EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019SC0353

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument UREDBA KOMISIJE (EU) …/… o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) .../... o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta glede označevanja hladilnih aparatov z neposredno prodajno funkcijo z energijskimi nalepkami

SWD/2019/0353 final

Povzetek

Ocena učinka uvedbe zahtev za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za hladilne aparate z neposredno prodajno funkcijo

A. Potreba po ukrepanju

Zakaj? Katera težava se obravnava?

Hladilni aparati z neposredno prodajno funkcijo (npr. omare za supermarkete, hladilniki za pijače, majhni zamrzovalniki za sladoled, vitrine za sladoled in prodajni avtomati) so ključni, da se v prehranski verigi Unije ohranja kakovost hrane in potrošnikom zagotavljajo druga nepokvarljiva živila, npr. pijače, ki se običajno uživajo pri temperaturah, nižjih od temperature okolice. Vendar ti aparati pri opravljanju svoje funkcije porabijo veliko energije in zelo prispevajo k emisijam toplogrednih plinov, pri čemer letna potrošnja v EU-28 znaša približno 65 TWh, kar pomeni približno 0,46 % skupne končne porabe energije v EU.

Zaloge v EU-28 se bodo predvidoma povečale s 14 milijonov enot leta 2013 na 17 milijonov enot leta 2030.

Poraba energije v fazi uporabe znaša do 80 % celotne porabe energije izdelka. Veliko aparatov se uporablja 24 ur na dan in sedem dni v tednu.

Ta skupina izdelkov ima velik potencial za ekonomske prihranke in okoljske izboljšave. Vendar ta potencial ne bo izkoriščen, ker:

(1)ni zakonodaje EU, v kateri bi se posebej obravnavala poraba energije pri hladilnih aparatih z neposredno prodajno funkcijo;

(2)so razpoložljive informacije o porabi energije pri teh izdelkih omejene;

(3)odločitve o nakupu ne temeljijo sistematično na stroških življenjskega cikla izdelka;

(4)obstaja ločena spodbuda v primerih, kadar kupec aparata ni končni uporabnik, npr. pri majhnih skrinjah za sladoled, hladilnikih za pijače in prodajnih avtomatih, ki jih določene blagovne znamke živila ali pijače namestijo v supermarketih, lokalnih trgovinah, na letališčih, železniških postajah, v športnih klubih itd.

Kaj naj bi dosegla ta pobuda?

Zmanjšanje povprečne porabe energije pri komercialnih hladilnih aparatih. Dodatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki so, kar zadeva komercialne hladilne aparate, povezane predvsem s porabo energije, pa tudi z uhajanjem hladilnega sredstva. Spodbujanje energijske učinkovitosti in inovacij ter zmanjšanje energetske odvisnosti.

Spodbujanje energijske učinkovitosti kot prispevka k zanesljivi oskrbi z energijo v okviru cilja Skupnosti glede 20-odstotnega prihranka porabe energije v EU do leta 2020.

S posebnimi zahtevami glede izrabljenih izdelkov naj bi se obravnavale trenutne nepopolnosti pri razstavljanju omar in doseganju ciljev iz direktive OEEO.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? 

Obstaja jasen neizkoriščen potencial za izboljšanje energijske učinkovitosti omar, ki se trenutno prodajajo in ki naj bi bile dane na trg v naslednjih letih. Če ne bodo sprejeti dodatni posebni ukrepi za komercialne hladilne omare, se bo trg zelo počasi preusmeril na učinkovitejše aparate, negativni vplivi na okolje in zdravje, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, pa se bodo nadaljevali.

Ukrepati je treba na ravni EU, saj je zaradi odsotnosti harmonizirane specifične ureditve v EU večje tveganje, da bi zahteve za energijsko učinkovitost, ki jih določijo posamezne države članice, ovirale delovanje notranjega trga EU. Direktiva o okoljsko primerni zasnovi (zlasti člen 16), v skladu s katero je cilj notranjega trga pravna podlaga Pogodbe, in direktiva o označevanju z energijskimi nalepkami (člen 1) zagotavljata Evropski komisiji pravno podlago za sprejetje izvedbenih ukrepov za zmanjšanje porabe energije pri komercialnih hladilnih aparatih in usmerjanje potrošnikov k najučinkovitejšim aparatom.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se proučile? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? 

Proučile so se naslednje možnosti politike:

0.osnovni scenarij: brez ukrepanja;

1.samourejanje/prostovoljni sporazum: industrija določi svoja, neobvezna pravila;

2.le okoljsko primerna zasnova: uvedena je le zakonodaja na področju okoljsko primerne zasnove;

3.le označevanje z energijskimi nalepkami: uvedena je le zakonodaja na področju označevanja z energijskimi nalepkami;

4.tri stopnje označevanja z energijskimi nalepkami in okoljsko primerne zasnove: kombinacija možnosti 2 in 3, pri čemer zahteve za okoljsko primerno zasnovo postajajo v treh fazah vedno strožje;

5.dve stopnji označevanja z energijskimi nalepkami in okoljsko primerne zasnove: kombinacija možnosti 2 in 3, pri čemer zahteve za okoljsko primerno zasnovo postajajo v dveh fazah vedno strožje. Ta možnost se nadalje deli na možnost 5.1 in možnost 5.2, pri čemer se pri možnosti 5.2 razlikuje med hladilnimi omarami z omrežnim napajanjem in hladilnimi omarami z zunanjo enoto za supermarkete. Prednost ima možnost 5.2.

Možnosti 1, 2 in 3 so bile zavržene v zgodnji fazi in se niso več ocenjevale.

Kdo podpira katero možnost? 

Scenariji so bili obravnavani 2. julija 2014 na sestanku Posvetovalnega foruma.

Nevladne organizacije in države članice menijo, da pragi v okviru možnosti 4 niso dovolj strogi, in podpirajo možnost 5. Industrija ni predložila pripomb o ambicioznosti zahtev glede energijske učinkovitosti.

Avstrija, Nizozemska in Združeno kraljestvo, Evropsko partnerstvo za energijo in okolje ter EuroCommerce podpirajo dvostopenjsko možnost (možnost 5), nevladne organizacije in Nemčija pa tristopenjsko možnost (možnost 4). Revizija bo izvedena po zadnji stopnji (možnost 5), kar je podprla večina deležnikov, le organizacija EVA je zahtevala hitro revizijo glede na objavo novega standarda preskušanja.

Večina držav članic in nevladne organizacije podpirajo pristop na podlagi funkcije (v možnostih 4 in 5), medtem ko industrija meni, da se v njej ne upošteva raznovrstnost izdelkov na trgu. Industrija in nekatere države članice podpirajo razlikovanje med hladilnimi omarami z omrežnim napajanjem in hladilnimi omarami z zunanjo enoto za supermarkete (možnost 5.2).

Utemeljitve za predlaganje zahtev glede izrabljenih izdelkov (v možnostih 4 in 5) so države članice in nevladne organizacije večinoma podprle, takim zahtevam nasprotuje le EFCEM.

Večina držav članic je zahtevala enotno strukturo razvrščanja v energijske razrede za vse različne aparate (v možnostih 4 in 5), tj. segment za supermarkete, hladilnike za pijače, majhne zamrzovalnike za sladoled in prodajne avtomate. Pred sestankom Posvetovalnega foruma so bile za različne vrste aparatov predlagane različne strukture.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Do leta 2030 bo imela možnost 5.2 naslednje rezultate:

·zagotovljena je odstranitev najmanj učinkovitih modelov s trga;

·sinergijski učinek, ki zajema spodbujevalni učinek specifičnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo in pritegovalni učinek delujoče lestvice označevanja;

·v primerjavi s scenarijem brez sprememb prihranke električne energije v višini 19 TWh/leto, tj. 0,83 % do 1,3 % cilja Komisije za leto 2030 glede prihrankov porabe končne energije, in prihranke emisij toplogrednih plinov v višini 7,4 milijona ton ekvivalenta CO2/leto;

·jasen pravni okvir za zasnovo izdelkov, ki proizvajalcem omogoča prožnost pri doseganju ravni energijske učinkovitosti;

·čeprav bi se lahko nakupni stroški povišali, bodo to povišanje večinoma izravnali prihranki v fazi rabe izdelka;

·prihranki letnih izdatkov so ocenjeni na 400 milijonov EUR v letu 2020 in približno 2,9 milijarde EUR do leta 2030;

·znižanje stroškov z ekonomijo obsega za stroškovno učinkovite tehnologije;

·odprava tržnih nepopolnosti in pravilno delovanje notranjega trga;

·izognitev večjim upravnim obremenitvam za proizvajalce ali trgovce na drobno;

·upošteva se posebno pooblastilo, ki so ga države članice prenesle na Komisijo;

·lojalna konkurenca zaradi zagotovljene opredelitve enakih konkurenčnih pogojev;

·nobenih negativnih učinkov na zaposlovanje;

·nobenih ugotovljenih negativnih učinkov na trgovino.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Proizvodni stroški se bodo kratkoročno verjetno povišali zaradi uporabe učinkovitejših sestavnih delov, kot so visoko učinkoviti ventilatorji, učinkovitejši kompresorji, izboljšana izolacija itd. Proizvajalci v stroške izdelka vključijo tudi stroške prilagoditev strojev in proizvodne linije, stroške usposabljanja osebja, stroške preskusov/pilotnih projektov, preskušanj itd. Zaradi učinkov ekonomije obsega, konkurence in večjega obsega prodaje je pričakovati, da se bodo stroški sestavnih delov in omar po uvedbi zahtev za okoljsko primerno zasnovo srednje- in dolgoročno znižali. Poleg tega bo zaradi uvedbe minimalnih standardov energijske učinkovitosti in označevanja z energijskimi nalepkami potrebno bolj sistematično preskušanje.

Zaradi vseh teh dejavnikov se bodo stroški pridobitve aparata v primerjavi s scenarijem brez sprememb povišali za 0,4 milijarde EUR do leta 2030. Vendar bodo ti dodatni izdatki potrošnikov večinoma izravnani z znižanjem tekočih stroškov poslovanja za 2,7 milijarde EUR.

Ne pričakuje se, da bodo trgovci na drobno zaradi začetnih višjih cen omar odložili naložbe v nove energijsko učinkovitejše naprave. Odločitve o nakupu se sprejemajo v okviru večjih prenov ali gradnje novih trgovin, pri katerih je nakupna cena hladilnih aparatov manjši vidik skupnega proračuna, zato zaradi majhnega zvišanja te cene odločitev za nakup ne bi bila odložena.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja?

Na splošno se bodo skupni poslovni prihodki povečali. Zahteve za označevanje z energijskimi nalepkami in okoljsko primerno zasnovo so pomembne za industrijo EU, saj ji omogočajo, da se odlikuje po kakovosti in inovacijah.

Predlagana politika ne bo posebej vplivala na večje ali manjše proizvajalce, čeprav bodo proizvajalci s širšo ponudbo izdelkov in/ali izkušnjami z visoko učinkovitimi aparati ter lastnimi objekti za preskušanje imeli tržne prednosti.

Vpliv na MSP bo omejen, saj bo uveden dvostopenjski pristop s prehodno prvo stopnjo, na kateri se s trga odstrani le omejeno število aparatov, in strogo drugo stopnjo, ki nastopi tri leta po prvi stopnji, da bi se upošteval cikel zasnove komercialnega hladilnega aparata. Tako bi se omogočila uvedba strogih zahtev, hkrati pa bi se MSP zagotovilo dovolj časa za razvoj izdelkov, ki izpolnjujejo nove zahteve. Poleg tega je dovoljen izračun parametrov na podlagi zasnove, ekstrapolacija iz drugega modela ali oboje. S tem se bo za podjetja, ki nimajo objektov za preskušanje, zmanjšala obremenitev zaradi preskušanja.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? 

Dodatnih učinkov na nacionalne proračune/uprave, poleg zgoraj predstavljenih, ni.

Bo imela pobuda druge pomembne učinke? Največ 6 vrstic 

Dvojni in sinergijski učinek zahtev za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami je uveden pravično za vse proizvajalce. Spodbudil bo konkurenco in inovacije na področju energijske učinkovitosti.

D. Spremljanje izvajanja

Kdaj se bo politika pregledala?

Vključena bo določba o pregledu pet let po sprejetju.

Top