EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019SC0358

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k UREDBI KOMISIJE (EU) .../... o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo svetlobnih virov in ločenih krmilnih naprav na podlagi Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 244/2009, (ES) št. 245/2009 in (EU) št. 1194/2012 in DELEGIRANI UREDBI KOMISIJE (EU) .../... o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem svetlobnih virov z energijskimi nalepkami ter o razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 874/2012

SWD/2019/0358 final

Povzetek

Ocena učinka za uredbo o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo svetlobnih virov in ločenih krmilnih naprav ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 244/2009, (ES) št. 245/2009 in (EU) št. 1194/2012 1 ter uredbo o vzpostavitvi energijske nalepke za svetlobne vire in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 874/2012 2

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava?

Svetila so še vedno med največjimi porabniki električne energije v Evropski uniji (približno 12 % vse bruto proizvodnje električne energije v EU-28). Pričakovalo se je, da bodo leta 2020 prihranki pri električni energiji zaradi obstoječih zahtev dosegli 110 TWh, vendar bodo glede na najnovejše ocene omejeni na 70 TWh. Po ovrednotenju na podlagi ocene učinka pričakovani prihranki morda ne bodo doseženi zaradi:

(1)zastarelih zahtev glede energijske učinkovitosti,

(2)težkega izvajanja in nadzora zaradi:

a) zapletene zakonodaje,

b) nejasnega in dvoumnega področja uporabe ter izjem,

c) preveč parametrov, ki jih morajo organi za nadzor trga preveriti, in predragega/predolgega preizkušanja zaradi preverjanja,

(3)nedavnega pojava „popolnoma integriranih svetilk“ (iz katerih svetlobnega vira ni mogoče odstraniti za preverjanje): ni jasno, ali ta svetila spadajo na področje obstoječe zakonodaje in kakšna so pravila za preverjanje njihove skladnosti. Obstaja tveganje, da bodo prihranki energije s temi svetili omejeni.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

Posodobljene zahteve glede energijske učinkovitosti in posodobljena energijska nalepka bodo izboljšale konkurenčnost industrije EU in komunikacijo s potrošniki o učinkovitih izdelkih ter zagotovile dodatne prihranke energije.

Poenostavljena zakonodaja, na novo opredeljeno področje uporabe, jasnejše izjeme in poenostavljeni preizkusi bodo zapolnili morebitne vrzeli in s tem ustvarili enake konkurenčne pogoje za industrijo ter olajšali skladnost in izvrševanje.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? 

Zahteva po minimalnih ravneh energijske učinkovitosti in energijski nalepki na ravni EU prinaša jasno dodano vrednost.

Brez harmoniziranih zahtev na ravni EU bi morale države članice oblikovati minimalne zahteve za energijsko učinkovitost posameznih izdelkov na nacionalni ravni v okviru svojih okoljskih in energetskih politik. To bi spodkopalo prosti pretok izdelkov. Pred uvedbo obstoječih ukrepov za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami na ravni EU se je to dejansko dogajalo pri veliko izdelkih.



B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? 

Obravnavane so bile štiri možnosti politike:

1.osnovna možnost: brez ukrepanja;

2.le energijska nalepka (ELOnly): možnost 2, z novimi merili in razponi razredov na energijskih nalepkah, na novo opredeljeno področje uporabe ter izjeme in prevrednotena nalepka A–G. Uporabljala bi se od septembra 2021. Zakonodaja, ki ureja okoljsko primerno zasnovo, bi ostala nespremenjena;

3.označevanje z energijskimi nalepkami in okoljsko primerna zasnova leta 2021 (ECOEL2021): možnost 3, z dodatno revizijo zakonodaje, ki ureja okoljsko primerno zasnovo, z novimi zahtevami glede energijske učinkovitosti in funkcionalnimi zahtevami ter na novo opredeljenim področjem uporabe in izjemami. To je prednostna možnost;

4.označevanje z energijskimi nalepkami in okoljsko primerna zasnova v obdobju 2021–2023 (ECOEL2tiers): možnost 4, z uporabo zahtev za linearne fluorescenčne sijalke T8, preloženo na september 2023.

Kdo podpira katero možnost? 

Vse zainteresirane strani podpirajo pregled zahtev tako glede označevanja z energijskimi nalepkami kot tudi glede okoljsko primerne zasnove za svetila. Sam pregled označevanja z energijskimi nalepkami ne bi dosegel pomembnih delov trga; glede na rezultate ocene učinka možni prihranki ne bi bili doseženi v celoti in bi prišlo do izgube konkurenčnosti zaradi dampinških praks.

Zainteresirane strani podpirajo tudi uvajanje kakovostnih svetlečih diod, poenostavitev zakonodaje, revizijo področja uporabe in nadaljnja pojasnila glede izjem.

Začetek postopnega opuščanja fluorescenčnih sijalk T8 je najobčutljivejša točka, saj nekatere zainteresirane strani (del panoge in manjšina držav članic) dvomijo o razpoložljivosti zamenjav v obliki svetlečih diod za vse vrste uporabe sijalk T8 septembra 2021 in podpirajo nekaj let poznejši začetek postopnega opuščanja. Večina držav članic podpira zgoden začetek postopnega opuščanja sijalk T8 skupaj s ciljno usmerjenimi izjemami za problematične sektorje. Nevladne organizacije in združenja potrošnikov nasprotujejo poznemu začetku postopnega opuščanja sijalk T8.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Do leta 2030 bo možnost 3 (ECOEL2021) prinesla naslednje koristi:

·dodatni prihranki energije v višini 41,9 TWh na leto in prihranki pri emisijah toplogrednih plinov v višini 14,3 megatone ekvivalenta CO2 na leto, tj. 2,88 % cilja Komisije do leta 2030 glede prihrankov pri porabi končne energije in 1,34 % cilja Komisije do leta 2030 glede prihrankov pri emisijah toplogrednih plinov;

·dodatni prihranki pri letnih izdatkih končnih uporabnikov v višini 7,7 milijarde EUR in dodatni poslovni prihodki v višini 1,1 milijarde EUR na leto;

·uskladitev s tehnološkim napredkom in globalnimi zahtevami glede minimalne energijske učinkovitosti v drugih gospodarstvih;

·zagotavljanje konkurenčnosti industrije EU in njene vodilne vloge kot visokokakovostnih proizvajalcev;

·varovanje evropskih MSP.

Kolikšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Stroški so ocenjeni, kot sledi:

·potrošniki: dodatne 1,1 milijarde EUR leta 2030 za stroške pridobitve (vendar zmanjšanje celotnih izdatkov, vključno s porabo energije, za 7,7 milijarde EUR);

·monterji: 0,2 milijarde EUR za zmanjšane prihodke leta 2030 (vendar povečanje celotnih poslovnih prihodkov);

·dobavitelji: enkrat 0,03 milijarde EUR za ponovno označitev leta 2022;

·trgovci: enkrat 0,004 milijarde EUR za ponovno označitev leta 2022.

Stroški trgovcev in dobaviteljev so posledica uporabe nove uredbe o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami.



Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja?

Celotni poslovni prihodki se bodo povečali, zlasti v industriji, trgovini na debelo in drobno ter pri storitvah vzdrževanja. V sektorju razsvetljave azijski proizvajalci hitro širijo svoj svetovni tržni delež, pri čemer je najprivlačnejša lastnost njihovih izdelkov nizka cena. Zahteve glede označevanja z energijskimi nalepkami in okoljsko primerne zasnove imajo ključno vlogo pri tem, da bosta industrijo EU razlikovali kakovost in inovacije.

Nova lestvica označevanja z nalepkami bo spodbudila industrijske inovacije pri razvoju svetlečih diod, ki bodo lahko dosegale nove najvišje razrede.

Proizvajalci svetilk, ki so večinoma evropski MSP, bodo imeli koristi od prenehanja uporabe energijskih nalepk, posebej namenjenih za svetilke, saj se bo upravno breme zmanjšalo.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? 

Dodatnih učinkov na nacionalne proračune/uprave poleg zgoraj predstavljenih ni.

Ali bo prišlo do drugih znatnih učinkov?

Da, pričakuje se, da bo prednostna možnost pozitivno vplivala na konkurenčnost in inovacije v EU.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Vključena bo klavzula ponovnega pregleda 5 let po sprejetju.

(1)

   Uredba Komisije (ES) št. 244/2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo neusmerjenih svetil v gospodinjstvu (UL L 76, 24.3.2009, str. 3), kakor je bila spremenjena z uredbama Komisije (ES) št. 859/2009 in (EU) 2015/1428; Uredba Komisije (ES) št. 245/2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk brez vdelanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostnih sijalk in predstikalnih naprav in svetilk za delovanje teh sijalk (UL L 76, 24.3.2009, str. 17), kakor je bila spremenjena z uredbama Komisije (ES) št. 347/2010 in (EU) 2015/1428; Uredba Komisije (EU) št. 1194/2012 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo usmerjenih sijalk, sijalk s svetlečimi diodami in pripadajoče opreme (UL L 342, 14.12.2012, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2015/1428.

(2)

    Delegirana uredba Komisije (EU) št. 874/2012 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem električnih sijalk in svetilk z energijskimi nalepkami (UL L 258, 26.9.2012, str. 1), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 518/2014.

Top