Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014L0107

Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja

OJ L 359, 16.12.2014, p. 1–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/107/oj

16.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/1


DIREKTIVA SVETA 2014/107/EU

z dne 9. decembra 2014

o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 115 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V zadnjih letih je izziv, ki ga predstavljajo čezmejne davčne goljufije in davčne utaje, znatno večji, za Unijo in na globalni ravni pa je to velika težava. Neprijavljeni in neobdavčeni dohodki so razlog za znatno zmanjšanje nacionalnih davčnih prihodkov, zato sta nujno potrebni večja učinkovitost in uspešnost pobiranja davkov. Avtomatična izmenjava podatkov je pri tem pomembno orodje in Komisija je v svojem sporočilu z dne 6. decembra 2012, ki vsebuje Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, poudarila potrebo po odločnem spodbujanju avtomatične izmenjave podatkov kot prihodnjega evropskega in mednarodnega standarda preglednosti in izmenjave podatkov v davčnih zadevah.

(2)

Tudi na mednarodni ravni sta skupini G20 in G8 pred nedavnim priznali, da je avtomatična izmenjava podatkov pomembno sredstvo v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam in davčnim utajam. Po pogajanjih med Združenimi državami Amerike in številnimi drugimi državami, med drugim vsemi državami članicami, v zvezi z dvostranskimi sporazumi o avtomatični izmenjavi podatkov zaradi izvajanja Zakona o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini (splošno znanega kot „FATCA“) Združenih držav Amerike je skupina G20 Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) naročila, naj na podlagi teh sporazumov izdela enotni svetovni standard za avtomatično izmenjavo davčnih podatkov.

(3)

Evropski svet je 22. maja 2013 pozval k razširitvi avtomatične izmenjave podatkov na ravni Unije in svetovni ravni zaradi boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Evropski svet je tudi pozdravil trenutna prizadevanja skupin G20, G8 ter OECD za izdelavo svetovnega standarda za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih za namene obdavčenja.

(4)

OECD je februarja 2014 objavila glavna elementa svetovnega standarda avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih za namene obdavčenja, in sicer vzorčni sporazum med pristojnimi organi in skupni standard poročanja, ki so ju nato odobrili finančni ministri G20 in guvernerji centralnih bank. Svet OECD je julija 2014 objavil celotni svetovni standard, tudi njegove preostale elemente, in sicer pripombe o vzorčnem sporazumu med pristojnimi organi in skupnem standardu poročanja ter modalitete informacijske tehnologije za izvajanje svetovnega standarda. Celotni sveženj svetovnega standarda so finančni ministri skupine G20 in guvernerji centralnih bank odobrili septembra 2014.

(5)

Direktiva Sveta 2011/16/EU (2) že zagotavlja obvezno avtomatično izmenjavo podatkov, v glavnem nefinančne narave, med državami članicami za nekatere kategorije prihodkov in kapitala, ki jih davkoplačevalci hranijo v državah članicah, ki niso države, katerih rezidenti so. Prav tako vzpostavlja načelo postopnosti za krepitev avtomatične izmenjave podatkov s postopno razširitvijo na nove kategorije prihodkov in kapitala ter umikom pogoja, da je podatke treba izmenjati le, če so na voljo. Zaradi večjega števila priložnosti za naložbe v razne finančne produkte v tujini so obstoječi instrumenti na ravni Unije in mednarodni ravni, namenjeni upravnemu sodelovanju na področju obdavčevanja, trenutno manj učinkoviti v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam in davčnim utajam.

(6)

Kot je v svojem pozivu poudaril Evropski svet, je primerno predlagati, da se – kakor je bilo predvideno že v členu 8(5) Direktive 2011/16/EU – v zvezi z rezidenti drugih držav članic avtomatična izmenjava podatkov razširi. S pobudo Unije bo zagotovljen usklajen, dosleden in celovit pristop k avtomatični izmenjavi podatkov na notranjem trgu na ravni Unije, kar bi pomenilo nižje stroške za davčne uprave in gospodarske subjekte.

(7)

To, da so države članice z Združenimi državami Amerike sklenile sporazume v zvezi s FATCA ali so tik pred njihovo sklenitvijo, pomeni, da te države članice zagotavljajo ali bodo zagotovile širše sodelovanje v smislu člena 19 Direktive 2011/16/EU ter da so ali bodo zavezane zagotoviti tovrstno širše sodelovanje tudi z drugimi državami članicami.

(8)

Sklenitev vzporednih in neusklajenih sporazumov držav članic v skladu s členom 19 Direktive 2011/16/EU bi lahko povzročila izkrivljanje, ki bi škodilo nemotenemu delovanju notranjega trga. Z razširjeno avtomatično izmenjavo podatkov na podlagi pravnega instrumenta na ravni Unije bi odpravili potrebo, da bi se države članice pri sklepanju dvostranskih ali večstranskih sporazumov o isti zadevi, ki se lahko zdijo primerni, če ne obstaja ustrezna zakonodaja Unije, sklicevale na navedeni člen.

(9)

Prav tako je bistveno zagotoviti, da bi bilo razširjeno področje avtomatične izmenjave podatkov v Uniji skladno z razvojem na mednarodni ravni, da bi čim bolj zmanjšali stroške in upravna bremena davčnih uprav in gospodarskih subjektov. Da bi dosegli ta cilj, bi morale države članice od svojih Finančnih institucij zahtevati izvajanje pravil o poročanju in dolžni skrbnosti, v celoti skladnih s tistimi iz skupnega standarda poročanja, ki ga je izdelala OECD. Poleg tega bi bilo treba razširiti področje uporabe člena 8 Direktive 2011/16/EU, da bi bili vključeni isti podatki, kot jih vsebujeta vzorčni sporazum med pristojnimi organi in skupni standard poročanja, ki ju je izdelala OECD. Po pričakovanjih naj bi imela vsaka država članica le en seznam Neporočevalskih finančnih institucij in Izključenih računov, opredeljenih na nacionalni ravni, ki bi ga uporabljala pri izvajanju te direktive in uporabi drugih sporazumov o izvajanju svetovnega standarda.

(10)

V tej direktivi zajete kategorije Poročevalskih finančnih institucij in Računov, o katerih se poroča, so oblikovane tako, da se omejijo priložnosti, da bi se davkoplačevalci s prenašanjem sredstev v Finančne institucije, ki so izvzete iz področja uporabe te direktive, ali z vlaganjem v finančne produkte, ki so prav tako izvzeti iz področja uporabe te direktive, izognili poročanju. Kljub temu so bile nekatere Finančne institucije in računi, pri katerih je tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, nizko, izvzeti iz področja uporabe te direktive. Pragovi v splošnem ne bi smeli biti vključeni v to direktivo, saj bi jih bilo mogoče, če bi račune razdelili med več Finančnih institucij, brez težav obiti. Finančni podatki, ki jih je treba sporočiti in izmenjati, se ne tičejo le celotnega zadevnega dohodka (obresti, dividend in podobnih vrst dohodkov), temveč tudi stanja na računu in iztržkov od prodaje Finančnih sredstev, da bi lahko ukrepali v primerih, ko skušajo davkoplačevalci skriti kapital, ki že sam predstavlja dohodek ali sredstva, pri katerih je bil utajen davek. Obdelava podatkov v skladu s to direktivo je torej potrebna in sorazmerna, da se davčnim upravam držav članic omogoči, da pravilno in nedvoumno identificirajo zadevne davkoplačevalce, uveljavljajo in izvršujejo svoje davčne zakone v čezmejnih primerih, ocenijo verjetnost, da bodo storjene davčne utaje, in se izognejo nepotrebnim nadaljnjim preiskavam.

(11)

Poročevalske Finančne institucije bi lahko svoje obveznosti glede obveščanja, ki jih imajo do posameznih Oseb, o katerih se poroča, izpolnile tako, da bi upoštevale podrobne ureditve o sporočanju, tudi njegovo pogostost, določene v njihovih notranjih postopkih v skladu z njihovim notranjim pravom.

(12)

Kot upravljavci podatkov Poročevalske finančne institucije, države članice pošiljateljice in države članice prejemnice podatkov, ki so obdelani v skladu s to direktivo, ne hranijo dlje, kot je potrebno za dosego namenov te direktive. Glede na razlike med zakonodajami držav članic bi se morali pri določanju najdaljšega obdobja hrambe sklicevati na pravila o zastaranju, ki so določena v notranji davčni zakonodaji posameznega upravljavca podatkov.

(13)

Države članice bi morale pri izvajanju te direktive upoštevati pripombe o vzorčnem sporazumu med pristojnimi organi in skupnem standardu poročanja, ki jih je pripravila OECD zaradi ponazoritve ali razlage in da bi tako zagotovila dosledno uporabo v vseh državah članicah. Pri ukrepih Unije na tem področju bi morali še naprej upoštevati zlasti prihodnje spremembe na ravni OECD.

(14)

Pogoj, da je avtomatična izmenjava lahko odvisna od razpoložljivosti podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 8(1) Direktive 2011/16/EU, ne bi smel veljati za nove postavke, ki so s to direktivo vključene v Direktivo 2011/16/EU.

(15)

Sklicevanje na mejni znesek iz člena 8(3) Direktive 2011/16/EU bi bilo treba umakniti, ker je takšen mejni znesek v praksi težko upoštevati.

(16)

Preučitev pogoja glede razpoložljivosti podatkov, ki bo opravljena leta 2017, bi bilo treba razširiti na vseh pet kategorij iz člena 8(1) Direktive 2011/16/EU, da bi lahko preverili smotrnost izmenjave podatkov vseh držav članic za vse navedene kategorije.

(17)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, med drugim pravico do varstva osebnih podatkov.

(18)

Ker cilja te direktive, in sicer učinkovitega upravnega sodelovanja med državami članicami pod pogoji, ki so skladni z ustreznim delovanjem notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi enotnosti in učinkovitosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(19)

Zaradi obstoječih strukturnih razlik bi bilo treba Avstriji dovoliti, da prvo avtomatično izmenjavo podatkov v skladu s to direktivo izvede do 30. septembra 2018 namesto do 30. septembra 2017.

(20)

Direktivo 2011/16/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2011/16/EU se spremeni:

1.

v členu 3, se točka 9 nadomesti z naslednjim:

„9.

‚avtomatična izmenjava‘ pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov o rezidentih v drugih državah članicah zadevni državi članici rezidentstva brez predhodnega zaprosila v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih. V členu 8 se razpoložljivi podatki nanašajo na podatke, ki so v davčnih dosjejih države članice, ki sporoča podatke, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo podatkov v navedeni državi članici. V členu 8(3a), členu 8(7a), členu 21(2) in členu 25(2) in (3) ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz Priloge I.“

;

2.

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Pristojni organ države članice lahko pristojnemu organu katere koli druge države članice sporoči, da ne želi prejemati podatkov o eni ali več kategorijah prihodkov in kapitala iz odstavka 1. O tem prav tako obvesti Komisijo.

Za državo članico lahko velja, da ne želi prejemati podatkov v skladu z odstavkom 1, če Komisije ne obvesti niti o eni kategoriji, za katero ima na voljo podatke.“

;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zahteva, da njene Poročevalske finančne institucije izvajajo pravila o poročanju in dolžni skrbnosti iz prilog I in II, ter zagotovi uspešno izvajanje in spoštovanje takšnih pravil v skladu z oddelkom IX Priloge I.

Na podlagi veljavnih pravil o poročanju in dolžni skrbnosti iz prilog I in II pristojni organ vsake države članice v okviru avtomatične izmenjave pristojnemu organu katere koli druge države članice v roku iz točke (b) odstavka 6 sporoči naslednje podatke v zvezi z davčnimi obdobji od 1. januarja 2016 dalje, ki se nanašajo na Račun, o katerem se poroča:

(a)

ime, naslov, identifikacijsko(-e) številko(-e) davkoplačevalca (IŠD) ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se po uporabi pravil o dolžni skrbnosti iz prilog ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov in IŠD subjekta ter ime, naslov, IŠD ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča;

(b)

številko računa (ali ustrezno oznako, če ni številke računa);

(c)

ime in morebitno identifikacijsko številko Poročevalske finančne institucije;

(d)

stanje na računu ali vrednost računa (vključno z Odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja) ob koncu zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja ali, če je bil račun zaprt med takim letom ali obdobjem, neposredno pred zaprtjem računa;

(e)

v primeru kakršnega koli Skrbniškega računa:

(i)

skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se vsakokrat vplačajo ali pripišejo na račun (ali v zvezi z računom) med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem, in

(ii)

skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa Finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali kako drugače kot zastopnik Imetnika računa;

(f)

v primeru katerega koli Depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem, in

(g)

v primeru računov, ki niso opisani v točki (e) ali točki (f), skupni bruto znesek, plačan ali pripisan Imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih Imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem.

Znesek in kategorizacija plačil, opravljenih v zvezi z Računom, o katerem se poroča, se zaradi izmenjave podatkov v skladu s tem odstavkom določi v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki sporoča podatke, razen če je v tem odstavku ali v prilogah določeno drugače.

Prvi in drugi pododstavek tega odstavka imata prednost pred točko (c) odstavka 1 ali katerim koli drugim pravnim instrumentom Unije, vključno z Direktivo Sveta 2003/48/ES (3), če bi zadevna izmenjava podatkov spadala v področje uporabe točke (c) odstavka 1 ali katerega koli drugega pravnega instrumenta Unije, vključno z Direktivo 2003/48/ES.

(3)  Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L 157, 26.6.2003, str. 38).“"

;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Komisija pred 1. julijem 2017 predloži poročilo s pregledom in oceno prejetih statističnih in drugih podatkov v zvezi z zadevami, kot so upravni in drugi zadevni stroški ter koristi avtomatične izmenjave podatkov, in s tem povezanimi praktičnimi vidiki. Komisija po potrebi Svetu predloži predlog glede kategorij in pogojev iz odstavka 1, vključno s pogojem, da morajo biti na voljo podatki o rezidentih v drugih državah članicah ali postavkah iz odstavka 3a ali oboje.

Svet pri preučitvi predloga Komisije presodi, kako bi lahko dodatno okrepili učinkovitost in delovanje avtomatične izmenjave podatkov ter jo izboljšali, s čimer bi zagotovili, da:

(a)

pristojni organ vsake države članice v okviru avtomatične izmenjave sporoči pristojnemu organu katere koli druge države članice podatke o davčnih obdobjih od 1. januarja 2017 dalje, ki so na voljo glede rezidentov v tej drugi državi članici ter zadevajo vse kategorije prihodkov in kapitala iz odstavka 1, kakor se razlagajo v nacionalni zakonodaji države članice, ki te podatke sporoči, in

(b)

se seznam kategorij in postavk iz odstavkov 1 in 3a razširi, da vključuje druge kategorije in postavke, vključno z licenčninami.“

;

(d)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Sporočanje podatkov poteka pod naslednjimi pogoji in na naslednji način:

(a)

za kategorije iz odstavka 1 vsaj enkrat letno, in sicer v šestih mesecih po koncu davčnega leta države članice, v katerem podatki postanejo razpoložljivi;

(b)

za podatke iz odstavka 3a vsako leto, in sicer v devetih mesecih po koncu koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalnega obdobja, na katerega se nanašajo podatki.“

;

(e)

vstavi se naslednji odstavek:

„7a.   Za namene pododstavkov B.1(c) in C.17(g) Oddelka VIII Priloge I vsaka država članica do 31. julija 2015 Komisijo obvesti o seznamu subjektov oziroma računov, ki bi jih bilo treba obravnavati kot Neporočevalske finančne institucije oziroma kot Izključene račune. Vsaka država članica Komisijo obvesti tudi o morebitnih spremembah v zvezi s tem. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam prejetih podatkov in ta seznam po potrebi posodobi.

Države članice zagotovijo, da navedene vrste Neporočevalskih finančnih institucij in Izključenih računov izpolnjujejo vse zahteve s seznama v pododstavkih B.1(c) in C.17(g) Oddelka VIII Priloge I, ter zlasti, da status Finančne institucije kot Neporočevalske finančne institucije ali status računa kot Izključenega računa ni v nasprotju z nameni te direktive.“

;

3.

v členu 20 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Pri avtomatični izmenjavi podatkov na podlagi člena 8 se podatki pošljejo v standardni elektronski obliki, ki je namenjena spodbujanju takšne avtomatične izmenjave in temelji na obstoječi elektronski obliki na podlagi člena 9 Direktive 2003/48/ES, uporabi pa se pri vseh vrstah avtomatične izmenjave podatkov in jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2).“

;

4.

v členu 21 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija je odgovorna za kakršen koli nadaljnji razvoj omrežja CCN, ki je potreben, da se omogoči izmenjava navedenih podatkov med državami članicami, in za zagotovitev varnosti omrežja CCN.

Države članice so odgovorne za kakršen koli nadaljnji razvoj svojih sistemov, ki je potreben, da se omogoči izmenjava navedenih podatkov z uporabo omrežja CCN, in za zagotovitev varnosti svojih sistemov.

Države članice zagotovijo, da je vsaka posamezna Oseba, o kateri se poroča, uradno obveščena o kršitvi varnosti, ki zadeva njene podatke, če bi to utegnilo negativno vplivati na varstvo njenih osebnih podatkov ali zasebnosti.

Države članice se odpovedo vsem zahtevam za povračilo stroškov, ki nastanejo pri uporabi te direktive, razen v zvezi s plačilom strokovnjakov, kadar je to primerno.“

;

5.

člen 25 se spremeni:

(a)

sedanje besedilo člena 25 postane odstavek 1;

(b)

vstavijo se naslednji odstavki:

„2.   Poročevalske finančne institucije in pristojni organi posamezne države članice se štejejo za upravljavce podatkov za namene Direktive 95/46/ES.

3.   Ne glede na odstavek 1 vsaka država članica zagotovi, da vsaka Poročevalska finančna institucija pod njeno jurisdikcijo vsako zadevno posamezno Osebo, o kateri se poroča, obvesti, da se bodo z njo povezani podatki iz člena 8(3a) zbirali in pošiljali v skladu s to direktivo, in jamči, da Poročevalska finančna institucija temu posamezniku dovolj zgodaj zagotovi vse podatke, do katerih je na podlagi njene notranje zakonodaje o izvajanju Direktive 95/46/ES upravičen, da lahko posameznik uveljavlja svoje pravice do varstva podatkov, v vsakem primeru pa preden zadevna Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu države članice, katere rezidentka je, sporoči podatke iz člena 8(3a).

4.   Podatki, obdelani v skladu s to direktivo, se hranijo le toliko, kolikor je potrebno za dosego namenov te direktive, v vsakem primeru pa skladno z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov.“

;

6.

dodata se prilogi I in II, katerih besedilo se nahaja v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice do 31. decembra 2015 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice te predpise uporabljajo od 1. januarja 2016.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Ne glede na točko (b) točke 2 člena 1 in odstavek 1 tega člena Avstrija uporablja določbe te direktive od 1. januarja 2017, in sicer za davčna obdobja po tem datumu.

3.   Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

P. C. PADOAN


(1)  UL C 67, 6.3.2014, str. 68.

(2)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).


PRILOGA

PRILOGA I

Pravila o poročanju in dolžni skrbnosti za podatke o finančnih računih

V tej prilogi so določena pravila o poročanju in dolžni skrbnosti, ki jih morajo uporabljati Poročevalske finančne institucije, da bi državam članicam omogočile sporočanje podatkov iz člena 8(3a) te direktive v okviru avtomatične izmenjave podatkov. V tej prilogi so prav tako opisana pravila in upravni postopki, ki jih uvedejo države članice, da bi zagotovile učinkovito izvajanje in spoštovanje postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, navedenih v nadaljevanju.

ODDELEK I

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA POROČANJE

A.

V skladu z odstavki C do E mora vsaka Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu svoje države članice v zvezi z vsakim Računom, o katerem se poroča, v takšni Poročevalski finančni instituciji sporočiti naslednje podatke:

1.

ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je, IŠD ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov o dolžni skrbnosti v skladu z oddelki V, VI in VII ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov, državo članico ali države članice in morebitno drugo jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je, ter IŠD Subjekta in ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je, IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča;

2.

številko računa (ali ustrezno oznako, če ni številke računa);

3.

ime in morebitno identifikacijsko številko Poročevalske finančne institucije;

4.

stanje na računu ali vrednost računa (vključno z Odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja) ob koncu zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja ali, če je bil račun zaprt med takim letom ali obdobjem, neposredno pred zaprtjem računa;

5.

v primeru kakršnega koli Skrbniškega računa:

(a)

skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se v vsakem od primerov vplačajo ali pripišejo na račun (ali v zvezi z računom) med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem, in

(b)

skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa Finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali kako drugače kot zastopnik Imetnika računa;

6.

v primeru katerega koli Depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem, in

7.

v primeru računov, ki niso opisani v pododstavku A(5) ali (6), skupni bruto znesek, plačan ali pripisan Imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih Imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem.

B.

Med podatki, ki se sporočajo, mora biti valuta, v kateri je izražena vsota.

C.

Ne glede na pododstavek A(1) za noben Račun, o katerem se poroča in ki je že Obstoječi račun, ni treba sporočiti IŠD oziroma datuma rojstva, če takšne IŠD oziroma datuma rojstva ni v evidencah Poročevalske finančne institucije in če takšni Poročevalski finančni instituciji na podlagi notranjega prava ali katerega koli pravnega instrumenta Unije tudi sicer ni treba zbirati takšnih podatkov. Vendar pa se od Poročevalske finančne institucije zahtevajo razumna prizadevanja, da za Že obstoječe račune pridobi IŠD in datum rojstva do konca drugega koledarskega leta po letu, v katerem so takšni Že obstoječi računi identificirani kot Računi, o katerih se poroča.

D.

Ne glede na pododstavek A(1) ni treba sporočiti IŠD, če je zadevna država članica ali druga jurisdikcija rezidentstva ni izdala.

E.

Ne glede na pododstavek A(1) ni treba sporočiti kraja rojstva, razen če:

1.

ga mora Poročevalska finančna institucija tudi sicer na podlagi notranjega prava pridobiti in sporočiti, ali če ga mora oziroma ga je morala Poročevalska finančna institucija tudi sicer pridobiti in sporočiti na podlagi katerega koli pravnega instrumenta Unije, ki je v veljavi ali je bil v veljavi 5. januarja 2015, ter

2.

je na voljo med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri Poročevalski finančni instituciji.

ODDELEK II

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA DOLŽNO SKRBNOST

A.

Račun se obravnava kot Račun, o katerem se poroča, od datuma, ko je identificiran kot tak v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov II do VII, podatke v zvezi z Računom, o katerem se poroča, pa je treba, razen če ni določeno drugače, sporočiti vsako leto v koledarskem letu po letu, na katerega se podatki nanašajo.

B.

Stanje ali vrednost računa se določi na zadnji dan koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalnega obdobja.

C.

Če se prag stanja ali vrednosti računa določi na zadnji dan koledarskega leta, je treba ustrezno stanje ali vrednost določiti na zadnji dan poročevalnega obdobja, ki se konča s tem koledarskim letom ali med njim.

D.

Vsaka država članica lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli uporabo storitev tretjih oseb pri izpolnjevanju obveznosti o poročanju in dolžni skrbnosti, ki so takšnim Poročevalskim finančnim institucijam naložene na podlagi notranjega prava, vendar za izpolnjevanje teh obveznosti ostanejo odgovorne Poročevalske finančne institucije.

E.

Vsaka država članica lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli, da postopke dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, postopke dolžne skrbnosti za Račune visoke vrednosti pa za Račune nižje vrednosti. Če država članica dovoli, da se postopki dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, še naprej veljajo pravila, ki se sicer uporabljajo za Že obstoječe račune.

ODDELEK III

DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV

A.

Uvod. Za identifikacijo Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.

B.

Računi nižje vrednosti. Za Račune nižje vrednosti se uporabljajo naslednji postopki.

1.

Naslov prebivališča. Če je v evidencah Poročevalske finančne institucije naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi dokaznih listin, lahko Poročevalska finančna institucija posameznega Imetnika računa za davčne namene obravnava kot rezidenta države članice ali druge jurisdikcije, kjer ima naslov, da lahko tako določi, ali je takšen posamezni Imetnik računa Oseba, o kateri se poroča.

2.

Iskanje po elektronski evidenci. Če se Poročevalska finančna institucija ne more zanesti na naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi dokaznih listin iz pododstavka B(1), mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od naslednjih indicev, ter uporabiti pododstavke B(3) do (6):

(a)

identifikacija Imetnika računa kot rezidenta države članice;

(b)

trenutni poštni naslov ali naslov prebivališča (vključno s poštnim predalom) v državi članici;

(c)

ena ali več telefonskih številk v državi članici in nobene v državi članici Poročevalske finančne institucije;

(d)

trajni nalog (razen za depozitne račune) za prenos sredstev na račun, ki se vodi v državi članici;

(e)

trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje, dano osebi z naslovom v državi članici, ali

(f)

naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ v državi članici, če Poročevalska finančna institucija v evidenci nima nobenega drugega naslova Imetnika računa.

3.

Če se z elektronskim iskanjem ne odkrije nobeden od indicev, ki so našteti v pododstavku B(2), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, ali dokler račun ne postane Račun visoke vrednosti.

4.

Če se z elektronskim iskanjem odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v pododstavku B(2)(a) do (e), ali če se spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija Imetnika računa za davčne namene obravnavati kot rezidenta vsake države članice, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

5.

Če se z elektronskim iskanjem odkrije naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v pododstavku B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija po vrstnem redu, ki najbolj ustreza okoliščinam, uporabiti iskanje po papirni evidenci, opisano v pododstavku C(2), ali od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo oziroma Dokazne listine zaradi ugotavljanja rezidentstva tega Imetnika računa za davčne namene. Če z iskanjem po papirni evidenci ni mogoče odkriti indica in so prizadevanja za pridobitev samopotrdila ali Dokaznih listin neuspešna, mora Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu v svoji državi članici račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

6.

Ne glede na odkritje indicev iz pododstavka B(2) Poročevalski finančni instituciji Imetnika računa ni treba obravnavati kot rezidenta države članice, če:

(a)

podatki o Imetniku računa vsebujejo trenutni poštni naslov ali naslov prebivališča v navedeni državi članici, eno ali več telefonskih številk v navedeni državi članici (in nobene v državi članici Poročevalske finančne institucije) ali trajni nalog (v zvezi s Finančnimi računi razen Depozitnih računov) za prenos sredstev na račun, ki se vodi v državi članici, Poročevalska finančna institucija pa pridobi ali je že prej pregledala in ima v evidenci:

(i)

samopotrdilo Imetnika računa države članice ali držav članic oziroma druge jurisdikcije ali jurisdikcij, katerih rezident je takšen Imetnik računa, ki ne vključuje navedene države članice, ter

(ii)

Dokazne listine, ki potrjujejo neporočevalski status Imetnika računa;

(b)

podatki o Imetniku računa vsebujejo trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje, dano osebi z naslovom v navedeni državi članici, Poročevalska finančna institucija pa pridobi ali je že prej pregledala in ima v evidenci:

(i)

samopotrdilo Imetnika računa države članice ali držav članic oziroma druge jurisdikcije ali jurisdikcij, katerih rezident je takšen Imetnik računa, ki ne vključuje navedene države članice, ali

(ii)

Dokazne listine, ki potrjujejo neporočevalski status Imetnika računa.

C.

Postopki natančnejšega pregleda za račune visoke vrednosti. Za Račune visoke vrednosti se uporabljajo naslednji postopki natančnejšega pregleda.

1.

Iskanje po elektronski evidenci. V zvezi z Računi visoke vrednosti mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od indicev, opisanih v pododstavku B(2).

2.

Iskanje po papirni evidenci. Če zbirke podatkov Poročevalske finančne institucije, ki se lahko pregledujejo elektronsko, vsebujejo razpredelke za vse podatke, opisane v pododstavku C(3), in te podatke tudi zajemajo, nadaljnje iskanje po papirnih evidencah ni potrebno. Če elektronske zbirke podatkov ne zajemajo vseh teh podatkov, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti pregledati tudi trenutno glavno datoteko stranke, ali obstaja kateri koli od indicev, opisanih v pododstavku B(2), in če v trenutni glavni datoteki stranke ni teh podatkov, še naslednje dokumente, povezane z računom, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zadnjih petih letih:

(a)

najnovejše Dokazne listine, zbrane v zvezi z računom;

(b)

najnovejšo pogodbo ali dokumentacijo o odprtju računa;

(c)

najnovejšo dokumentacijo, ki jo pridobi Poročevalska finančna institucija v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene;

(d)

katero koli trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje in

(e)

kateri koli trenutno veljavni trajni nalog (razen za Depozitne račune) za prenos sredstev.

3.

Izjema, ko zbirke podatkov vsebujejo zadostne podatke. Poročevalski finančni instituciji ni treba opraviti iskanja po papirni evidenci, opisanega v pododstavku C(2), kadar njeni podatki, ki se lahko iščejo elektronsko, vključujejo:

(a)

rezidenčni status Imetnika računa;

(b)

naslov prebivališča in poštni naslov Imetnika računa, ki sta trenutno v evidenci Poročevalske finančne institucije;

(c)

telefonsko številko ali številke Imetnika računa, če obstajajo in so trenutno v evidenci Poročevalske finančne institucije;

(d)

v primeru Finančnih računov razen Depozitnih računov morebitni trajni nalog za prenos sredstev z računa na drug račun (vključno z računom pri drugi podružnici Poročevalske finančne institucije ali drugi Finančni instituciji);

(e)

morebitni trenutni naslov ‚v skrbi drugega‘ ali ‚poštno ležeče‘ za Imetnika računa in

(f)

morebitno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje v zvezi z računom.

4.

Poizvedba pri uslužbencu za poslovanje s strankami glede dejanske seznanjenosti. Poleg iskanja po elektronski in papirni evidenci, opisanega v pododstavkih C(1) in (2), mora Poročevalska finančna institucija kateri koli Račun visoke vrednosti, dodeljen uslužbencu za poslovanje s strankami (vključno s katerimi koli Finančnimi računi, ki se seštevajo s tem Računom visoke vrednosti), obravnavati kot račun, o katerem se poroča, če je uslužbenec za poslovanje s strankami dejansko seznanjen s tem, da je Imetnik računa oseba, o kateri se poroča.

5.

Posledica odkritja indicev.

(a)

Če pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, ni odkrit nobeden od indicev, naštetih v pododstavku B(2), in račun ni identificiran kot račun, ki ga ima Oseba, o kateri se poroča, iz pododstavka C(4), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih s tem računom.

(b)

Če se pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), ali če se naknadno spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako državo članico, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

(c)

Če se pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, odkrije naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v pododstavku B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija od tega Imetnika računa pridobiti samopotrdilo oziroma Dokazne listine zaradi ugotavljanja, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene. Če Poročevalska finančna institucija ne more pridobiti takšnega samopotrdila ali Dokaznih listin, mora pristojnemu organu v svoji državi članici račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

6.

Če Že obstoječi račun posameznika na dan 31. decembra 2015 ni Račun visoke vrednosti, postane pa Račun visoke vrednosti na zadnji dan naslednjega koledarskega leta, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi s tem računom dokončati postopke natančnejšega pregleda, opisane v odstavku C, v koledarskem letu po letu, v katerem je račun postal Račun visoke vrednosti. Če se na podlagi tega pregleda takšen račun identificira kot Račun, o katerem se poroča, mora Poročevalska finančna institucija zahtevane podatke o takem računu za leto, v katerem je identificiran kot Račun, o katerem se poroča, in vsako naslednje leto sporočiti vsako leto, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča.

7.

Ko Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti opravi postopke natančnejšega pregleda, opisane v odstavku C, ji teh postopkov razen poizvedbe pri uslužbencu za poslovanje s strankami, opisane v pododstavku C(4), za isti Račun visoke vrednosti v naslednjih letih ni treba ponovno opraviti, razen če je račun nedokumentiran račun, pri katerem bi morala Poročevalska finančna institucija te postopke vsako leto ponovno opraviti, dokler takšen račun ne bi bil več nedokumentiran.

8.

Če se v zvezi z Računom visoke vrednosti spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, opisanih v pododstavku B(2) in povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako državo članico, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

9.

Poročevalska finančna institucija mora vzpostaviti postopke, ki uslužbencu za poslovanje s strankami omogočajo, da ugotovi morebitno spremembo okoliščin v zvezi z računom. Če je na primer uslužbenec za poslovanje s strankami obveščen o novem poštnem naslovu Imetnika računa v državi članici, mora Poročevalska finančna institucija novi naslov obravnavati kot spremembo okoliščin in mora, če se odloči za uporabo pododstavka B(6), od Imetnika računa pridobiti ustrezno dokumentacijo.

D.

Pregled Že obstoječih računov visoke vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan do 31. decembra 2016. Pregled Že obstoječih računov nižje vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan do 31. decembra 2017.

E.

Kateri koli Že obstoječi račun posameznika, ki je bil v skladu s tem oddelkom identificiran kot Račun, o katerem se poroča, se v vseh nadaljnjih letih obravnava kot Račun, o katerem se poroča, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča.

ODDELEK IV

DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.

A.

Pri Novih računih posameznikov mora Poročevalska finančna institucija ob odprtju računa pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

B.

Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa za davčne namene rezident države članice, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, v samopotrdilu pa morata biti navedena tudi IŠD Imetnika računa za takšno državo članico (v skladu z odstavkom D oddelka I) in datum rojstva.

C.

Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Novim računom posameznika, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je prvotno samopotrdilo nepravilno ali nezanesljivo, se Poročevalska finančna institucija ne more zanašati na to samopotrdilo, zato mora pridobiti veljavno samopotrdilo, iz katerega je razvidno, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene.

ODDELEK V

DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH SUBJEKTOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi subjektov se uporabljajo naslednji postopki.

A.

Računi subjektov, za katere se ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje. Razen če se Poročevalska finančna institucija odloči drugače glede vseh Že obstoječih računov subjekta ali posebej glede katere koli jasno identificirane skupine takšnih računov, se za Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 ne presega v domači valuti posamezne države članice izraženega zneska, ki ustreza 250 000 USD, ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje kot za Račun, o katerem se poroča, dokler skupno stanje na računu ali vrednost ne preseže tega zneska na zadnji dan naslednjega koledarskega leta.

B.

Računi subjektov, ki se pregledujejo. Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 presega v domači valuti posamezne države članice izražen znesek, ki ustreza 250 000 USD, in Že obstoječi račun subjekta, ki na dan 31. decembra 2015 ne presega tega zneska, vendar njegovo skupno stanje ali vrednost preseže takšen znesek na zadnji dan katerega koli naslednjega koledarskega leta, morata biti pregledana v skladu s postopki iz odstavka D.

C.

Računi subjektov, za katere se zahteva poročanje. V zvezi z Že obstoječimi računi Subjektov, opisanimi v odstavku B, se samo računi, ki jih ima en ali več Subjektov, ki so Osebe, o katerih se poroča, ali pa jih imajo Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča, obravnavajo kot Računi, o katerih se poroča.

D.

Postopki pregleda za identificiranje računov subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Že obstoječe račune Subjektov, opisane v odstavku B, mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:

1.

Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

(a)

Pregled podatkov, ki se hranijo v regulativne namene ali zaradi poslovanja s strankami (vključno s podatki, zbranimi v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank), da se ugotovi, ali je iz podatkov razvidno, da je Imetnik računa rezident države članice. Zato podatki, iz katerih je razvidno, da je Imetnik računa rezident v državi članici, vključujejo kraj ustanovitve ali organiziranja ali naslov v državi članici.

(b)

Če je iz podatkov razvidno, da je Imetnik računa rezident v državi članici, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če od Imetnika računa pridobi samopotrdilo ali če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa ni Oseba, o kateri se poroča.

2.

Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Že obstoječega računa Subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba, o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz pododstavkov D(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

(a)

Ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni NFS. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni NFS, mora Poročevalska finančna institucija od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni NFS ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekti iz pododstavka A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

(b)

Ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se Poročevalska finančna institucija lahko opre na podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

(c)

Ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je obvladujoča oseba Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča, se Poročevalska finančna institucija lahko opre na:

(i)

podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank glede Že obstoječega računa subjekta, ki ga ima en ali več NFS, s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki ne presega v domači valuti posamezne države članice izraženega zneska, ki ustreza 1 000 000 USD, ali

(ii)

samopotrdilo Imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe iz države članice ali držav članic oziroma druge jurisdikcije ali jurisdikcij, kjer je Obvladujoča oseba rezident za davčne namene.

E.

Časovni okvir postopkov pregleda in dodatnih postopkov, ki veljajo za Že obstoječe račune Subjektov.

1.

Pregled Že obstoječih računov subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 presega v domači valuti posamezne države članice izražen znesek, ki ustreza 250 000 USD, se mora dokončati do 31. decembra 2017.

2.

Pregled Že obstoječih računov Subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 ne presega v domači valuti posamezne države članice izraženega zneska, ki ustreza 250 000 USD, vendar na dan 31. decembra naslednjega leta presega ta znesek, se mora dokončati v koledarskem letu po letu, v katerem skupno stanje na računu ali vrednost preseže takšen znesek.

3.

Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Že obstoječim računom Subjekta, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je samopotrdilo ali druga dokumentacija v zvezi z računom nepravilna ali nezanesljiva, mora Poročevalska finančna institucija ponovno določiti status računa v skladu s postopki iz odstavka D.

ODDELEK VI

DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH SUBJEKTOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi Subjektov se uporabljajo naslednji postopki.

Postopki pregleda za identifikacijo računov Subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Nove račune Subjektov mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:

1.

Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

(a)

Poročevalska finančna institucija mora pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank. Če Subjekt predloži potrdilo, da ni nikjer rezident za davčne namene, lahko Poročevalska finančna institucija pri ugotavljanju, kje je rezident Imetnik računa, upošteva naslov sedeža Subjekta.

(b)

Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa rezident v državi članici, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa v tej državi članici ni Oseba, o kateri se poroča.

2.

Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Novega računa Subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba, o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz pododstavkov A(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

(a)

Ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni NFS. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni NFS, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati samopotrdilo Imetnika računa, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni NFS ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

(b)

Ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se lahko Poročevalska finančna institucija opre na podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

(c)

Ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča, se lahko Poročevalska finančna institucija opre na samopotrdilo Imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe.

ODDELEK VII

POSEBNA PRAVILA O DOLŽNI SKRBNOSTI

Pri izvajanju postopkov o dolžni skrbnosti, opisanih zgoraj, veljajo naslednja dodatna pravila:

A.

Zanašanje na samopotrdila in Dokazne listine. Poročevalska finančna institucija se ne more zanašati na samopotrdilo ali Dokazne listine, če spozna ali utemeljeno domneva, da so samopotrdilo ali Dokazne listine nepravilni ali nezanesljivi.

B.

Alternativni postopki za Finančne račune, ki jih imajo posamezni upravičenci po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja in za Skupinske zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Skupinske pogodbe rentnega zavarovanja. Poročevalska finančna institucija lahko domneva, da posamezni upravičenec (ki ni lastnik) po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja, ki prejme izplačilo v primeru smrti, ni Oseba, o kateri se poroča, in lahko tak Finančni račun obravnava kot račun, ki ni Račun, o katerem se poroča, razen če spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča. Poročevalska finančna institucija utemeljeno domneva, da je upravičenec po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja Oseba, o kateri se poroča, če podatki, ki jih je zbrala in so povezani z upravičencem, vsebujejo indice, opisane v odstavku B oddelka III. Če Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča, mora upoštevati postopke iz odstavka B oddelka III.

Poročevalska finančna institucija lahko Finančni račun, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, obravnava kot Finančni račun, ki ni Račun, o katerem se poroča, do datuma, ko se znesek izplača zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, če Finančni račun, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, izpolnjuje naslednje pogoje:

(i)

Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo ali Skupinska pogodba rentnega zavarovanja se izda delodajalcu in krije najmanj 25 zaposlenih/imetnikov potrdila;

(ii)

zaposleni/imetniki potrdila imajo pravico, da prejmejo izplačilo kakršne koli pogodbene vrednosti glede na svoje deleže in imenujejo upravičence prejemkov, ki se izplačajo v primeru smrti zaposlenega, ter

(iii)

skupni znesek, ki se izplača kateremu koli zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, ne presega v domači valuti posamezne države članice izraženega zneska, ki ustreza 1 000 000 USD.

Izraz ‚Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo, ki (i) zagotavlja kritje posameznikom, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine, ter (ii) za katero plačujejo premijo vsi člani skupine (ali člani razreda v skupini), ki se določi ne glede na zdravstvene značilnosti posameznikov, razen starosti, spola in kadilskih navad članov (ali razreda članov) skupine.

Izraz ‚Skupinska pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni Pogodbo rentnega zavarovanja, pri kateri so upravičenci posamezniki, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine.

C.

Pravila o seštevanju stanj na računih in pretvorbi valut

1.

Seštevanje računov posameznika. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima posameznik, mora Poročevalska finančna institucija sešteti vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz tega pododstavka se vsakemu imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

2.

Seštevanje računov subjekta. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima Subjekt, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz tega pododstavka se vsakemu Imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

3.

Posebno pravilo o seštevanju, ki velja za uslužbence za poslovanja s strankami. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima oseba, da se ugotovi, ali gre za Finančni račun visoke vrednosti, mora Poročevalska finančna institucija v primeru Finančnih računov, glede katerih uslužbenec za poslovanja s strankami ve ali utemeljeno domneva, da jih ima v neposredni ali posredni lasti oziroma jih nadzoruje ali odpre (razen kot fiduciar) ista oseba, sešteti tudi vse takšne račune.

4.

Razumevanje, da zneski vključujejo protivrednost v drugih valutah. Za vse v domači valuti posamezne države članice izražene zneske se razume, da vključujejo enakovredne zneske v drugih valutah v skladu z notranjim pravom.

ODDELEK VIII

OPREDELITEV IZRAZOV

Navedeni izrazi pomenijo naslednje:

A.   Poročevalska finančna institucija

1.

Izraz ‚Poročevalska finančna institucija‘ pomeni katero koli Finančno institucijo države članice, ki ni Neporočevalska finančna institucija. Izraz ‚Finančna institucija države članice‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka države članice, ne vključuje pa podružnic takšne Finančne institucije, ki so zunaj te države članice, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka države članice, če je podružnica v tej državi članici.

2.

Izraz ‚Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, ne vključuje pa podružnic takšne Finančne institucije, ki so zunaj te Sodelujoče jurisdikcije, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, če je podružnica v tej Sodelujoči jurisdikciji.

3.

Izraz ‚Finančna institucija‘ pomeni Skrbniško institucijo, Depozitno institucijo, Investicijski subjekt ali Določeno zavarovalno družbo.

4.

Izraz ‚Skrbniška institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki kot znaten del svojega poslovanja hrani Finančna sredstva za račun drugih. Subjekt hrani Finančna sredstva za račun drugih kot znaten del svojega poslovanja, če je njegov bruto dohodek, ki izhaja iz hrambe Finančnih sredstev in povezanih finančnih storitev, enak ali večji od 20 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra (ali na zadnji dan obračunskega obdobja nekoledarskega leta) pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja Subjekta.

5.

Izraz ‚Depozitna institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki sprejema depozite pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju.

6.

Izraz ‚Investicijski subjekt‘ pomeni kateri koli subjekt,

(a)

katerega osrednji posel je, da za stranke ali v njihovem imenu opravlja eno ali več od naslednjih dejavnosti ali operacij:

(i)

trgovanje z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, potrdila o vlogi, izvedeni finančni instrumenti itd.), deviznimi sredstvi, instrumenti, vezanimi na tečaj, obrestno mero in indekse, prenosljivimi vrednostnimi papirji ali blagovnimi terminskimi pogodbami,

(ii)

upravljanje individualnih in kolektivnih portfeljev ali

(iii)

drugo vlaganje, vodenje ali upravljanje Finančnih sredstev ali denarja za druge osebe,

ali

(b)

katerega bruto dohodek izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če ga upravlja drug subjekt, ki je depozitna institucija, skrbniška institucija, določena zavarovalna družba ali investicijski subjekt iz točke A(6)(a).

Za subjekt velja, da je njegov osrednji posel opravljanje ene ali več od dejavnosti iz pododstavka A(6)(a), oziroma bruto dohodek Subjekta za namene iz pododstavka A(6)(b) izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja Finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če je njegov bruto dohodek iz zadevnih dejavnosti enak ali večji od 50 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra leta pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja subjekta. Izraz ‚Investicijski subjekt‘ ne zajema Subjekta, ki je Aktivni NFS, ker izpolnjuje katero od meril iz pododstavkov D(8)(d) do (g).

Ta odstavek se razlaga skladno z besedilom iz opredelitve izraza ‚finančna institucija‘ v priporočilih Projektne skupine za finančno ukrepanje.

7.

Izraz ‚Finančno sredstvo‘ zajema vrednostni papir (na primer delnico družbe, lastniški delež ali upravičeni lastniški delež v partnerstvu ali skrbniškem skladu, ki ima razpršeno lastništvo ali s katerim se javno trguje, oziroma menico, obveznico, zadolžnico ali drugo dokazilo o zadolženosti), delež v partnerstvu, blago, posel zamenjave (na primer zamenjavo obrestnih mer, valutno zamenjavo, zamenjavo osnove, določitev najvišje in najnižje obrestne mere, blagovno zamenjavo, kapitalsko zamenjavo, zamenjavo delniških indeksov in podobne dogovore), Zavarovalno pogodbo in Pogodbo rentnega zavarovanja ter vsakršno udeležbo (vključno s standardizirano ali nestandardizirano terminsko pogodbo ali opcijo) v vrednostnem papirju, deležu v partnerstvu, blagu, poslu zamenjave oziroma Zavarovalni pogodbi ali Pogodbi rentnega zavarovanja. Izraz ‚Finančno sredstvo‘ ne vključuje nedolžniškega, neposrednega deleža v nepremičnini.

8.

Izraz ‚Določena zavarovalna družba‘ pomeni Subjekt, ki je zavarovalna družba (ali holdinška družba zavarovalne družbe) in izda Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo ali Pogodbo rentnega zavarovanja oziroma je dolžna opravljati plačila v zvezi z njo.

B.   Neporočevalska finančna institucija

1.

Izraz ‚Neporočevalska finančna institucija‘ pomeni Finančno institucijo, ki je:

(a)

Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka, razen v zvezi s plačilom, ki izhaja iz obveznosti v zvezi z vrsto komercialne finančne dejavnosti, ki jo opravlja Določena zavarovalna družba, Skrbniška institucija ali Depozitna institucija;

(b)

Pokojninski sklad z veliko udeležbo, Pokojninski sklad z majhno udeležbo, Pokojninski sklad državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke ali Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic;

(c)

kateri koli drugi Subjekt, pri katerem je tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, nizko ter ki ima zelo podobne značilnosti kot Subjekti iz pododstavkov B(1)(a) in (b) in je na seznamu Neporočevalskih finančnih institucij iz člena 8(7a) te direktive, če status takšnega Subjekta kot Neporočevalske finančne institucije ni v nasprotju s cilji te direktive;

(d)

Opravičeni kolektivni naložbeni nosilec ali

(e)

skrbniški sklad, če je njegov skrbnik Poročevalska finančna institucija, ki v zvezi z vsemi Računi sklada, o katerih se poroča, sporoča vse zahtevane podatke v skladu z oddelkom I.

2.

Izraz ‚Državni subjekt‘ pomeni vlado države članice ali druge jurisdikcije, katero koli politično enoto države članice ali druge jurisdikcije (kar vključuje, da ne bi bilo dvoma, zvezno državo, pokrajino, okrožje ali občino) ali katero koli agencijo ali javni organ v celotni lasti države članice ali druge jurisdikcije oziroma enega ali več navedenih subjektov (pri čemer vsak velja za ‚Državni subjekt‘). Ta kategorija vključuje sestavne dele, nadzorovane subjekte in politične enote države članice ali druge jurisdikcije.

(a)

‚Sestavni del‘ države članice ali druge jurisdikcije pomeni osebo, organizacijo, agencijo, urad, sklad, javni organ ali kakor koli imenovano drugo telo, ki je organ oblasti države članice ali druge jurisdikcije. Čisti dobiček organa oblasti se mora pripisati na njegov račun ali druge račune države članice ali druge jurisdikcije, pri čemer noben del ne gre v korist katere koli zasebne osebe. Sestavni del ne vključuje posameznika, ki je vladar, uradnik ali upravljavec in nastopa zasebno ali v osebnem svojstvu.

(b)

Nadzorovani subjekt pomeni Subjekt, ki je po obliki ločen od države članice ali druge jurisdikcije ali je drugače ločen pravni subjekt, če:

(i)

je v celotni lasti in pod nadzorom enega ali več Državnih subjektov, in sicer neposredno ali prek enega ali več nadzorovanih subjektov;

(ii)

se njegov čisti dobiček pripiše na njegov račun ali račune enega ali več Državnih subjektov, pri čemer noben del njegovega dohodka ne gre v korist katere koli zasebne osebe, in

(iii)

se premoženje Subjekta ob prenehanju prenese na enega ali več Državnih subjektov.

(c)

Dohodek ne gre v korist zasebnih oseb, če so take osebe predvideni upravičenci vladnega programa in se dejavnosti programa izvajajo za širšo javnost v zvezi s splošno blaginjo ali se nanašajo na izvajanje posameznih nalog države. Ne glede na to pa se šteje, da gre dohodek v korist zasebnih oseb, če je dosežen prek Državnega subjekta, ki se uporablja za opravljanje komercialne dejavnosti, kot je komercialna bančna dejavnost, s katero se zagotavljajo finančne storitve zasebnim osebam.

3.

Izraz ‚Mednarodna organizacija‘ pomeni katero koli mednarodno organizacijo oziroma agencijo ali javni organ v njeni celotni lasti. Ta kategorija vključuje katero koli medvladno organizacijo (vključno z nadnacionalno organizacijo), (i) ki jo sestavljajo predvsem vlade, (ii) ki ima z državo članico veljaven sporazum o sedežu ali zelo podoben sporazum in (iii) katere dohodek ne gre v korist zasebnih oseb.

4.

Izraz ‚Centralna banka‘ pomeni institucijo, ki je po pravu ali odobritvi države glavni organ, ki ni vlada države članice sama in izdaja instrumente z namenom, da krožijo kot valuta. Takšna institucija lahko vključuje javni organ, ki je ločen od vlade države članice, ne glede na to, ali je v celotni ali delni lasti države članice.

5.

Izraz ‚Pokojninski sklad z veliko udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti ali katere koli kombinacije teh upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:

(a)

sklad nima niti enega upravičenca s pravico do več kot 5 % sredstev sklada;

(b)

za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sporoča podatke davčnim organom, ter

(c)

sklad izpolnjuje vsaj eno od naslednjih zahtev:

(i)

sklad je na splošno oproščen plačila davka od dohodka iz naložb oziroma je obdavčitev takšnega dohodka odložena ali pa je takšen dohodek obdavčen po nižji stopnji, ker ima status pokojninskega načrta;

(ii)

sklad prejema vsaj 50 % vseh svojih prispevkov (razen prenosov sredstev iz drugih načrtov iz pododstavkov B(5) do (7) ali s pokojninskih računov iz pododstavka C(17)(a)) od delodajalcev financerjev;

(iii)

izplačila ali dvigi iz sklada so dopustni le ob določenih dogodkih v zvezi z upokojitvijo, invalidnostjo ali smrtjo (razen izplačil, prenesenih na druge pokojninske sklade iz pododstavkov B(5) do (7) ali pokojninske račune iz pododstavka C(17)(a)) ali pa velja sistem malusov za izplačila ali dvige, opravljene pred takšnimi dogodki, ali

(iv)

prispevki (razen določenih dopustnih dopolnilnih prispevkov) zaposlenih v sklad so omejeni glede na zasluženi dohodek zaposlenega ali ob upoštevanju pravil iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut ne smejo presegati v domači valuti posamezne države članice izraženega zneska, ki ustreza 50 000 USD, letno.

6.

Izraz ‚Pokojninski sklad z majhno udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:

(a)

ima sklad manj kot 50 udeležencev;

(b)

sklad financira en ali več delodajalcev, ki niso Investicijski subjekti ali Pasivni NFS;

(c)

prispevki zaposlenih in delodajalcev v sklad (razen prenosov sredstev s pokojninskih računov iz pododstavka C(17)(a)) so omejeni glede na zasluženi dohodek oziroma nadomestila zaposlenega;

(d)

udeleženci, ki niso rezidenti države članice, v kateri je sklad ustanovljen, niso upravičeni do več kot 20 % sredstev sklada in

(e)

za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sklad sporoča podatke davčnim organom.

7.

Izraz ‚Pokojninski sklad Državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke‘ pomeni sklad, ki ga ustanovi Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem ali udeležencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) ali ki niso sedanji ali nekdanji zaposleni, če se prejemki takim upravičencem ali udeležencem zagotovijo zaradi osebnih storitev, opravljenih za Državni subjekt, Mednarodno organizacijo ali Centralno banko.

8.

Izraz ‚Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic‘ pomeni Finančno institucijo, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

je Finančna institucija le zato, ker je izdajatelj kreditnih kartic, ki sprejema depozite samo, ko stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kartici, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj, in

(b)

s 1. januarjem 2016 ali pred njim Finančna institucija izvaja politike in postopke, da prepreči preplačilo stranke nad zneskom, izraženim v domači valuti posamezne države članice, ki ustreza 50 000 USD, ali zagotovi, da se kakršno koli preplačilo stranke nad tem zneskom stranki vrne v 60 dneh, pri čemer se v obeh primerih upoštevajo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut. Pri tem se preplačilo stranke ne nanaša na stanja v dobro v višini spornih obveznosti, vključuje pa stanja v dobro, ki so posledica vrnitve blaga.

9.

Izraz ‚Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec‘ pomeni Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, če imajo ali hranijo vse deleže v njem posamezniki ali Subjekti, ki niso Osebe, o katerih se poroča, razen Pasivnih NFS z Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča.

Za Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, ne more veljati, da ni Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec v skladu s pododstavkom B(9) zgolj zato, ker je kolektivni naložbeni nosilec izdal prinosniške delnice v fizični obliki, če:

(a)

kolektivni naložbeni nosilec ni izdal in ne izda prinosniških delnic v fizični obliki po 31. decembru 2015;

(b)

kolektivni naložbeni nosilec prekliče vse takšne delnice po vrnitvi;

(c)

kolektivni naložbeni nosilec izvaja postopke dolžne skrbnosti iz oddelkov II do VII in sporoča vse zahtevane podatke v zvezi s takšnimi delnicami, kadar se te predložijo v odkup ali drugo izplačilo, in

(d)

kolektivni naložbeni nosilec izvaja politike in postopke, s katerimi zagotovi, da se takšne delnice čim prej, v vsakem primeru pa pred 1. januarjem 2018, odkupijo ali imobilizirajo.

C.   Finančni račun

1.

Izraz ‚Finančni račun‘ pomeni račun, ki ga vodi Finančna institucija, vključuje pa Depozitni račun, Skrbniški račun in:

(a)

v primeru Investicijskega subjekta kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji. Ne glede na navedeno izraz ‚Finančni račun‘ ne vključuje nobenega lastniškega ali dolžniškega deleža v Subjektu, ki je investicijski subjekt izključno zato, ker (i) stranki svetuje glede naložb in deluje zanjo ali (ii) zanjo upravlja portfelje in deluje zanjo pri vlaganju, upravljanju ali vodenju Finančnih sredstev, deponiranih v imenu stranke pri Finančni instituciji, ki ni takšen Subjekt;

(b)

v primeru Finančne institucije, ki ni opisana v pododstavku C(1)(a), kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji, če je bila vrsta deležev uvedena zaradi izognitve poročanju v skladu z oddelkom I, in

(c)

katero koli Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo in Pogodbo rentnega zavarovanja, ki jo izda ali izvršuje Finančna institucija, razen neprenosljive takojšnje vseživljenjske rente, nevezane na naložbe, ki se izda posamezniku in v denarju izraža pokojninski ali invalidski prejemek, zagotovljen na podlagi Izključenega računa.

Izraz ‚Finančni račun‘ ne zajema Izključenih računov.

2.

Izraz ‚Depozitni račun‘ vključuje vsak poslovni, čekovni, varčevalni, vezani ali varčevalni pokojninski račun ali račun, ki se izkaže s potrdilom o vlogi, varčevalnim pokojninskim potrdilom, naložbenim potrdilom, potrdilom o zadolženosti ali drugim podobnim instrumentom, ki ga vodi Finančna institucija pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju. Depozitni račun vključuje tudi znesek, ki ga ima zavarovalna družba po pogodbi o zajamčeni naložbi ali podobnem dogovoru, da bo od njega izplačevala obresti ali jih k njemu pripisovala.

3.

Izraz ‚Skrbniški račun‘ pomeni račun (razen Zavarovalne pogodbe ali Pogodbe rentnega zavarovanja), na katerem je eno ali več Finančnih sredstev v korist druge osebe.

4.

Izraz ‚Lastniški delež‘ pomeni v primeru partnerstva, ki je Finančna institucija, delež v kapitalu ali delež od dobička partnerstva. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija, se šteje, da ima Lastniški delež katera koli oseba, ki se obravnava kot ustanovitelj ali upravičenec do celote ali dela sklada, ali katera koli druga fizična oseba, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skladom. Oseba, o kateri se poroča, se obravnava kot upravičenec skrbniškega sklada, če ima pravico, da od sklada neposredno ali posredno (npr. prek pooblaščene osebe) prejema obvezno izplačilo ali lahko od njega neposredno ali posredno prejema diskrecijsko izplačilo.

5.

Izraz ‚Zavarovalna pogodba‘ pomeni pogodbo (razen Pogodbe rentnega zavarovanja), v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo izplačal določen znesek, če se zgodi določen nepredvidljiv dogodek, ki vključuje smrt, bolezen, nesrečo, odgovornost ali premoženjsko tveganje.

6.

Izraz ‚Pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni pogodbo, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v časovnem obdobju, ki se v celoti ali delno določi glede na pričakovano življenjsko dobo enega ali več posameznikov. Izraz vključuje tudi pogodbo, ki se v skladu z zakoni, predpisi ali prakso države članice ali druge jurisdikcije, v kateri je bila izdana, šteje za Pogodbo rentnega zavarovanja, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v obdobju več let.

7.

Izraz ‚Zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo (razen škodne pozavarovalne pogodbe med zavarovalnima družbama), ki ima Odkupno vrednost.

8.

Izraz ‚Odkupna vrednost‘ pomeni večjega od zneskov: (i) znesek, do prejema katerega je imetnik police upravičen ob odkupu ali prenehanju pogodbe (določi se brez zmanjšanja za izstopne stroške ali posojilo na polico), in (ii) znesek, ki si ga imetnik police lahko izposodi po pogodbi ali v zvezi z njo. Ne glede na navedeno izraz ‚Odkupna vrednost‘ ne vključuje zneska, izplačljivega po Zavarovalni pogodbi:

(a)

izključno v primeru smrti posameznika, zavarovanega s pogodbo o življenjskem zavarovanju;

(b)

kot prejemek zaradi telesne poškodbe ali bolezni ali drug prejemek, ki je nadomestilo za ekonomsko izgubo, nastalo ob zavarovalnem dogodku;

(c)

kot povračilo predhodno plačane premije (od katere se odštejejo stroški zavarovanja, ne glede na to, ali so bili dejansko zaračunani) po Zavarovalni pogodbi (razen po pogodbi o naložbenem življenjskem zavarovanju ali rentnem zavarovanju) zaradi odpovedi ali prenehanja pogodbe, zmanjšanja izpostavljenosti tveganju med veljavnostjo pogodbe ali na podlagi popravka pri knjiženju ali druge podobne napake v zvezi s premijo pogodbe;

(d)

kot dividenda imetnika police (razen dividende, ki se izplača ob prenehanju pogodbe), če je dividenda povezana z Zavarovalno pogodbo, v skladu s katero se izplačajo le prejemki, opisani v pododstavku C(8)(b), ali

(e)

kot vračilo vnaprej plačane ali deponirane premije za Zavarovalno pogodbo, pri kateri se premija plača vsaj letno, če znesek vnaprej plačane ali delno plačane premije ne presega naslednje letne premije, ki jo bo treba plačati v skladu s pogodbo.

9.

Izraz ‚Že obstoječi račun‘ pomeni:

(a)

Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija na dan 31. decembra 2015;

(b)

kakršen koli Finančni račun Imetnika računa ne glede na datum njegovega odprtja, če:

(i)

ima Imetnik računa pri Poročevalski finančni instituciji (ali Povezanem subjektu, ki je v isti državi članici kot Poročevalska finančna institucija) Finančni račun, ki je Že obstoječi račun v skladu s pododstavkom C(9)(a);

(ii)

Poročevalska finančna institucija (oziroma Povezani subjekt, ki je v isti državi članici kot Poročevalska finančna institucija) za namene izpolnjevanja zahtev o spoznanju ali domnevanju iz odstavka A oddelka VII in za določitev stanja ali vrednosti kakršnih koli Finančnih računov pri uporabi katerega od računskih pragov oba navedena finančna računa in vse druge Finančne račune Imetnika računa, ki se obravnavajo kot Že obstoječi računi v skladu s točko (b), obravnava kot en sam Finančni račun;

(iii)

lahko Poročevalska finančna institucija v zvezi s Finančnim računom, za katerega je treba izvesti Postopke za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank, zahteve glede takšnih postopkov izpolni tako, da se opre na tovrstne postopke, izvedene za Že obstoječi račun iz pododstavka C(9)(a), in

(iv)

za odprtje Finančnega računa ni potrebno, da bi Imetnik računa predložil nove, dodatne ali spremenjene podatke o stranki, razen za namene te direktive.

10.

Izraz ‚Novi račun‘ pomeni finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija, odprt 1. januarja 2016 ali pozneje, razen če se obravnava kot Že obstoječi račun v skladu s pododstavkom C(9)(b).

11.

Izraz ‚Že obstoječi račun posameznika‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več posameznikov.

12.

Izraz ‚Novi račun posameznika‘ pomeni Novi račun enega ali več posameznikov.

13.

Izraz ‚Že obstoječi račun subjekta‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več Subjektov.

14.

Izraz ‚Račun nižje vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 ne presega v domači valuti posamezne države članice izraženega zneska, ki ustreza 1 000 000 USD.

15.

Izraz ‚Račun visoke vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 ali 31. decembra katerega koli poznejšega leta presega v domači valuti posamezne države članice izražen znesek, ki ustreza 1 000 000 USD.

16.

Izraz ‚Novi račun subjekta‘ pomeni Novi račun enega ali več Subjektov.

17.

Izraz ‚Izključeni račun‘ pomeni katerega koli od naslednjih računov:

(a)

pokojninski račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)

račun je urejen s predpisi kot osebni pokojninski račun ali je del registriranega ali s predpisi urejenega pokojninskega načrta za zagotavljanje pokojninskih prejemkov (vključno s prejemki za primer invalidnosti ali smrti);

(ii)

račun je davčno ugoden (torej se prispevki na račun, ki bi bili sicer obdavčeni, odštejejo ali izvzamejo iz bruto dohodka Imetnika računa ali se obdavčijo po nižji stopnji ali pa se obdavčitev dohodka iz naložb z računa odloži ali se ta dohodek obdavči po nižji stopnji);

(iii)

davčnim organom je treba sporočati podatke v zvezi z računom;

(iv)

pogoji za dvig so dosežena določena upokojitvena starost, invalidnost ali smrt ali pa se pri dvigih pred takimi določenimi dogodki uporabijo malusi in

(v)

ali (i) so letni prispevki omejeni na znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice, ki ustreza največ 50 000 USD, ali (ii) so najvišji prispevki za celo življenje na račun omejeni na znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice, ki ustreza največ 1 000 000 USD, pri čemer se v obeh primerih uporabijo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut.

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz pododstavka C(17)(a)(v), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz pododstavka C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli pododstavka od B(5) do (7);

(b)

račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)

račun je urejen s predpisi kot naložbeni nosilec za druge namene, razen pokojninskih, z njim pa se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali pa je urejen s predpisi kot nosilec varčevanja za druge namene, razen pokojninskih;

(ii)

račun je davčno ugoden (torej se prispevki na račun, ki bi bili sicer obdavčeni, odštejejo ali izvzamejo iz bruto dohodka Imetnika računa ali se obdavčijo po nižji stopnji ali pa se obdavčitev dohodka iz naložb z računa odloži ali se ta dohodek obdavči po nižji stopnji);

(iii)

pogoj za dvig je izpolnitev določenih pogojev, povezanih z namenom naložbenega ali varčevalnega računa (npr. zagotavljanjem prejemkov v zvezi z izobraževanjem ali zdravstvom), ali pa se pri dvigih pred izpolnitvijo takšnih pogojev uporabijo malusi, in

(iv)

letni prispevki so omejeni na znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice, ki ustreza največ 50 000 USD, pri čemer se uporabijo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut.

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz pododstavka C(17)(b)(iv), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz pododstavka C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli pododstavka od B(5) do (7);

(c)

pogodbo o življenjskem zavarovanju z dobo kritja, ki se bo končala, preden zavarovanec doseže starost 90 let, če pogodba izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)

periodične premije, ki se s časom ne zmanjšujejo, se plačujejo vsaj letno, dokler pogodba velja ali dokler zavarovanec ne doseže starosti 90 let, kar je krajše;

(ii)

pogodba nima pogodbene vrednosti, ki bi bila na voljo kateri koli osebi (z dvigom, posojilom ali drugače), ne da bi bila pogodba prekinjena;

(iii)

znesek (razen za primer smrti), ki se izplača ob odpovedi ali prekinitvi pogodbe, ne more preseči skupnih premij, plačanih po pogodbi, zmanjšanih za znesek za primer smrti ali bolezni in stroške (dejansko zaračunane ali ne) za obdobje ali obdobja veljavnosti pogodbe ter kakršne koli zneske, plačane pred odpovedjo ali prekinitvijo pogodbe, in

(iv)

pogodba ni bila odplačno prenesena na prevzemnika;

(d)

račun, ki ga ima samo zapuščina, če dokumentacija za tak račun vključuje kopijo oporoke ali potrdila o smrti zapustnika;

(e)

račun, ki se odpre v zvezi z naslednjim:

(i)

sklepom ali sodbo sodišča;

(ii)

prodajo, zamenjavo ali zakupom nepremičnega ali osebnega premoženja, če račun izpolnjuje naslednje zahteve:

sredstva se nanj nalagajo izključno kot predplačilo, ara, depozit v znesku, primernem za zavarovanje obveznosti, neposredno povezane s transakcijo, ali podobno plačilo ali se nanj nalagajo Finančna sredstva v zvezi s prodajo, zamenjavo ali zakupom premoženja;

odpre in uporablja se izključno za zavarovanje obveznosti kupca, da plača kupnino za premoženje, obveznosti prodajalca, da plača kakršno koli pogojno obveznost, ali obveznosti zakupodajalca ali zakupojemalca, da plača kakršno koli odškodnino v zvezi z zakupljenim premoženjem, kot je bilo dogovorjeno z zakupom;

sredstva na njem, vključno z dohodkom iz teh sredstev, se bodo izplačala ali drugače razdelila v korist kupca, prodajalca, zakupodajalca ali zakupojemalca (tudi za poravnavo njegove obveznosti), ko se premoženje proda, zamenja ali izroči oziroma se zakup prekine;

ni kritni ali podoben račun, odprt v zvezi s prodajo ali zamenjavo Finančnih sredstev, in

ni povezan z računom iz pododstavka C(17)(f);

(iii)

obveznostjo Finančne institucije, ki opravlja storitve v zvezi s posojilom, zavarovanim z nepremičnino, da rezervira del plačila izključno zato, da omogoči poznejše plačilo davkov ali zavarovanja v zvezi z nepremičnino;

(iv)

obveznostjo Finančne institucije izključno zato, da se omogoči poznejše plačilo davkov;

(f)

Depozitni račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)

obstaja izključno zato, da stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kreditni kartici ali v zvezi z drugim revolving kreditom, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj, in

(ii)

s 1. januarjem 2016 ali pred njim Finančna institucija izvaja politike in postopke, da prepreči preplačilo stranke nad zneskom, izraženim v domači valuti posamezne države članice, ki ustreza 50 000 USD, ali zagotovi, da se kakršno koli preplačilo stranke nad tem zneskom stranki vrne v 60 dneh, pri čemer se v obeh primerih upoštevajo pravila iz odstavka C oddelka VII o pretvorbi valut. Pri tem se preplačilo stranke ne nanaša na stanja v dobro v višini spornih obveznosti, vključuje pa stanja v dobro, ki so posledica vrnitve blaga.

(g)

kateri koli drugi račun, pri katerem je tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, nizko ter ki ima zelo podobne značilnosti kot računi iz pododstavkov C(17)(a) do (f) in je na seznamu izključenih računov iz člena 8(7a) te direktive, če status takšnega računa kot izključenega računa ni v nasprotju s cilji te direktive.

D.   Račun, o katerem se poroča

1.

Izraz ‚Račun, o katerem se poroča‘, pomeni Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija države članice in ga ima ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča, če je bil kot tak opredeljen v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov II do VII.

2.

Izraz ‚Oseba, o kateri se poroča‘, pomeni Osebo države članice, ki ni: (i) družba, s katere delnicami se redno trguje na enem ali več organiziranih trgih vrednostnih papirjev; (ii) kakršna koli družba, ki je Povezani subjekt družbe iz točke (i); (iii) Državni subjekt; (iv) Mednarodna organizacija; (v) Centralna banka ali (vi) Finančna institucija.

3.

Izraz ‚Oseba države članice‘ v zvezi s posamezno državo članico pomeni posameznika ali Subjekt, ki je rezident katere koli druge države članice v skladu z davčno zakonodajo navedene druge države članice, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident katere koli druge države članice. Pri tem se Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene, obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave.

4.

Izraz ‚Sodelujoča jurisdikcija‘ v zvezi s posamezno državo članico pomeni:

(a)

katero koli drugo državo članico;

(b)

katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima zadevna država članica sporazum, v skladu s katerim bo ta jurisdikcija zagotavljala informacije iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga ta država članica objavi in sporoči Evropski komisiji;

(c)

katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima Unija sporazum, v skladu s katerim bo ta jurisdikcija zagotavljala informacije iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga objavi Evropska komisija.

5.

Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ pomeni fizične osebe, ki opravljajo nadzor nad Subjektom. Pri skrbniškem skladu ta izraz pomeni ustanovitelja(-e), skrbnika(-e), morebitnega(-e) nadzornika(-e), upravičenca(-e) ali razred(-e) upravičencev in vsako drugo fizično osebo, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skrbniškim skladom, pri pravnem dogovoru, ki ni skrbniški sklad, pa osebe z enakovrednimi ali podobnimi položaji. Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ je treba razlagati skladno s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje.

6.

Izraz ‚NFS‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki ni Finančna institucija.

7.

Izraz ‚Pasivni NFS‘ pomeni: (i) NFS, ki ni Aktivni NFS, ali (ii) Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b), ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

8.

Izraz ‚Aktivni NFS‘ pomeni NFS, ki izpolnjuje katero koli od naslednjih meril:

(a)

manj kot 50 % bruto dohodka NFS v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalnem obdobju je pasivni dohodek in manj kot 50 % sredstev, ki jih je imel NFS v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalnem obdobju, so sredstva, ki ustvarjajo pasivni dohodek ali se z njimi lahko ustvarja pasivni dohodek;

(b)

z delnicami NFS se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali pa je NFS Povezani subjekt Subjekta, s katerega delnicami se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev;

(c)

NFS je Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka oziroma Subjekt, ki je v celotni lasti enega ali več od navedenih;

(d)

pretežen del dejavnosti NFS je imetništvo (v celoti ali delno) izdanih delnic v eni ali več hčerinskih družbah, ki ne trgujejo ali poslujejo kot Finančne institucije, ali zagotavljanje financiranja in storitev tem družbam, pri čemer Subjekt ne more pridobiti statusa NFS, če deluje (ali se predstavlja) kot investicijski sklad, na primer zasebni lastniški sklad, sklad tveganega kapitala, sklad za odkupe z zadolžitvijo ali kateri koli naložbeni nosilec, katerega namen je pridobivanje ali financiranje družb in nato imetništvo deležev v teh družbah kot kapitalskih sredstev za vlaganje;

(e)

NFS še ne opravlja dejavnosti in je ni opravljal v preteklosti, vendar vlaga premoženje v sredstva z namenom opravljati dejavnost, ki ni dejavnost finančne institucije, pod pogojem, da za NFS ta izjema ne velja po 24-mesečnem obdobju od dneva, ko je bil NFS prvotno organiziran;

(f)

NFS v preteklih petih letih ni bil Finančna institucija in je v postopku unovčenja svojih sredstev ali reorganizacije z namenom nadaljevati ali ponovno vzpostaviti poslovanje, ki ni poslovanje Finančne institucije;

(g)

NFS se ukvarja predvsem s transakcijami financiranja in varovanja pred tveganji s Povezanimi subjekti, ki niso Finančne institucije, ali zanje in ne zagotavlja finančnih storitev ali storitev varovanja pred tveganji Subjektu, ki ni Povezani subjekt, pod pogojem, da se skupina katerih koli tako Povezanih subjektov ukvarja predvsem s poslovanjem, ki ni poslovanje Finančne institucije, ali

(h)

NFS izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(i)

je ustanovljen in deluje v državi članici ali drugi jurisdikciji, katere rezident je, izključno v verske, dobrodelne, znanstvene, umetniške, kulturne, športne ali izobraževalne namene ali je ustanovljen in deluje v državi članici ali drugi jurisdikciji, katere rezident je, ter je strokovna organizacija, poslovno združenje, gospodarska zbornica, delavska organizacija, kmetijska ali hortikulturna organizacija, državljansko združenje ali organizacija, ki deluje izključno za spodbujanje družbene blaginje,

(ii)

je oproščen davka od dohodka v državi članici ali drugi jurisdikciji, katere rezident je,

(iii)

nima družbenikov ali članov, ki bi imeli lastniški ali upravičeni delež v njegovem dohodku ali sredstvih,

(iv)

veljavna zakonodaja države članice ali druge jurisdikcije, katere rezident je NFS, ali listine o ustanovitvi NFS ne dovoljujejo delitve dohodka ali sredstev NFS ali njihove uporabe v korist zasebne osebe ali nedobrodelnega Subjekta, razen pri dobrodelnem delovanju NFS ali kot plačilo primernega nadomestila za opravljene storitve ali plačilo, ki ustreza pošteni tržni vrednosti premoženja, ki ga je kupil NFS, in

(v)

veljavna zakonodaja države članice ali druge jurisdikcije, katere rezident je NFS, ali listine o ustanovitvi NFS določajo, da se ob likvidaciji ali prenehanju NFS vsa njegova sredstva dodelijo državnemu subjektu ali drugi nepridobitni organizaciji ali pripadejo vladi države članice ali druge jurisdikcije, katere rezident je NFS, ali kateri koli njeni politični enoti.

E.   Razno

1.

Izraz ‚Imetnik računa‘ pomeni osebo, ki je navedena ali identificirana kot Imetnik Finančnega računa pri Finančni instituciji, ki vodi račun. Oseba, ki ni Finančna institucija in ima Finančni račun v korist ali za račun druge osebe kot zastopnik, skrbnik, pooblaščenec, podpisnik, svetovalec pri naložbah ali posrednik, se za namene te direktive ne obravnava, kot da ima račun, taka druga oseba pa se obravnava, kot da ima račun. Pri Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja je Imetnik računa katera koli oseba, ki ima pravico pridobiti Odkupno vrednost ali spremeniti upravičenca pogodbe. Če nobena oseba ne more pridobiti Odkupne vrednosti ali spremeniti upravičenca, je Imetnik računa katera koli oseba, v pogodbi imenovana kot lastnik, in vsaka oseba s pridobljeno pravico do izplačila po določilih pogodbe. Ob dospetju Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja se vsaka oseba, upravičena do izplačila po pogodbi, obravnava kot Imetnik računa.

2.

Izraz ‚Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank‘ pomeni postopke dolžne skrbnosti v zvezi s strankami, ki jih Poročevalska finančna institucija izvede v skladu z zahtevami za preprečevanje pranja denarja ali podobnimi zahtevami, ki veljajo zanjo.

3.

Izraz ‚Subjekt‘ pomeni pravno osebo ali pravni dogovor, kot je družba, partnerstvo, skrbniški sklad ali fundacija.

4.

Subjekt je ‚Povezani subjekt‘ drugega Subjekta, če (i) en Subjekt nadzoruje drugega, (ii) sta oba pod skupnim nadzorom ali (iii) sta oba Investicijska subjekta iz pododstavka A(6)(b) in pod skupnim upravljanjem, ki izpolnjuje zahteve glede dolžne skrbnosti, ki veljajo za takšne Investicijske subjekte. Pri tem nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta.

5.

Izraz ‚IŠD‘ pomeni identifikacijsko številko davkoplačevalca (ali enakovredno oznako, če ni identifikacijske številke davkoplačevalca).

6.

Izraz ‚Dokazne listine‘ vključuje kar koli od naslednjega:

(a)

potrdilo o rezidentstvu, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) države članice ali druge jurisdikcije, za katero prejemnik plačila zatrjuje, da je njen rezident;

(b)

glede posameznika kateri koli veljaven identifikacijski dokument, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime in priimek posameznika ter se praviloma uporablja za ugotavljanje istovetnosti;

(c)

glede Subjekta katero koli uradno dokumentacijo, ki jo izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime Subjekta ter bodisi naslov njegovega sedeža v državi članici ali drugi jurisdikciji, za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi državo članico ali drugo jurisdikcijo, v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran;

(d)

kateri koli revidirani finančni izkaz, poročilo tretje osebe o kreditni sposobnosti, vlogo za stečaj ali poročilo regulativnega organa za vrednostne papirje.

Glede Že obstoječega računa subjekta lahko Poročevalska finančna institucija kot Dokazno listino uporabi kakršno koli klasifikacijo iz svojih evidenc v zvezi z Imetnikom računa, ki je bila oblikovana na podlagi standardiziranega sistema sektorskih oznak in jo je Poročevalska finančna institucija v skladu s svojimi običajnimi poslovnimi praksami evidentirala v okviru Postopkov za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene (razen davčnih namenov) ter jo je vzpostavila pred dnevom, na katerega je finančni račun klasificirala kot Že obstoječi račun, če ne spozna ali nima razlogov domnevati, da je takšna klasifikacija nepravilna ali nezanesljiva. Izraz ‚standardizirani sistem sektorskih oznak‘ pomeni sistem oznak za klasifikacijo ustanov po poslovni dejavnosti za namene, ki niso davčni nameni.

ODDELEK IX

UČINKOVITO IZVAJANJE

V skladu s členom 8(3a) te direktive, morajo države članice imeti pravila in upravne postopke, s katerimi zagotovijo učinkovito izvajanje in spoštovanje navedenih postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, med drugim:

1.

pravila, s katerimi se Finančnim institucijam, osebam ali posrednikom prepreči uvajanje praks, katerih namen je izogibanje postopkom poročanja in dolžne skrbnosti;

2.

pravila, v skladu s katerimi morajo Poročevalske finančne institucije voditi evidenco ukrepov, sprejetih za izvajanje navedenih postopkov, in kakršnih koli dokazil, na katere se pri tem oprejo, ter ustrezne ukrepe za pridobitev teh evidenc;

3.

upravne postopke, s katerimi se preveri, ali Poročevalske finančne institucije spoštujejo postopke poročanja in dolžne skrbnosti, ter upravne postopke za nadaljnje ukrepanje s Poročevalsko finančno institucijo, ko se sporočijo nedokumentirani računi;

4.

upravne postopke za zagotovitev, da je pri Subjektih in računih, ki so po notranjem pravu opredeljeni kot Neporočevalske finančne institucije in kot Izključeni računi, tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, še naprej nizko, in

5.

učinkovite določbe o izvrševanju, da se odpravi neizpolnjevanje obveznosti.

ODDELEK X

DATUMI ZAČETKA IZVAJANJA ZA POROČEVALSKE FINANČNE INSTITUCIJE V AVSTRIJI

Za Poročevalske finančne institucije v Avstriji se vse navedbe letnic 2016 in 2017 v tej prilogi razumejo kot navedbe letnic 2017 oziroma 2018.

Za Že obstoječe račune Poročevalskih finančnih institucij v Avstriji se vse navedbe datuma 31. december 2015 v tej prilogi razumejo kot navedbe datuma 31. december 2016.

PRILOGA II

DOPOLNILNA PRAVILA O POROČANJU IN DOLŽNI SKRBNOSTI ZA PODATKE O FINANČNIH RAČUNIH

1.   Sprememba okoliščin

‚Sprememba okoliščin‘ vključuje vsakršno spremembo, zaradi katere se dodajo podatki, pomembni za status osebe, ali ki je kako drugače v nasprotju s statusom takšne osebe. Poleg tega sprememba okoliščin zajema vsakršno spremembo računa Imetnika računa ali dodajanje podatkov takšnemu računu (vključno z dodatkom, zamenjavo ali drugo spremembo Imetnika računa) oziroma vsakršno spremembo računa, povezanega s takšnim računom, ali dodajanje podatkov takšnemu računu (ob uporabi pravil o seštevanju računov iz pododstavkov C(1) do (3) oddelka VII Priloge I), če takšna sprememba ali dodajanje podatkov vpliva na status Imetnika računa.

Če se je Poročevalska finančna institucija oprla na preverjanje naslova bivališča iz pododstavka B(1) oddelka III Priloge I in zaradi spremembe okoliščin spozna ali utemeljeno domneva, da je izvirna dokazna listina (ali druga enakovredna dokumentacija) nepravilna ali nezanesljiva, mora do poznejšega od datumov, in sicer bodisi do zadnjega dne zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalnega obdobja bodisi v 90 koledarskih dneh po obvestilu o takšni spremembi okoliščin ali odkritju takšne spremembe, pridobiti samopotrdilo in novo Dokazno listino, da za davčne namene določi bivališče(-a) imetnika računa. Če Poročevalska finančna institucija do tega datuma ne more pridobiti samopotrdila ali nove Dokazne listine, mora izvesti postopek iskanja po elektronski evidenci iz pododstavkov B(2) do (6) oddelka III Priloge I.

2.   Samopotrdilo za Nove račune subjekta

Glede Novih računov Subjekta se lahko Poročevalska finančna institucija pri določanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča, opre le na samopotrdilo Imetnika računa ali Obvladujoče osebe.

3.   Rezidentstvo Finančne institucije

Finančna institucija je rezidentka države članice, če je pod jurisdikcijo te države članice (torej lahko država članica uveljavi, da ji mora finančna institucija poročati). Na splošno velja, da je finančna institucija, ki je rezidentka države članice za davčne namene, pod jurisdikcijo te države članice in tako Finančna institucija države članice. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija (ne glede na to, ali je rezident države članice za davčne namene), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, če je eden ali več njegovih skrbnikov rezidentov te države članice, razen če sklad vse podatke, ki jih je treba v skladu s to direktivo sporočati v zvezi z Računi, o katerih se poroča in ki jih vodi sklad, sporoča drugi državi članici, ker je rezident te druge države članice za davčne namene. Kadar pa Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) nima rezidentstva za davčne namene (na primer ker se obravnava kot davčno pregledna ali je v jurisdikciji, ki nima davka na dohodek), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice in tako Finančna institucija države članice, če:

(a)

je ustanovljena v skladu z zakoni te države članice,

(b)

je njen sedež uprave (tudi dejanske uprave) v tej državi članici ali

(c)

se nad njo izvaja finančni nadzor v tej državi članici.

Kadar je Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) rezidentka dveh ali več držav članic, zanjo veljajo obveznosti glede poročanja in dolžne skrbnosti države članice, v kateri ima Finančni račun oziroma račune.

4.   Vodenje računa

Pri določanju, katera Finančna institucija vodi račun, na splošno velja naslednje:

(a)

v primeru Skrbniškega računa Finančna institucija, ki ima skrbništvo nad sredstvi na računu (vključno s Finančno institucijo, ki za Imetnika računa hrani sredstva, registrirana pod imenom posrednika);

(b)

v primeru Depozitnega računa Finančna institucija, ki je dolžna opravljati plačila v zvezi z računom (ne pa zastopnik Finančne institucije, ne glede na to, ali je Finančna institucija);

(c)

v primeru kakršnega koli lastniškega ali dolžniškega deleža v Finančni instituciji, ki predstavlja Finančni račun, zadevna Finančna institucija;

(d)

v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja Finančna institucija, ki je dolžna opravljati plačila v zvezi s pogodbo.

5.   Skrbniški skladi, ki so Pasivni NFS

Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene v skladu s pododstavkom D(3) oddelka VIII Priloge I se obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave. Pri tem se šteje, da je pravna oseba ali pravni dogovor ‚podoben‘ partnerstvu oziroma partnerstvu z omejeno odgovornostjo, če se v državi članici v skladu z njeno davčno zakonodajo ne obravnava kot obdavčljiva enota. Da pa bi se pri poročanju izognili podvajanju (glede na širok obseg pojma ‚Obvladujoče osebe‘ v zvezi s skrbniškimi skladi), se skrbniški sklad, ki je Pasivni NFS, ne sme razumeti kot podoben pravni dogovor.

6.   Naslov sedeža Subjekta

Ena od zahtev iz pododstavka E(6)(c) oddelka VIII Priloge I je, da uradna dokumentacija v zvezi s Subjektom vsebuje bodisi naslov njegovega sedeža v državi članici ali drugi jurisdikciji, za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi državo članico ali drugo jurisdikcijo, v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran. Naslov sedeža Subjekta je načeloma kraj, v katerem je njegova dejanska uprava. Naslov Finančne institucije, pri kateri ima Subjekt račun, poštni predal ali naslov, ki se uporablja izključno za pošto, ni naslov sedeža Subjekta, razen če je to edini naslov, ki ga Subjekt uporablja, in je naveden kot prijavljeni naslov Subjekta v njegovih organizacijskih dokumentih. Prav tako naslov, kjer se v skladu z napotki hrani vsa pošta, ni naslov sedeža Subjekta.


Top