe št. 1272/2008, kadar ocena tveganj, ki jih ta snov pomeni za okolje in zdravje ljudi, dopušča negotovost.

98

Tako je Splošno sodišče v točkah izpodbijanih sodb, navedenih v točki 91 te sodbe, pravilno ugotovilo, da „previdnostn[ega] načel[a] […] ni mogoče zanemariti pri razvrščanju kemičnih snovi in zmesi“, da isto načelo „v primeru negotovosti pristojne organe pooblašča, da sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev nekaterih morebitnih tveganj za javno zdravje, varnost in okolje, ne da bi jim bilo treba čakati, da sta resničnost in resnost teh tveganj v celoti dokazani“ in da ima razvrščanje snovi in zmesi „namen […] zagotoviti visoko raven varovanja okolja in pri tem v celoti spoštovati previdnostno načelo“.

99

Iz teh razlogov Splošno sodišče vsaj implicitno meni, da se previdnostno načelo uporablja v obravnavanem primeru in da bi lahko upravičilo razvrstitev CTPHT med snovi akutne strupenosti za vodno okolje kategorije 1 (H400) in kronične strupenosti za vodno okolje kategorije 1 (H410). Ta razlaga izpodbijanih sodb, ki jo navajajo pritožnice, je v točki 105 prve izpodbijane sodbe, točki 106 druge izpodbijane sodbe, točki 103 tretje izpodbijane sodbe in točki 106 četrte izpodbijane sodbe podprta z navedbo „negotov[…] položaj[…] glede natančne sestave CTPHT“.

100

Vendar niti iz sodbe Splošnega sodišča z dne 7. oktobra 2015, Bilbaína de Alquitranes in drugi/Komisija (T‑689/13, neobjavljena, EU:T:2015:767), s katero je bila ugotovljena očitna napaka pri presoji, ki jo je Komisija storila pri razvrstitvi CTPHT, niti iz sodbe Sodišča z dne 22. novembra 2017, Komisija/Bilbaína de Alquitranes in drugi (C‑691/15 P, EU:C:2017:882), s katero je bila zavrnjena pritožba zoper to prvo sodbo, ni razvidno, da bi obstajala negotovost glede tveganja strupenosti CTPHT za vodno okolje, tako da bi se Komisija lahko sklicevala na previdnostno načelo. Ker sta Splošno sodišče in Sodišče razsodili, da je Komisija pri oceni tveganj storila tako napako, ni mogoče trditi, da ta napačna ocena dopušča negotovost glede obsega teh tveganj.

101

Iz tega sledi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je menilo, da se previdnostno načelo uporablja v okviru razvrstitve CTPHT, tako da napaka, ki jo je v tem okviru storila Komisija, ni mogla povzročiti nepogodbene odgovornosti Unije.

102

Vendar iz izpodbijanih sodb, zlasti točke 106 prve izpodbijane sodbe, točke 107 druge izpodbijane sodbe, točke 104 tretje izpodbijane sodbe in točke 107 četrte izpodbijane sodbe, izhaja, da je Splošno sodišče le zaradi celovitosti presodilo, da je mogoče tako razvrstitev utemeljiti tudi s previdnostnim načelom. Kot je namreč razvidno zlasti iz točke 114 prve izpodbijane sodbe, točke 115 druge izpodbijane sodbe, točke 112 tretje izpodbijane sodbe in točke 115 četrte izpodbijane sodbe, je Splošno sodišče ugotovilo, da napaka Komisije ni bila takšna, da bi povzročila nepogodbeno odgovornost Unije, predvsem zaradi zapletenosti postopka razvrstitve snovi in težavnosti razlage pravila metode seštevanja.

103

Šesti pritožbeni razlog je zato brezpredmeten in ga je treba zavrniti.

104

Iz vseh navedenih preudarkov izhaja, da je treba pritožbe zavrniti.

105

Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da če pritožba ni utemeljena, Sodišče odloči o stroških. V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) Poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

106

Člen 140(1) Poslovnika Sodišča, ki se na podlagi člena 184(1) tega poslovnika uporablja za pritožbeni postopek, določa, da države članice in institucije, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške.

107

Člen 184(4) Poslovnika določa, da če je v postopku na prvi stopnji sodeloval intervenient, lahko Sodišče odloči, da nosi svoje stroške.

108

Ker je Komisija predlagala, naj se pritožnicam naloži plačilo stroškov, in ker pritožnice s svojimi pritožbenimi razlogi niso uspele, se jim naloži, da poleg svojih stroškov nosijo tudi stroške Komisije.

109

Kraljevina Španija in ECHA, intervenientki na prvi stopnji, nosita svoje stroške.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: