EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32016R2031

Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES

OJ L 317, 23.11.2016, p. 4–104 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force: This act has been changed. Current consolidated version: 14/12/2019

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/2031/oj

23.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/4


UREDBA (EU) 2016/2031 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. oktobra 2016

o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Direktivi Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 (3) je določen režim zdravja rastlin.

(2)

Svet je 21. novembra 2008 Komisijo pozval, naj pripravi oceno tega režima zdravja rastlin.

(3)

Glede na rezultate te ocene in izkušnje, pridobljene pri uporabi Direktive 2000/29/ES, bi bilo treba navedeno direktivo nadomestiti. Za zagotovitev enotne uporabe novih pravil bi moral imeti akt, ki bo nadomestil navedeno direktivo, obliko uredbe.

(4)

Zdravje rastlin je zelo pomembno za pridelavo rastlin, gozdove, naravna in zasajena območja, naravne ekosisteme, ekosistemske storitve in biotsko raznovrstnost v Uniji. Zdravje rastlin ogrožajo vrste, ki so škodljive rastlinam in rastlinskim proizvodom in za katere zdaj zaradi globalizacije trgovine in podnebnih sprememb obstaja večja nevarnost vnosa na ozemlje Unije. Za boj proti tej grožnji je treba sprejeti ukrepe za določitev fitosanitarnih tveganj, ki jih predstavljajo takšni škodljivi organizmi, in zmanjšanje teh tveganj na sprejemljivo raven.

(5)

Potreba po takih ukrepih se kaže že dolgo. So predmet mednarodnih sporazumov in konvencij, vključno z Mednarodno konvencijo o varstvu rastlin (IPPC) z dne 6. decembra 1951, sprejeto v Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), in novim revidiranim besedilom te konvencije, odobrenim na 29. zasedanju konference FAO novembra 1997. Unija in vse njene države članice so pogodbenice IPPC.

(6)

Postalo je jasno, da je pri določitvi področja uporabe te uredbe pomembno upoštevati biogeografske dejavnike, da se prepreči vnos škodljivih organizmov, ki niso navzoči na ozemlju Evropske unije, na to ozemlje in širjenja po njem. Ceuta, Melilla in najbolj oddaljene regije držav članic iz člena 355(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) razen Madeire in Azorov, bi zato morale biti izključene iz ozemeljskega področja uporabe te uredbe. Sklicevanja na tretje države bi bilo treba razumeti tudi kot sklicevanja na navedena izključena ozemlja.

(7)

V Direktivi 2000/29/ES so določena pravila v zvezi z uradnim nadzorom, ki ga morajo izvajati pristojni organi glede ukrepov varstva proti vnosu rastlinam in rastlinskim proizvodom škodljivih organizmov v Skupnost ter njihovemu širjenju po njej. V skladu z navedeno direktivo morajo države članice izvajati ustrezne in učinkovite nadzorne ukrepe. S takšnimi ustreznimi in učinkovitimi uradnimi nadzornimi ukrepi bi bilo treba nadaljevati tudi v prihodnje. V tej uredbi, ki je del svežnja „pametnejših pravil za varnejšo hrano“, bi bilo treba predvideti le nekatere določbe o uradnem nadzoru, saj bi bilo treba ta pravila določiti v okviru horizontalne zakonodaje o uradnem nadzoru.

(8)

Opredeliti bi bilo treba merila za določitev škodljivih organizmov, za katere je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje njihovega vnosa na celotno ozemlje Unije in širjenja po njem. Takšni škodljivi organizmi se imenujejo „karantenski škodljivi organizmi za Unijo“. Opredeliti bi bilo treba tudi merila za določitev škodljivih organizmov, za katere je treba sprejeti nadzorne ukrepe le na enem ali več delih tega ozemlja. Takšni škodljivi organizmi se imenujejo „karantenski škodljivi organizmi za varovano območje“. Kadar so ti škodljivi organizmi rastline, bi moralo biti izvajanje te uredbe osredotočeno zlasti na rastline, ki so paraziti drugih rastlin, kadar so zelo škodljive za zdravje rastlin.

(9)

Da bi lahko prizadevanja za nadzor karantenskih škodljivih organizmov za Unijo osredotočili na tiste škodljive organizme, ki imajo najbolj resne potencialne gospodarske, okoljske ali družbene učinke za ozemlje Unije, bi bilo treba pripraviti ožji seznam takšnih škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: prednostni škodljivi organizmi).

(10)

Da se zagotovi učinkovito in pravočasno ukrepanje, kadar se ugotovi navzočnost karantenskega škodljivega organizma za Unijo ali se jo sumi, bi morale za države članice, izvajalce poslovnih dejavnosti in javnost veljati obveznosti uradnega obveščanja.

(11)

Če te obveznosti uradnega obveščanja zahtevajo razkritje osebnih podatkov fizičnih ali pravnih oseb pristojnim organom, to lahko predstavlja omejitev člena 8 (Varstvo osebnih podatkov) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Vendar bi bila takšna omejitev potrebna in sorazmerna za doseganje cilja javnega interesa iz te uredbe.

(12)

Izvajalec poslovne dejavnosti ali druga oseba, ki sumi ali odkrije, da je na rastlini, rastlinskem proizvodu ali drugem predmetu, ki je ali je bil pod njegovim nadzorom, navzoč karantenski škodljivi organizem za Unijo, bi moral biti zavezan, da o tem sumu ali odkritju obvesti pristojni organ, izvede vse ukrepe, ki bi lahko bili primerni za izkoreninjenje škodljivega organizma ter umik ali odpoklic zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ter zagotovi informacije pristojnemu organu, drugim osebam v trgovinski verigi in javnosti.

(13)

Države članice bi morale sprejeti vse potrebne fitosanitarne ukrepe za izkoreninjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, če se jih odkrije na njihovih ozemljih. Primerno je določiti ukrepe, ki jih države članice lahko sprejmejo v takšnem primeru. Prav tako je primerno določiti načela, ki bi jim morale države članice slediti pri odločanju, katere ukrepe bi bilo treba sprejeti. Ti ukrepi bi morali vključevati vzpostavitev razmejenih območij, ki jih sestavljata napadeno območje in varovalni pas, ter po potrebi določitev ukrepov, ki bi jih moral sprejeti izvajalec poslovne dejavnosti ali druga oseba, da se izkorenini karantenski škodljivi organizem ali prepreči njegovo širjenje.

(14)

V nekaterih primerih bi morale države članice uvesti ukrepe za izkoreninjenje karantenskih škodljivih organizmov na rastlinah v zasebnih prostorih, saj je izkoreninjenje škodljivih organizmov lahko uspešno le, če so odstranjeni vsi viri napadenosti. Zato bi moral biti pristojnim organom držav članic zagotovljen zakonit dostop do takšnih prostorov. To lahko predstavlja omejitev člena 7 (Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja) in člena 17 (Lastninska pravica) Listine. Takšna omejitev bi morala biti potrebna in sorazmerna za doseganje cilja javnega interesa iz te uredbe.

(15)

Preprečevanje in zgodnje odkrivanje navzočnosti škodljivih organizmov je izjemno pomembno za pravočasno in učinkovito izkoreninjenje. Države članice bi zato morale izvajati preiskave za ugotavljanje navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov za Unijo na območjih, kjer ni znano, da bi bili ti organizmi navzoči. Glede na število karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ter čas in vire, potrebne za izvedbo teh raziskav, bi morale države članice vzpostaviti večletne programe preiskav.

(16)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da sprejme ukrepe, kadar obstaja sum navzočnosti ali je potrjena navzočnost določenih karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, zlasti v zvezi z njihovim izkoreninjenjem in zadrževanjem ter za vzpostavitev razmejenih območij preiskav, načrtov izrednih ukrepov, simulacijskih vaj in akcijskih načrtov.

(17)

Kadar se karantenski škodljivi organizem za Unijo ustali na razmejenem območju in ga ni mogoče izkoreniniti, bi morala Komisija sprejeti ukrepe Unije za zadrževanje tega škodljivega organizma na zadevnem območju.

(18)

Da se zagotovi hitro in učinkovito ukrepanje proti škodljivim organizmom, ki niso karantenski škodljivi organizmi za Unijo, vendar države članice menijo, da morda izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, bi bilo treba določiti ukrepe, ki jih države članice sprejmejo, če ugotovijo navzočnost takšnega škodljivega organizma. Podobne določbe bi bilo treba predvideti tudi za Komisijo.

(19)

Pod določenimi pogoji bi državam članicam moralo biti omogočeno, da sprejmejo strožje ukrepe od tistih, ki jih zahteva zakonodaja Unije.

(20)

Posebne določbe bi se morale uporabljati v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi, predvsem glede obveščanja javnosti, preiskav, načrtov izrednih ukrepov, simulacijskih vaj, akcijskih načrtov za izkoreninjenje in sofinanciranja ukrepov s strani Unije.

(21)

Karantenski škodljivi organizmi, ki so navzoči na ozemlju Unije, vendar ne na določenih delih tega ozemlja, opredeljenih kot „varovana območja“, in katerih navzočnost bi imela nesprejemljive gospodarske, družbene ali okoljske učinke le na teh varovanih območij, bi morali biti posebej določeni in uvrščeni na seznam kot „karantenski škodljivi organizmi za varovano območje“. Vnos karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje na zadevna varovana območja, premiki takšnih organizmov po njih in njihov izpust vanje bi morali biti prepovedani.

(22)

Določiti bi bilo treba pravila v zvezi s priznavanjem, prilagajanjem ali preklicem priznavanja varovanih območij, zahtevami glede preiskav na varovanih območjih, ukrepi, ki jih je treba sprejeti, če se na zadevnih varovanih območjih ugotovi navzočnost karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje, in vzpostavitvijo začasnih varovanih območij. Kadar se na zadevnem varovanem območju ugotovi navzočnost karantenskega škodljivega organizma za varovano območje, bi se morala uporabljati stroga pravila za spremembo velikosti in preklic priznanja teh varovanih območij.

(23)

Škodljivi organizem, ki ni karantenski škodljivi organizem za Unijo, bi se moral imenovati „nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem za Unijo“, če se prenaša zlasti prek določenih rastlin za saditev in ima njegova navzočnost na teh rastlinah nesprejemljive gospodarske učinke v zvezi z njihovo predvideno uporabo ter je uvrščen na seznam kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem za Unijo. Da bi omejili navzočnost takšnih škodljivih organizmov, bi bilo treba prepovedati njihov vnos na ozemlje Unije ali premike po njem na zadevnih rastlinah za saditev, kadar pojavnost teh škodljivih organizmov presega določen prag.

(24)

Nekatere rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti zaradi velike verjetnosti, da gostijo karantenski škodljivi organizem za Unijo, predstavljajo nesprejemljivo tveganje. Za nekatere od teh so na voljo sprejemljivi ukrepi za zmanjševanje tveganja, za druge pa ne. Glede na razpoložljivost sprejemljivih ukrepov za zmanjševanje tveganja bi bilo treba njihov vnos na ozemlje Unije ali premike po njem prepovedati ali zanje določiti posebne zahteve. Pripraviti bi bilo treba seznam takšnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov.

(25)

Poleg ukrepov, ki se sprejmejo za obvladovanje nesprejemljivega tveganja, ki ga predstavljajo zadevne rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, bi bilo treba v tej uredbi določiti preventivne ukrepe, ki temeljijo na tveganju, za varstvo ozemlja Unije pred škodljivimi organizmi, ki se lahko vnesejo na rastlini, rastlinskem proizvodu ali drugem predmetu s poreklom iz tretje države, in sicer na podlagi predhodne ocene tega visokega tveganja. Pri tej predhodni oceni bi bilo treba upoštevati specifična merila, primerna za zadevno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet. V ta namen bi bilo treba upoštevati znanstvena mnenja ali študije IPPC, Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (EPPO), Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) ali organov držav članic. Na podlagi te predhodne ocene bi bilo treba pripraviti seznam takšnih zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, njihov vnos na ozemlje Unije pa bi moral biti prepovedan, dokler se ne opravi ocena tveganja v skladu s standardi IPPC. Te rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti ne bi smeli vključevati tistih, katerih vnos na ozemlje Unije je na podlagi analize tveganja zaradi škodljivih organizmov prepovedan ali zanj na taki podlagi veljajo posebne in enakovredne zahteve, ali tisti, za katere veljajo začasne prepovedi iz te uredbe.

(26)

Določiti bi bilo treba odstopanja od prepovedi ali posebnih zahtev v zvezi z vnosom rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da nekatere ukrepe tretjih držav prizna kot enakovredne zahtevam v zvezi s premiki zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije.

(27)

Te prepovedi ali zahteve se ne bi smele uporabljati za manjše količine določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, razen za rastline za saditev, za nekomercialne in za neposlovne namene, ter v določenih primerih tudi ne za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na obmejna območja in njihove premike po njih.

(28)

Primerno je zagotoviti izvzetja od prepovedi vnosa na ozemlje Unije in premikov po njem za škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, za katere veljajo takšne prepovedi in ki so namenjeni v določene namene, kot so nameni uradnega testiranja, izobraževalni ali znanstveni nameni, poskusi, izbor sort ali žlahtnjenje. Določiti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe in zagotavljati informacije tistim, ki jih to zadeva.

(29)

Rastline, ki se premikajo v Unijo iz tretjih držav in ki se premikajo s poštnimi storitvami, velikokrat ne izpolnjujejo fitosanitarnih zahtev Unije. Za večjo ozaveščenost bi bilo treba določiti posebna pravila glede informacij, ki se zagotovijo potnikom in uporabnikom poštnih storitev.

(30)

Določiti bi bilo treba odstopanje od pravil Unije glede vnosa na ozemlje Unije in premikov po njem za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete v fitosanitarnem tranzitu, ob upoštevanju posebnih pogojev.

(31)

Mednarodna trgovina z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti,v zvezi s katerimi so bile pridobljene omejene fitosanitarne izkušnje, je potencialno lahko povezana z nesprejemljivimi tveganji za ustalitev karantenskih škodljivih organizmov, ki še niso uvrščeni na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo in glede katerih niso bili sprejeti nobeni ukrepi na podlagi te uredbe. Da se zagotovi hitro in učinkovito ukrepanje proti tem novo ugotovljenim ali domnevnim tveganjem zaradi škodljivih organizmov, povezanim z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, za katere ne veljajo stalne zahteve ali prepovedi, vendar bi lahko izpolnjevali pogoje za takšne stalne ukrepe, bi morala Komisija v skladu s previdnostnim načelom imeti možnost sprejetja začasnih ukrepov ter ob upoštevanju cilja in vzpostavljenih elementov ugotoviti istovetnost teh rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov.

(32)

Določiti je treba prepovedi in posebne zahteve, podobne tistim, ki so določene za ozemlje Unije, glede vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki bi predstavljali nesprejemljivo visoko tveganje zaradi verjetnosti, da gostijo zadevni karantenski škodljivi organizem za varovano območje, na varovana območja in njihove premike po teh območjih.

(33)

Sprejeti bi bilo treba splošne zahteve glede vozil, strojev in pakirnega materiala, ki se uporablja za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, da se zagotovi, da so prosti karantenskih škodljivih organizmov.

(34)

Države članice bi morale določiti objekte za izolacijo in karantenske postaje. Opredeliti bi bilo treba zahteve glede določitve, dovoljenja, delovanja in nadzora teh objektov za izolacijo in karantenskih postaj ter glede sprostitve rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov iz takšnih objektov ali postaj. Kadar te zahteve vključujejo vodenje seznamov osebja in obiskovalcev, ki vstopajo v objekte in postaje, to lahko predstavlja omejitev člena 8 (Varstvo osebnih podatkov) Listine. Vendar bi bila takšna omejitev potrebna in sorazmerna za doseganje cilja javnega interesa iz te uredbe.

(35)

Komisija bi morala voditi javno dostopen in posodobljen seznam vseh uradnih obvestil, ki jih prejme v zvezi s porajajočimi se škodljivimi organizmi v tretjih državah, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje rastlin na ozemlju Unije.

(36)

Da se zagotovi učinkovito izvajanje te uredbe, bi morali biti določeni izvajalci poslovnih dejavnosti, za katere veljajo obveznosti na podlagi te uredbe, vpisani v registre, ki jih vzpostavijo države članice. Določiti bi bilo treba zahteve za registracijo in izvzetja od teh zahtev.

(37)

Za lažje odkrivanje izvora napada s karantenskim škodljivim organizmom je primerno od izvajalcev poslovnih dejavnosti zahtevati, da vodijo evidence v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, ki so jim jih dobavili izvajalci poslovnih dejavnosti in so jih drugim izvajalcem poslovnih dejavnosti dobavili sami. Zaradi latentne dobe nekaterih karantenskih škodljivih organizmov in časa, ki je potreben za odkritje izvora napada, bi bilo treba evidence hraniti vsaj tri leta.

(38)

Izvajalci poslovnih dejavnosti bi morali imeti vzpostavljene tudi sisteme in postopke, ki omogočajo sledljivost premikov rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po svojih prostorih in med njimi.

(39)

Za vnos nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz tretjih držav na ozemlje Unije in na varovana območja bi moralo biti potrebno fitosanitarno spričevalo. Zaradi preglednosti bi bilo treba pripraviti seznam takšnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov.

(40)

Fitosanitarno spričevalo bi moralo biti potrebno tudi za vnos drugih rastlin iz tretjih držav na ozemlje Unije. To je pomembno, da se zagotovita ustrezna raven fitosanitarne varnosti ter učinkovit pregled nad uvozom teh rastlin v Unijo in nad tveganji tega uvoza. Vendar za te rastline ne bi smele veljati določbe o uradnem nadzoru na mejnih kontrolnih točkah iz ustrezne zakonodaje Unije.

(41)

Ta fitosanitarna spričevala bi morala biti skladna z zahtevami IPPC in bi morala potrjevati skladnost z zahtevami in ukrepi, uvedenimi na podlagi te uredbe. Za zagotovitev verodostojnosti fitosanitarnih spričeval bi bilo treba določiti pravila glede njihove veljavnosti in razveljavitve.

(42)

Premiki nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije ter njihov vnos na varovana območja in njihovi premiki po teh območjih bi morali biti dovoljeni le, če se priloži rastlinski potni list, ki potrjuje skladnost z zahtevami in ukrepi, uvedenimi na podlagi določb te uredbe. Zaradi preglednosti bi bilo treba pripraviti seznam takšnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov.

(43)

Rastlinski potni listi se ne bi smeli zahtevati za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, ki se dobavijo neposredno končnim uporabnikom, vključno z ljubiteljskimi vrtnarji. Vendar pa bi bilo treba določiti nekatere izjeme.

(44)

Za zagotovitev verodostojnosti rastlinskih potnih listov bi bilo treba določiti pravila glede njihove vsebine in oblike.

(45)

Načeloma bi rastlinske potne liste moral izdajati pooblaščeni izvajalec poslovne dejavnosti. Obstajati pa bi morala možnost, da se pristojni organi odločijo izdajati rastlinske potne liste.

(46)

Treba bi bilo določiti pravila za izdajanje rastlinskih potnih listov, preglede, ki so potrebni za izdajanje in namestitev rastlinskih potnih listov, dovoljenje izvajalcem poslovnih dejavnosti za izdajanje rastlinskih potnih listov, in nadzor nad njimi, obveznosti pooblaščenih izvajalcev dejavnosti ter preklic tega dovoljenja.

(47)

Za zmanjšanje bremena pooblaščenih izvajalcev dejavnosti bi bilo treba preglede za izdajanje rastlinskih potnih listov po potrebi združiti s pregledi, zahtevanimi na podlagi direktiv Sveta 66/401/EGS (4), 66/402/EGS (5), 68/193/EGS (6), 2002/54/ES (7), 2002/55/ES (8), 2002/56/ES (9), 2002/57/ES (10), 2008/72/ES (11) in 2008/90/ES (12).

(48)

Pooblaščeni izvajalci dejavnosti bi morali imeti potrebno znanje o škodljivih organizmih.

(49)

Nekateri pooblaščeni izvajalci dejavnosti bi morda želeli pripraviti načrt za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov, s katerim bi zagotovili in dokazali visoko raven usposobljenosti in ozaveščenosti o tovrstnih tveganjih v zvezi s kritičnimi točkami v okviru svojih poslovnih dejavnosti ter upravičili posebne ureditve glede nadzora, sklenjene s pristojnimi organi. Treba bi bilo določiti pravila Unije o vsebini takšnih načrtov.

(50)

Primerno je predvideti možnost nadomestitve rastlinskih potnih listov in fitosanitarnih spričeval.

(51)

V primeru neskladnosti s pravili Unije bi bilo treba rastlinske potne liste odstraniti, razveljaviti in, zaradi sledljivosti, hraniti.

(52)

V skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe št. 15 z naslovom Pravila za lesen pakirni material v mednarodni trgovini (ISPM 15) mora biti lesen pakirni material označen s posebno oznako, s katero ga opremijo ustrezno pooblaščeni in nadzorovani izvajalci poslovnih dejavnosti. V tej uredbi bi morale biti določene zahteve v zvezi s tretiranjem, označevanjem in popravili lesenega pakirnega materiala v skladu z navedenim standardom. V tej uredbi bi bilo treba določiti tudi pravila glede izdaje dovoljenj izvajalcem poslovnih dejavnosti na ozemlju Unije, ki nanašajo to oznako, in nadzora nad njimi.

(53)

Na zahtevo tretje države bi bilo treba zadevne rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete premakniti z ozemlja Unije v to tretjo državo s fitosanitarnim spričevalom za izvoz ali ponovni izvoz. V skladu z ustreznimi določbami IPPC bi morali ta spričevala izdati pristojni organi, ob upoštevanju vsebine vzorcev spričeval za izvoz in ponovni izvoz, določenih v IPPC. Tretjim državam bi bilo zaradi znane škodljivosti karantenskih škodljivih organizmov za Unijo treba ponuditi zaščito, razen kadar je navzočnost karantenskega škodljivega organizma za Unijo v zadevni tretji državi uradno znana in se zanj ne izvaja uradni nadzor, ali kadar se lahko upravičeno domneva, da zadevni karantenski škodljivi organizem za Unijo ne izpolnjuje meril, na podlagi katerih bi se opredelil kot karantenski škodljivi organizem za zadevno tretjo državo.

(54)

Če se rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet pred izvozom v tretjo državo premakne preko več kot ene države članice, je pomembno, da država članica, v kateri so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti pridelani, proizvedeni ali predelani, izmenja informacije z državo članico, ki izda fitosanitarno spričevalo za izvoz. Takšna izmenjava informacij je pomembna, da se omogoči potrditev skladnosti z zahtevami tretje države. Zato bi bilo treba uvesti harmonizirano „predizvozno spričevalo“, s katerim bi se zagotovila poenotena izmenjava teh informacij.

(55)

Komisija bi morala vzpostaviti elektronski sistem uradnega obveščanja, ki se zahteva v skladu s to uredbo.

(56)

Da se upoštevajo najbolj resni gospodarski, družbeni ali okoljski učinki določenih karantenskih škodljivih organizmov za Unijo na ozemlje Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo seznamov prednostnih škodljivih organizmov.

(57)

Da se zagotovi izvajanje izvzetij za karantenske škodljive organizme za Unijo ter za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete s poreklom iz tretjih držav ali ozemelj, ki jih je prepovedano vnašati na ozemlje Unije in se uporabljajo za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort ali žlahtnjenje na način, ki ne predstavlja tveganja zaradi škodljivih organizmov za ozemlje Unije ali dele tega ozemlja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s predpisi o izmenjavi informacij med državami članicami in Komisijo glede vnosa, premikov, posedovanja, razmnoževanja in uporabe zadevnih škodljivih organizmov ter rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlju Unije, postopka in pogojev za izdajo ustreznih dovoljenj, spremljanja skladnosti ter ukrepov, ki se sprejmejo v primeru neskladnosti.

(58)

Da se zagotovi pravilna uporaba odstopanj od obveznosti izvajanja letnih preiskav na razmejenih območjih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s podrobno določitvijo škodljivih organizmov, ki jih navedena odstopanja zadevajo, ter pogoji za uporabo teh odstopanj.

(59)

Da se zagotovi vzpostavitev in zanesljivo delovanje varovanih območij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s podrobnimi predpisi za preiskave, ki jih je treba izvesti za namene priznavanja varovanih območij, ter za pripravo in vsebino preiskav v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za varovana območja.

(60)

Da se zagotovi sorazmerna in omejena uporaba izvzetij glede premikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na obmejna območja ali po njih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s predpisi o največji širini obmejnih območij tretjih držav in obmejnih območij držav članic, najdaljšem premiku zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po obmejnih območij tretjih držav in obmejnih območij držav članic ter postopkih za izdajanje dovoljenj za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na obmejna območja držav članic in njihovih premikov po navedenih območjih.

(61)

Da se zagotovi sorazmernost registracije izvajalcev poslovnih dejavnosti s ciljem obvladovanja tveganj zaradi škodljivih organizmov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pravili za določitev dodatnih kategorij izvajalcev poslovnih dejavnosti, izvzetih iz obveznosti registracije, podrobnih zahtev za registracijo določenih kategorij izvajalcev poslovnih dejavnosti ter zgornje omejitve za majhne količine, ki jih izvajalci poslovnih dejavnosti lahko dobavijo končnim uporabnikom, da so lahko izvzeti iz obveznosti registracije.

(62)

Da se zagotovi verodostojnost fitosanitarnih spričeval tretjih držav, ki niso pogodbenice IPPC, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s predpisi, ki dopolnjujejo pogoje za priznavanje fitosanitarnih spričeval navedenih tretjih držav.

(63)

Da se kar najbolj zmanjšajo tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jih predstavljajo rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti, ki se premikajo po ozemlju Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pravili za določitev primerov, v katerih za določene rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete se izvzetje od zahteve po izdaji rastlinskega potnega lista uporablja le za majhne količine.

(64)

Da se zagotovi zanesljivost pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, izvedenih za namen izdaje rastlinskih potnih listov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s predpisi o vizualnih pregledih, vzorčenju in testiranju ter pogostosti in časovnem razporedu pregledov.

(65)

Za večjo verodostojnost rastlinskih potnih listov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pravili o opredelitvi meril, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci poslovnih dejavnosti, če želijo pridobiti dovoljenje za izdajanje rastlinskih potnih listov, ter postopkov za zagotavljanje izpolnjevanja navedenih meril.

(66)

Da se zagotovi pravilno označevanje lesenega pakirnega materiala in se upošteva razvoj mednarodnih standardov, zlasti ISPM 15, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spreminjanjem in dopolnjevanjem zahtev v zvezi z lesenim pakirnim materialom, vključno z njegovim vnašanjem na ozemlje Unije, ter v zvezi z določanjem zahtev za izdajo dovoljenja registriranim izvajalcem dejavnosti za označevanje lesenega pakirnega materiala na ozemlju Unije.

(67)

Da se upošteva razvoj mednarodnih standardov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pravili o potrdilih za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, razen lesenega pakirnega materiala, za katere bi bila potrebna uporaba posebnega potrdila o skladnosti s pravili iz te uredbe.

(68)

Da se zagotovita koristnost in zanesljivost uradnih potrdil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pravili, ki določajo vsebino uradnih potrdil, pooblastitev izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki izdajajo takšna potrdila, in nadzor nad njimi ter elemente spričevala za izvoz in ponovni izvoz ter predizvoznega spričevala.

(69)

Za prilagajanje razvoju znanstvenih in tehničnih spoznanj ter mednarodnih standardov, zlasti standardov IPPC in EPPO, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pravili o spremembi prilog k tej uredbi.

(70)

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(71)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede priprave seznama karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, opredelitve oblike poročil o preiskavah ter navodil za izpolnjevanje teh oblikovnih predlog, opredelitve oblike večletnih programov preiskav in zadevnih praktičnih ureditev, določitve ukrepov proti določenim karantenskim škodljivim organizmom za Unijo ter sprejetja začasnih ukrepov v zvezi s tveganji, ki jih predstavljajo škodljivi organizmi, ki niso uvrščeni med karantenske škodljive organizme za Unijo.

(72)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede priprave seznama varovanih območij in zadevnih karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje ter spremembe velikosti ali preklica priznanja varovanih območij.

(73)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede priprave seznama nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo in zadevnih rastlin za saditev ter opredelitve ukrepov za preprečevanje navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo na zadevnih rastlinah za saditev.

(74)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede: priprave seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, katerih vnos na ozemlje Unije je prepovedan, in zadevnih tretjih držav; seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere veljajo posebne zahteve ter zadevnih posebnih zahtev za njihov vnos na ozemlje Unije in premike po njem; začasnega seznama zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, katerih vnos na ozemlje Unije bi bilo treba prepovedati, in zadevnih tretjih držav; postopka ocenjevanja tveganja v zvezi z navedenim seznamom; opredelitve zahtev za tretje države, enakovrednih zahtevam v zvezi s premiki rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov po ozemlju Unije; priprave pravil za predstavitev in uporabo plakatov in brošur o vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije; določitve posebnih pogojev ali ukrepov v zvezi z vnosom določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na obmejna območja držav članic; sprejetja začasnih ukrepov v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, ki bi lahko predstavljali novo ugotovljena tveganja zaradi škodljivih organizmov ali druga domnevna fitosanitarna tveganja; sprejetja sklepov o začasnih ukrepih, ki jih države članice sprejmejo v zvezi z neposredno nevarnostjo; priprave seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, katerih vnos na določeno varovano območje je prepovedan; priprave seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere veljajo posebne zahteve in zadevnih posebnih zahtev za njihov vnos na določena varovana območja in premike po njih ter določitve pravil glede zahtev za karantenske postaje in objekte za izolacijo ter sprostitve rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz takšnih postaj in objektov.

(75)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede določitve krajših ali daljših minimalnih obdobij vodenja evidenc za sledljivost izvajalcev poslovnih dejavnosti in zahtev za dostopnost navedenih evidenc.

(76)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede: priprave seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se za vnos na ozemlje Unije zahteva fitosanitarno spričevalo, in zadevnih tretjih držav porekla ali odpreme; priprave seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se za vnos na določeno varovano območje iz navedenih tretjih držav zahteva fitosanitarno spričevalo, in zadevnih tretjih držav porekla ali odpreme; priprave seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter zadevnih tretjih držav in največje količine, ki je pri vnosu na ozemlje Unije izvzeta iz zahteve po fitosanitarnem spričevalu, ter določitve tehničnih ureditev v zvezi z razveljavitvijo elektronskih fitosanitarnih spričeval.

(77)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede priprave seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se pri premikih po ozemlju Unije zahteva rastlinski potni list; priprave seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se pri vnosu na določena varovana območja in premikih po njih zahteva rastlinski potni list, ter določitve škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov za varovano območje, za katere se pri neposredni dobavi končnemu uporabniku zahteva rastlinski potni list za varovana območja.

(78)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede določitve specifikacij o obliki rastlinskega potnega lista, pri čemer se določijo vrste in sorte rastlin za saditev, za katere ne bi smela veljati izvzetja od navedbe oznake za sledljivost v rastlinskem potnem listu, ter določitve tehničnih ureditev za izdajanje elektronskih rastlinskih potnih listov.

(79)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede določitve posebnih ureditev v zvezi z materialom, tretiranjem in označevanjem, kar zadeva popravilo lesenega pakirnega materiala, določitve specifikacij o obliki potrdil, razen oznak lesenega pakirnega materiala, opredelitve postopkov za izdajo predizvoznega spričevala ter določitve posebnih pravil v zvezi s predložitvijo uradnih obvestil.

(80)

Izvedbena pooblastila, ki se prenesejo na Komisijo, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(81)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z ukrepi, ki se sprejmejo zoper določene karantenske škodljive organizme za Unijo ali škodljive organizme, ki niso uvrščeni na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, v zvezi s prepovedjo vnosa nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije ali na varovano območje, ali v zvezi z določanjem specifičnih zahtev ali začasnih ukrepov pri takšnem vnosu glede rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki bi lahko predstavljali novo ugotovljena tveganja zaradi škodljivih organizmov ali druga domnevna fitosanitarna tveganja.

(82)

V direktivah Sveta 74/647/EGS (15) in 2006/91/ES (16) so določeni ukrepi za obvladovanje nageljnovih listnih zavijalcev in ameriškega kaparja. Po začetku veljavnosti navedenih direktiv sta se zadevna škodljiva organizma močno razširila po ozemlju Unije, zato nadaljnje zadrževanje ni več izvedljivo. Navedeni direktivi bi bilo zato treba razveljaviti.

(83)

Razveljaviti bi bilo treba direktive Sveta 69/464/EGS (17), 93/85/EGS (18), 98/57/ES (19) ter 2007/33/ES (20), saj bi bilo v zvezi z zadevnimi škodljivimi organizmi treba sprejeti nove ukrepe v skladu s to uredbo. Ob upoštevanju časa in virov, potrebnih za sprejetje teh novih ukrepov, bi bilo treba navedene direktive razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2022.

(84)

V Uredbi (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (21) je določeno, da morajo nepovratna sredstva za ukrepe proti škodljivim organizmom zadevati nekatere škodljive organizme iz prilog k Direktivi 2000/29/ES in nekatere škodljive organizme, ki v teh prilogah niso navedeni, vendar zanje veljajo začasni ukrepi Unije, sprejeti v zvezi z njimi. Poleg določb iz navedene uredbe se s to uredbo uvaja kategorija prednostnih škodljivih organizmov, pri čemer je bistveno, da so nekateri ukrepi, ki jih zlasti v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi sprejmejo države članice, upravičeni do nepovratnih sredstev Unije, vključno z izplačili nadomestil izvajalcem poslovnih dejavnosti za vrednost rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki jih je na podlagi ukrepov za izkoreninjenje iz te uredbe treba uničiti. Uredbo (EU) št. 652/2014 bi bilo zato treba spremeniti.

(85)

V uredbah (EU) št. 228/2013 (22) in (EU) št. 1143/2014 (23) Evropskega parlamenta in Sveta bi bilo teba opraviti tudi tehnične prilagoditve.

(86)

Ker cilja te uredbe, to je zagotoviti harmoniziran pristop glede ukrepov varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega učinka, zapletenosti ter čezmejne in mednarodne narave lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(87)

Ta uredba malim in srednjim podjetjem ne ustvarja nesorazmernega upravnega bremena in zanje nima nesorazmernih gospodarskih učinkov. Na podlagi posvetovanja z deležniki se v okviru te uredbe upošteva poseben položaj malih in srednjih podjetij, kadar je to mogoče. Morebitno splošno izvzetje za mikropodjetja, ki predstavljajo večino zadevnih podjetij, ni bilo obravnavano zaradi cilja javne politike za varovanje zdravja rastlin.

(88)

Ta uredba upošteva IPPC, Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ter smernice, pripravljene na njuni podlagi.

(89)

V skladu z načelom „pametne“ pravne ureditve bi se moralo izvajanje te uredbe uskladiti z izvajanjem Uredbe (EU) št. 1143/2014, da se zagotovi popolno in celovito izvajanje zakonodaje Unije o zdravju rastlin.

(90)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini, predvsem spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, lastninsko pravico, varstvo osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude ter svobodo umetnosti in znanosti. Države članice bi morale to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   V tej uredbi so določena pravila za določitev fitosanitarnih tveganj, ki jih predstavlja katera koli vrsta, različek ali biotip patogenih organizmov, živali ali parazitskih rastlin, ki škodujejo rastlinam ali rastlinskim proizvodom (v nadaljnjem besedilu: škodljivi organizmi), ter ukrepi za zmanjšanje teh tveganj na sprejemljivo raven.

2.   Kadar obstajajo dokazi, da neparazitske rastline, ki jih ne ureja člen 4(1) Uredbe (EU) št. 1143/2014, predstavljajo fitosanitarna tveganja, ki bi lahko imela resne gospodarske, družbene in okoljske učinke na ozemlju Unije, se lahko te neparazitske rastline štejejo za škodljive organizme za namene te uredbe.

3.   Za namene te uredbe se sklicevanje na tretje države razume kot sklicevanje na tretje države, Ceuto in Melillo ter ozemlja iz člena 355(1) PDEU, razen Madeire in Azorov.

Za namene te uredbe se sklicevanje na ozemlje Unije razume kot sklicevanje na ozemlje Unije brez Ceute in Melille ter ozemelj iz člena 355(1) PDEU, razen Madeire in Azorov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„rastline“ pomeni žive rastline in naslednje žive dele rastlin:

(a)

seme v botaničnem smislu, razen tistega, ki ni za setev;

(b)

plodove v botaničnem smislu;

(c)

vrtnine;

(d)

gomolje, stebelne gomolje, čebulice, korenike, korenine, podlage, stolone;

(e)

poganjke, stebla, pritlike;

(f)

rezano cvetje;

(g)

veje z listi ali brez;

(h)

posekano drevje z ohranjenimi listi;

(i)

liste, listje;

(j)

rastlinske tkivne kulture, vključno s celičnimi kulturami, genski material, meristem, himerične klone, mikrorazmnoževalni material;

(k)

živ pelod in trose;

(l)

brste, cepiče za okulacijo, potaknjence, cepiče, cepljenke;

2.

„rastlinski proizvodi“ pomeni nepredelan oziroma neobdelan material rastlinskega izvora in tiste predelane oziroma obdelane proizvode, ki lahko zaradi svojih značilnosti ali vrste predelave oziroma obdelave povzročijo tveganje za širjenje karantenskih škodljivih organizmov.

Razen kadar je v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi členov 28, 30 in 41, določeno drugače, se les šteje za „rastlinski proizvod“ le, če izpolnjuje eno ali več naslednjih meril:

(a)

njegova naravno okrogla površina je v celoti ali delno ohranjena, z lubjem ali brez;

(b)

njegova naravno okrogla površina ni ohranjena zaradi žaganja, rezanja ali cepljenja;

(c)

je v obliki sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov ali ostankov in ni bil obdelan z uporabo lepila, toplote, tlaka ali kombinacije navedenih za proizvodnjo peletov, briketov ali vezanih ali ivernih plošč;

(d)

se uporablja ali je namenjen za uporabo kot pakirni material, ne glede na to, ali se dejansko uporablja pri prevozu blaga ali ne;

3.

„saditev“ pomeni kateri koli postopek namestitve rastlin v rastni substrat, cepljenje ali soroden postopek, da se zagotovi njihova nadaljnja rast oziroma generativno ali vegetativno razmnoževanje;

4.

„rastline za saditev“ pomeni rastline, ki naj bi ostale posajene, bodo posajene ali bodo presajene;

5.

„drugi predmeti“ pomeni vse materiale ali predmete – vključno z zemljo ali rastnim substratom – ki niso rastline ali rastlinski proizvodi in so sposobni prenašati ali širiti škodljive organizme;

6.

„pristojni organ“ pomeni osrednji organ ali organe države članice ali, če je ustrezno, tretje države, ki so odgovorni za organizacijo uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, ali kateri koli drugi organ, na katerega se prenese ta odgovornost v skladu z zakonodajo Unije o uradnem nadzoru;

7.

„partija“ pomeni število enot posameznega blaga, ki je razpoznavno po homogenosti sestave, poreklu in drugih ustreznih elementih ter sestavlja del pošiljke;

8.

„prodajna enota“ pomeni najmanjšo tržno ali drugo uporabno enoto, ki se uporablja v zadevni fazi trženja in je lahko del partije ali celotna partija;

9.

„izvajalec poslovne dejavnosti“ pomeni vsako osebo javnega ali zasebnega prava, ki je poslovno vključena v eno ali več naslednjih dejavnosti v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti ter pravno odgovorna zanje:

(a)

saditev;

(b)

žlahtnjenje;

(c)

pridelavo, vključno z gojenjem, razmnoževanjem in ohranjanjem;

(d)

vnos na ozemlje Unije ter premik po njem in z njega;

(e)

dostopnost na trgu;

(f)

skladiščenje, zbiranje, odpremo in predelavo;

10.

„registrirani izvajalec dejavnosti“ pomeni izvajalca poslovne dejavnosti, registriranega v skladu s členom 65;

11.

„pooblaščeni izvajalec dejavnosti“ pomeni registriranega izvajalca dejavnosti, ki mu je pristojni organ izdal dovoljenje za izdajanje rastlinskih potnih listov v skladu s členom 89, označevanje v skladu s členom 98 ali izdajanje potrdil v skladu s členom 99;

12.

„končni uporabnik“ pomeni vsako osebo, ki rastline ali rastlinske proizvode pridobi za osebno uporabo v namene, ki niso del njene poslovne ali poklicne dejavnosti;

13.

„test“ pomeni uradni pregled, ki ni vizualen, s katerim se ugotovi navzočnost škodljivih organizmov ali njihova istovetnost;

14.

„tretiranje“ pomeni uradni ali neuradni postopek za uničenje, inaktivacijo, odstranitev ali sterilizacijo škodljivih organizmov ali za devitalizacijo rastlin ali rastlinskih proizvodov;

15.

„pojavnost“ pomeni delež ali število enot, v katerih je škodljivi organizem navzoč v vzorcu, pošiljki, polju ali drugi določeni populaciji;

16.

„ustalitev“ pomeni naselitev škodljivega organizma na območju v bližnji prihodnosti po vnosu;

17.

„izkoreninjenje“ pomeni uporabo fitosanitarnih ukrepov za odstranitev škodljivega organizma z območja;

18.

„zadrževanje“ pomeni uporabo fitosanitarnih ukrepov na napadenem območju in okoli njega za preprečitev širjenja škodljivega organizma;

19.

„karantenska postaja“ pomeni katero koli uradno postajo za zadrževanje škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v karanteni;

20.

„objekt za izolacijo“ pomeni kateri koli objekt, razen karantenske postaje, kjer se izolirajo škodljivi organizmi, rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti;

21.

„oznaka za sledljivost“ pomeni črkovno, številčno ali alfanumerično oznako, ki zaradi sledljivosti opredeljuje pošiljko, partijo ali prodajno enoto, vključno z oznakami, povezanimi s partijo, serijo, datumom proizvodnje ali dokumenti izvajalca poslovne dejavnosti;

22.

„fitosanitarni ukrep“ pomeni vsak uradni ukrep, namenjen preprečevanju vnosa ali širjenja karantenskih škodljivih organizmov ali omejevanju gospodarskih učinkov nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov.

POGLAVJE II

Karantenski škodljivi organizmi

Oddelek 1

Karantenski škodljivi organizmi

Člen 3

Opredelitev karantenskih škodljivih organizmov

Škodljivi organizem je v zvezi z določenim ozemljem „karantenski škodljivi organizem“, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

njegova istovetnost je ugotovljena v smislu točke 1 oddelka 1 Priloge I;

(b)

na ozemlju ni navzoč v smislu točke 2(a) oddelka 1 Priloge I ali, če je navzoč, na njem ni splošno razširjen v smislu točk 2(b) in (c) oddelka 1 Priloge I;

(c)

je sposoben vnosa na ozemlje ter ustalitve na in širjenja po njem ali, če je na ozemlju navzoč, vendar ni splošno razširjen, je sposoben vnosa na tiste dele zadevnega ozemlja, kjer ni navzoč, ter ustalitve na in širjenja po njih, v smislu točke 3 oddelka 1 Priloge I;

(d)

njegov vnos na ozemlje ter ustalitev na njem in širjenje po njem ali, če je navzoč, vendar ni splošno razširjen, vnos na tiste dele ozemlja, kjer ni navzoč, ter ustalitev na njih in širjenje po njih bi imeli nesprejemljive gospodarske, okoljske ali družbene učinke na zadevno ozemlje, v smislu točke 4 oddelka 1 Priloge I, in

(e)

na voljo so izvedljivi in učinkoviti ukrepi za preprečevanje vnosa zadevnega škodljivega organizma na to ozemlje, ustalitve na njem ali širjenja po njem ter za zmanjšanje tveganj in učinkov.

Oddelek 2

Karantenski škodljivi organizmi za Unijo

Člen 4

Opredelitev karantenskih škodljivih organizmov za Unijo

Karantenski škodljivi organizem je „karantenski škodljivi organizem za Unijo“, če je določeno ozemlje iz uvodnega dela člena 3 ozemlje Unije in je organizem vključen na seznam iz člena 5(2).

Člen 5

Prepoved vnosa, premikov, posedovanja, razmnoževanja ali izpusta karantenskih škodljivih organizmov za Unijo

1.   Prepovedani so vnos karantenskih škodljivih organizmov za Unijo na ozemlje Unije ter njihovi premiki po tem ozemlju oziroma posedovanje, razmnoževanje ali izpust na njem.

2.   Komisija z izvedbenim aktom določi seznam škodljivih organizmov, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3 za ozemlje Unije (v nadaljnjem besedilu: seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo).

Seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo vključuje škodljive organizme iz dela A Priloge I k Direktivi 2000/29/ES in oddelka 1 dela A Priloge II k navedeni direktivi.

Škodljivi organizmi, ki so na katerem koli delu ozemlja Unije domorodni ali ustaljeni, bodisi po naravni poti bodisi kot posledica vnosa z ozemelj zunaj Unije, se na seznamu karantenskih škodljivih organizmov za Unijo označijo kot škodljivi organizmi, za katere je znano, da so navzoči na ozemlju Unije.

Škodljivi organizmi, ki niso domorodni ali ustaljeni na nobenem delu ozemlja Unije, se na seznamu karantenskih škodljivih organizmov za Unijo označijo kot škodljivi organizmi, za katere ni znano, da bi bili navzoči na ozemlju Unije.

3.   Kadar se na podlagi rezultatov ocene ugotovi, da škodljivi organizem, ki ni vključen na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, izpolnjuje pogoje iz člena 3 v zvezi z ozemljem Unije ali da škodljivi organizem, ki je vključen na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, ne izpolnjuje več enega ali več navedenih pogojev, Komisija z izvedbenimi akti ustrezno spremeni izvedbeni akt iz odstavka 2 tega člena, tako da doda zadevni škodljivi organizem na navedeni seznam ali ga z njega črta.

Komisija da to oceno na voljo državam članicam.

Komisija lahko z izvedbenimi akti nadomesti izvedbeni akt iz odstavka 2 tega člena zaradi konsolidacije sprememb.

4.   Izvedbeni akti iz odstavkov 2 in 3 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Člen 6

Prednostni škodljivi organizmi

1.   Karantenski škodljivi organizmi za Unijo so „prednostni škodljivi organizmi“, če izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

v zvezi z ozemljem Unije izpolnjujejo enega ali več pogojev iz točke (2) oddelka 1 Priloge I;

(b)

imajo potencialno najbolj resne gospodarske, okoljske ali družbene učinke na ozemlje Unije, kot so opredeljeni v oddelku 2 Priloge I;

(c)

so uvrščeni na seznam v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: seznam prednostnih škodljivih organizmov).

Kadar se na podlagi rezultatov ocene ugotovi, da karantenski škodljivi organizem za Unijo izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 tega člena ali da škodljivi organizem enega ali več navedenih pogojev ne izpolnjuje več, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, s katerimi se ustrezno spremeni seznam iz prvega pododstavka, tako da se zadevni škodljivi organizem doda na navedeni seznam ali se z njega črta.

Komisija da navedeno oceno brez odlašanja na voljo državam članicam.

Kadar je v primeru resnih tveganj zaradi škodljivih organizmov to nujno, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 106.

Člen 7

Sprememba oddelka 1 Priloge I

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, s katerimi se spremeni oddelek 1 Priloge I, da se prilagodi razvoju znanstvenih in tehničnih spoznanj ter zadevnih mednarodnih standardov.

Člen 8

Karantenski škodljivi organizmi za Unijo, ki se uporabljajo za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbore sort ali žlahtnjenje

1.   Z odstopanjem od člena 5(1) lahko države članice na zahtevo začasno dovolijo vnos karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1), ki se uporabljajo za namene uradnega testiranja znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbore sort ali žlahtnjenje, na svoje ozemlje ter njihove premike po njem ter posedovanje in razmnoževanje na njem.

Dovoljenje se za zadevno dejavnost izda le, če se uvedejo ustrezne omejitve, s katerimi se zagotovi, da se z vnosom, premiki, posedovanjem, razmnoževanjem ali uporabo zadevnega škodljivega organizma ne povzroči njegove ustalitve na ali širjenja po ozemlju Unije, ob upoštevanju istovetnosti, biologije in načina širjenja škodljivega organizma, predvidene dejavnosti, medsebojnega vpliva z okoljem in drugih pomembnih dejavnikov, povezanih s tveganjem, ki ga predstavlja ta škodljivi organizem

2.   Dovoljenja na podlagi odstavka 1 vključujejo vse naslednje pogoje:

(a)

škodljivi organizem je treba hraniti na lokaciji in pod pogoji:

(i)

ki jih pristojni organi štejejo za ustrezne in

(ii)

ki so navedeni v dovoljenju;

(b)

dejavnost, ki vključuje škodljivi organizem, se izvaja v karantenski postaji ali objektu za izolacijo, ki ga v skladu s členom 60 določi pristojni organ in je naveden v dovoljenju;

(c)

dejavnost, ki vključuje škodljivi organizem, izvaja osebje:

(i)

za katero pristojni organ meni, da je ustrezno znanstveno in strokovno usposobljeno;

(ii)

ki je navedeno v dovoljenju;

(d)

škodljivemu organizmu je ob vnosu na ozemlje Unije, ob premiku po njem ali posedovanju ali razmnoževanju na njem priloženo dovoljenje.

3.   Dovoljenja, izdana na podlagi odstavka 1, so omejena glede količine škodljivih organizmov, ki se jih lahko vnese, premika, poseduje, razmnožuje ali uporabi, ter trajanja, ki je primerno za zadevno aktivnost. Dovoljenja ne presegajo zmogljivosti določene karantenske postaje ali objekta za izolacijo.

Dovoljenja zajemajo omejitve, potrebne za ustrezno odpravo tveganja ustalitve in širjenja zadevnega karantenskega škodljivega organizma za Unijo ali škodljivega organizma, za katerega veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1).

4.   Pristojni organ spremlja skladnost s pogoji iz odstavka 2 in omejitvami iz odstavka 3 ter v primeru neskladnosti sprejme potrebne ukrepe. Kadar je to primerno, je ta ukrep preklic dovoljenja iz odstavka 1.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z določitvijo podrobnih pravil o:

(a)

izmenjavi informacij med državami članicami in Komisijo o vnosu zadevnih škodljivih organizmov na ozemlje Unije ter njihovih premikih po ter posedovanju, razmnoževanju in uporabi na tem ozemlju;

(b)

postopku in pogojih za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ter

(c)

spremljanju skladnosti in ukrepih, ki se sprejmejo v primeru neskladnosti, kot je določeno v odstavku 4.

Člen 9

Uradno obvestilo o neposredni nevarnosti

1.   Če ima država članica dokaz, da obstaja neposredna nevarnost vnosa karantenskega škodljivega organizma za Unijo na ozemlje Unije ali na njegov del, kjer ta škodljivi organizem še ni navzoč, država članica o tem dokazu nemudoma pisno uradno obvesti Komisijo in druge države članice.

2.   Odstavek 1 se uporablja tudi za škodljivi organizem, ki ni vključen na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, kadar:

(a)

za škodljivi organizem veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1), ali

(b)

zadevna država članica meni, da škodljivi organizem morda izpolnjuje pogoje za vključitev na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo.

3.   Izvajalci poslovnih dejavnosti pristojne organe nemudoma obvestijo o vseh dokazih, ki jih imajo glede neposredne nevarnosti iz odstavka 1, povezane s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo ali škodljivimi organizmi iz odstavka 2.

Člen 10

Uradna potrditev navzočnosti karantenskega škodljivega organizma za Unijo s strani pristojnih organov

Kadar pristojni organ sumi ali je prejel dokaz, da je karantenski škodljivi organizem za Unijo ali škodljivi organizem, za katerega veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1), navzoč na delu ozemlja njegove države članice, kjer pred tem njegova navzočnost ni bila znana, ali v pošiljki rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki je bila vnesena ali namenjena vnosu na ozemlje Unije ali se je premikala po njem, nemudoma sprejme potrebne ukrepe za potrditev, ali je ta škodljivi organizem navzoč (v nadaljnjem besedilu: uradno potrditi).

Ta uradna potrditev temelji na diagnozi uradnega laboratorija, ki ga določi pristojni organ v skladu s pogoji in zahtevami, določenimi v zakonodaji Unije glede uradnega nadzora.

Do uradne potrditve navzočnosti škodljivega organizma in kadar je ustrezno, zadevne države članice sprejmejo fitosanitarne ukrepe, da bi odpravile tveganje za širjenje škodljivega organizma.

Sum ali dokaz iz prvega pododstavka tega člena lahko temelji na kateri koli informaciji, prejeti na podlagi členov 14 in 15, ali katerem koli drugem viru.

Člen 11

Uradno obveščanje Komisije in drugih držav članic o karantenskih škodljivih organizmih za Unijo s strani držav članic

Država članica Komisijo in druge države članice uradno obvesti, kadar njen pristojni organ uradno potrdi katero koli od naslednjih situacij:

(a)

navzočnost karantenskega škodljivega organizma za Unijo na ozemlju države članice, za katerega pred tem ni bilo znano, da je bil tam navzoč;

(b)

navzočnost karantenskega škodljivega organizma za Unijo na delu ozemlja države članice, na katerem pred tem ni bil navzoč;

(c)

navzočnost karantenskega škodljivega organizma za Unijo na ozemlju države članice v pošiljki rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki se vnese ali je namenjena vnosu na ozemlje Unije ali se po njem premika.

Uradno obvestilo iz prvega odstavka posreduje en sam organ zadevne države članice, kot je določeno v zakonodaji Unije o uradnem nadzoru, in prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103.

Člen 12

Informacije o karantenskih škodljivih organizmih za Unijo, ki jih pristojni organi zagotovijo izvajalcem poslovnih dejavnosti

1.   Kadar je katera od situacij iz člena 11 uradno potrjena, zadevni pristojni organ zagotovi, da so izvajalci poslovnih dejavnosti, na katerih rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete bi to lahko vplivalo, brez odlašanja obveščeni o navzočnosti karantenskega škodljivega organizma za Unijo.

2.   Komisija pripravi in posodablja javno dostopen seznam vseh uradnih obvestil, ki jih prejme v zvezi s porajajočimi se škodljivimi organizmi v tretjih državah, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje rastlin na ozemlju Unije.

Ta seznam je lahko del elektronskega sistema iz člena 103.

Člen 13

Informacije o prednostnih škodljivih organizmih, ki jih pristojni organi zagotovijo javnosti

Kadar je katera od situacij iz točk (a) oziroma (b) prvega odstavka člena 11 uradno potrjena v zvezi s prednostnim škodljivim organizmom, pristojni organ obvesti javnost o ukrepih, ki jih je sprejel oziroma jih namerava sprejeti, in o vseh ukrepih, ki jih bodo sprejele zadevne kategorije izvajalcev poslovnih dejavnosti ali druge osebe.

Člen 14

Ukrepi, ki jih nemudoma izvedejo izvajalci poslovnih dejavnosti

1.   Če izvajalec poslovne dejavnosti sumi ali ugotovi, da je na rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih, ki so pod njegovim nadzorom, navzoč karantenski škodljivi organizem za Unijo ali škodljivi organizem, za katerega veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1), o tem nemudoma obvesti pristojni organ, da lahko ta pristojni organ sprejme ukrepe v skladu s členom 10. Kadar je ustrezno, izvajalec poslovne dejavnosti nemudoma sprejme tudi previdnostne ukrepe, da prepreči ustalitev ali širjenje zadevnega škodljivega organizma.

2.   Pristojni organ lahko odloči, da obvestilo iz odstavka 1 ni potrebno, kadar je za določen škodljivi organizem znano, da je navzoč na nekem območju. V tem primeru o taki odločitvi ustrezno obvesti zadevne izvajalce poslovnih dejavnosti.

3.   Kadar izvajalec poslovne dejavnosti prejme uradno potrditev o navzočnosti karantenskega škodljivega organizma za Unijo na rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih, ki so pod njegovim nadzorom, se s pristojnim organom posvetuje o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in uvede ukrepe iz odstavkov 4 do 7, kakor je ustrezno.

4.   Izvajalec poslovne dejavnosti nemudoma sprejme potrebne ukrepe, da prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma. Kadar je pristojni organ zagotovil navodila v zvezi s temi ukrepi, izvajalec poslovne dejavnosti ravna v skladu z njimi.

5.   Izvajalec poslovne dejavnosti na zahtevo pristojnega organa sprejme potrebne ukrepe za odstranitev škodljivega organizma z zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in iz svojih prostorov, zemljišč, tal, vode ali drugih napadenih elementov, ki so pod njegovim nadzorom.

6.   Če pristojni organ ne da drugačnih navodil, izvajalec poslovne dejavnosti rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, ki so pod njegovim nadzorom in na katerih bi lahko bil navzoč škodljivi organizem, brez odlašanja umakne s trga.

Kadar te rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti niso več pod nadzorom zadevnega izvajalca poslovne dejavnosti, slednji nemudoma in razen če pristojni organ ne da drugačnih navodil:

(a)

obvesti osebe v trgovinski verigi, ki so jim bile te rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti dobavljeni, o navzočnosti škodljivega organizma,

(b)

zagotovi tem osebam smernice o potrebnih ukrepih, ki jih je treba izvesti med pošiljanjem zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, da se zmanjša tveganje za širjenje ali uhajanje zadevnih škodljivih organizmov; in

(c)

odpokliče te rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete.

7.   Kadar se uporablja odstavek 1, 3, 4, 5 ali 6 tega člena, izvajalec poslovne dejavnosti pristojnemu organu na zahtevo predloži vse informacije, ki so pomembne za javnost. Brez poseganja v člen 13 pristojni organ čim prej obvesti javnost, če je treba sprejeti ukrepe v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi predmeti, na katerih bi lahko bil navzoč zadevni škodljivi organizem.

Člen 15

Ukrepi, ki jih sprejmejo osebe, ki niso izvajalci poslovnih dejavnosti

1.   Če katera koli oseba, ki ni izvajalec poslovne dejavnosti, ugotovi ali utemeljeno sumi, da je navzoč karantenski škodljivi organizem za Unijo, o tem nemudoma obvesti pristojni organ. Kadar to obvestilo ni v pisni obliki, ga pristojni organ uradno zabeleži. Če to zahteva pristojni organ, mu navedena oseba zagotovi informacije o zadevni navzočnosti, s katerimi razpolaga.

2.   Pristojni organ lahko odloči, da obvestilo iz odstavka 1 ni potrebno, če je za določen škodljivi organizem znano, da je navzoč na nekem območju.

3.   Oseba, ki je podala obvestilo iz odstavka 1, se posvetuje s pristojnim organom o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in v skladu z navodili pristojnega organa sprejme potrebne ukrepe, da prepreči širjenje tega škodljivega organizma ter ga odstrani z zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in po potrebi iz svojih prostorov.

Člen 16

Odstopanja od obveznosti obveščanja

Obveznosti obveščanja iz členov 14 in 15 ne veljajo, kadar:

(a)

se ugotovi navzočnost karantenskega škodljivega organizma za Unijo v napadenem delu razmejenega območja, vzpostavljenega za zadrževanje tega škodljivega organizma, iz člena 18(2);

(b)

se ugotovi navzočnost karantenskega škodljivega organizma za Unijo v napadenem delu razmejenega območja, za katerega veljajo ukrepi za izkoreninjenje, ki zahtevajo osem let ali več, v obdobju teh prvih osmih let.

Člen 17

Izkoreninjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo

1.   Kadar je katera od situacij iz točk (a) oziroma (b) prvega odstavka člena 11 uradno potrjena, pristojni organ nemudoma sprejme vse potrebne fitosanitarne ukrepe za izkoreninjenje ustreznega karantenskega škodljivega organizma za Unijo z zadevnega območja. Ti ukrepi se sprejmejo v skladu s Prilogo II.

Navedena obveznost izkoreninjenja ne velja, kadar je v izvedbenem aktu v zvezi s tem škodljivim organizmom, sprejetem na podlagi člena 28(2), določeno drugače.

2.   Pristojni organ brez odlašanja razišče izvor navzočnosti zadevnega karantenskega škodljivega organizma za Unijo, zlasti kadar bi ta navzočnost lahko bila povezana s premiki rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, in možnost, da se je zadevni škodljivi organizem s temi premiki razširil na nadaljnje rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete.

3.   Če ukrepi iz odstavka 1 zadevajo vnos rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije ali njihove premike po njem, zadevna država članica o teh ukrepih nemudoma uradno obvesti Komisijo in druge države članice.

4.   Ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo in poizvedbe iz odstavka 2 opravijo ne glede na to, ali je škodljivi organizem navzoč v javnih ali zasebnih prostorih.

Člen 18

Vzpostavitev razmejenih območij

1.   Kadar je katera od situacij iz točk (a) oziroma (b) prvega odstavka člena 11 uradno potrjena, pristojni organ nemudoma vzpostavi enega ali več območij, kjer je treba sprejeti ukrepe za izkoreninjenje iz člena 17(1) (v nadaljnjem besedilu: razmejeno območje).

Razmejeno območje sestavljata napadeno območje in varovalni pas.

2.   Napadeno območje po potrebi zajema:

(a)

vse rastline, za katere je znano, da jih je napadel zadevni škodljivi organizem;

(b)

vse rastline, ki imajo znake ali simptome, ki kažejo na morebitno napadenost s strani zadevnega škodljivega organizma;

(c)

vse druge rastline, ki bi jih zadevni škodljivi organizem lahko že kontaminiral ali napadel ali jih lahko kontaminira ali napade, vključno z rastlinami, ki bi jih lahko napadel zaradi njihove dovzetnosti zanj in ker se nahajajo v neposredni bližini napadenih rastlin ali zaradi skupnega vira pridelave, če je znan, z napadenimi rastlinami ali rastlinami, pridelanimi iz okuženih rastlin;

(d)

zemljišča, tla, vodotoke ali druge elemente, ki jih je napadel ali bi jih lahko napadel zadevni škodljivi organizem.

3.   Varovalni pas se nahaja neposredno okrog napadenega območja in ga obdaja.

Njegova velikost je ustrezna glede na tveganje, da se zadevni škodljivi organizem po naravni poti ali zaradi človekove dejavnosti v napadenem območju ali njegovi okolici razširi z napadenega območja, ter se določi v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II.

Vendar pa varovalnega pasu ni treba vzpostaviti, če se tveganje za širjenje škodljivega organizma z napadenega območja odpravi ali zmanjša na sprejemljivo raven z naravnimi ali umetnimi preprekami.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ sklene, da ne vzpostavi razmejenega območja, kadar ob upoštevanju narave zadevnega škodljivega organizma, rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta in kraja, kjer je bil odkrit, na podlagi začetnega pregleda ugotovi, da je zadevni škodljivi organizem mogoče odstraniti takoj.

V tem primeru opravi preiskavo, s katero ugotovi, ali se je napad razširil na dodatne rastline ali rastlinske proizvode. Na podlagi te preiskave odloči, ali je treba vzpostaviti razmejeno območje.

5.   Kadar bi bilo treba na podlagi odstavkov 2 in 3 razmejeno območje razširiti na ozemlje druge države članice, država članica, v kateri je bila ugotovljena navzočnost zadevnega škodljivega organizma, nemudoma vzpostavi stik z državo članico, na ozemlje katere bi bilo treba razširiti razmejeno območje, da lahko slednja sprejme vse ustrezne ukrepe iz odstavkov 1 do 4.

6.   Države članice Komisijo in druge države članice do 30. aprila vsako leto uradno obvestijo o številu in lokaciji vzpostavljenih razmejenih območij, zadevnih škodljivih organizmih in ustreznih ukrepih, sprejetih v preteklem koledarskem letu.

Ta odstavek se uporablja brez poseganja v kakršno koli obveznost glede uradnega obveščanja o razmejenih območjih, določeno v izvedbenih aktih iz člena 104.

Člen 19

Preiskave in prilagoditve razmejenih območij ter odprava omejitev

1.   Pristojni organi vsaj enkrat letno ob primernem času opravijo preiskavo vseh razmejenih območij z vidika razvoja navzočnosti zadevnega škodljivega organizma.

Te preiskave se opravijo v skladu s členom 22(2).

2.   Kadar pristojni organ v okviru preiskave iz odstavka 1 ali kako drugače ugotovi, da je v varovalnem pasu navzoč zadevni škodljivi organizem, zadevna država članica o tem nemudoma uradno obvesti Komisijo in druge države članice.

3.   Pristojni organi meje napadenih območij, varovalnih pasov in razmejenih območij po potrebi prilagodijo tako, da upoštevajo rezultate preiskav iz odstavka 1.

4.   Pristojni organi lahko prekličejo razmejeno območje in ustrezne ukrepe za izkoreninjenje, kadar se potrdi, da območje ni napadeno. To bo potrjeno, kadar bodo izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

preiskava iz odstavka 1 pokaže, da je območje prosto zadevnega škodljivega organizma, in

(b)

na tem razmejenem območju v dovolj dolgem obdobju ni bila ugotovljena navzočnost zadevnega škodljivega organizma.

5.   Pri sprejemanju odločitev glede prilagoditev iz odstavka 3 ali preklica razmejenega območja iz odstavka 4 zadevni pristojni organ upošteva vsaj naslednje dejavnike:

(a)

biologijo škodljivega organizma in zadevnega vektorja;

(b)

navzočnost gostiteljskih rastlin;

(c)

ekoklimatske pogoje ter

(d)

verjetnost, da bodo sprejeti ukrepi za izkoreninjenje uspešni.

6.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena letnih preiskav ni treba opravljati v napadenih delih razmejenih območij, vzpostavljenih za:

(a)

škodljive organizme, za katere veljajo ukrepi za izkoreninjenje, ki zahtevajo osem let ali več;

(b)

škodljive organizme, za katere veljajo ukrepi za zadrževanje iz člena 28(2).

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z nadaljnjo določitvijo škodljivih organizmov iz točke (a) odstavka 6 tega člena in točke (b) člena 16 ter pogoji za uporabo teh odstopanj.

Člen 20

Poročila o ukrepih, sprejetih v skladu s členi 17, 18 in 19

1.   Če država članica sprejme ukrepe na območju, ki se nahaja ob meji z drugo državo članico, se tej drugi državi članici predloži poročilo o ukrepih, sprejetih v skladu s členi 17, 18 in 19.

2.   Država članica na zahtevo Komisije ali katere koli druge države članice predloži poročilo o specifičnih ukrepih, sprejetih v skladu s členi 17, 18 in 19.

Člen 21

Sprememba Priloge II

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, s katerimi se spremeni Priloga II, da se prilagodi razvoju znanstvenih in tehničnih spoznanj ter zadevnih mednarodnih standardov.

Člen 22

Preiskave v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo in škodljivimi organizmi, ki so začasno uvrščeni med karantenske škodljive organizme za Unijo

1.   Države članice v določenih časovnih obdobjih opravijo preiskave, ki temeljijo na tveganju in v okviru katerih preverijo vsaj:

(a)

navzočnost katerega koli karantenskega škodljivega organizma za Unijo in

(b)

znake ali simptome katerega koli škodljivega organizma, za katerega veljajo ukrepi iz člena 29 ali ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1).

Te preiskave se opravijo na vseh območjih, kjer ni znano, da bi bil zadevni škodljivi organizem navzoč.

Teh preiskav ni treba opraviti za škodljive organizme, za katere se nedvoumno ugotovi, da se zaradi ekoklimatskih pogojev ali odsotnosti gostiteljskih vrst v zadevni državi članici ne morejo ustaliti ali širiti.

2.   Oblika preiskav iz odstavka 1 je odvisna od tveganja, da se škodljivi organizem pojavi na območju, zajetem v preiskavi. Preiskave vključujejo vsaj vizualni pregled s strani pristojnega organa ter po potrebi zbiranje vzorcev in testiranje. Opravijo se na vseh ustreznih krajih in zajemajo, kadar je ustrezno, prostore, vozila, stroje in pakirni material, ki jih uporabljajo izvajalci poslovnih dejavnosti in druge osebe. Temeljijo na priznanih znanstvenih in strokovnih načelih ter se izvedejo ob ustreznem času glede na možnost zaznave zadevnega škodljivega organizma.

Pri teh preiskavah se upoštevajo znanstveni in strokovni dokazi ter vse druge ustrezne informacije v zvezi z navzočnostjo zadevnih škodljivih organizmov.

3.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam do 30. aprila vsako leto poročajo o rezultatih preiskav iz odstavka 1, ki so bile opravljene v preteklem koledarskem letu. Ta poročila vključujejo informacije o kraju in času izvedbe preiskav, zadevnih škodljivih organizmih, rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih, številu uradnih pregledov in odvzetih vzorcev ter ugotovitvah za vsak zadevni škodljivi organizem.

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko teh poročil ter zagotovi navodila za njihovo izpolnjevanje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Člen 23

Večletni programi preiskav in zbiranje informacij

1.   Države članice pripravijo večletne programe preiskav, v katerih določijo vsebino preiskav, ki se opravijo na podlagi člena 22. Ti programi omogočajo zbiranje in evidentiranje znanstvenih in strokovnih dokazov ter drugih informacij iz drugega pododstavka člena 22(2).

Večletni programi preiskav v skladu s členom 22(2) zajemajo naslednje elemente:

(a)

specifični cilj vsake preiskave;

(b)

obseg vsake preiskave glede na zadevno območje in obravnavano obdobje, kot tudi ciljne škodljive organizme, rastline in blago;

(c)

metodologija in upravljanje kakovosti preiskave, vključno z opisom postopkov v zvezi z vizualnim pregledom, vzorčenjem in testiranji ter njihovimi strokovnimi utemeljitvami;

(d)

časovni razpored, pogostost in število načrtovanih vizualnih pregledov, vzorčenj in testiranj ter

(e)

metode za evidentiranje zbranih informacij in poročanje o njih.

Večletni programi preiskav zajemajo obdobje od pet do sedem let.

2.   Države članice o svojih večletnih programih preiskav ob njihovem sprejetju na zahtevo uradno obvestijo Komisijo in druge države članice.

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih se določijo oblika večletnih programov preiskav in praktične ureditve za uporabo elementov iz odstavka 1 pri specifičnih tveganjih zaradi škodljivih organizmov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Člen 24

Preiskave v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi

1.   Države članice v zvezi z vsakim prednostnim škodljivim organizmom letno opravijo preiskavo iz člena 22(1) in (2). Te preiskave vključujejo zadostno število vizualnih pregledov, vzorčenj in testiranj, kot je ustrezno za vsak prednostni škodljivi organizem, da se z visoko stopnjo zanesljivosti zagotovi pravočasno odkritje teh škodljivih organizmov, kolikor je to mogoče glede na biologijo zadevnega škodljivega organizma in ekoklimatske pogoje.

Preiskav ni treba opraviti za škodljive organizme, za katere se nedvoumno ugotovi, da se zaradi zadevnih ekoklimatskih pogojev ali odsotnosti svojih gostiteljskih vrst v zadevni državi članici ne morejo ustaliti ali širiti.

2.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam do 30. aprila vsako leto poročajo o rezultatih preiskav iz odstavka 1, ki so bile opravljene v preteklem koledarskem letu.

Člen 25

Načrti izrednih ukrepov v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi

1.   V primeru uradne potrditve navzočnosti škodljivega organizma ali suma le-te vsaka država članica za vsak prednostni škodljivi organizem, ki je sposoben vnosa na njeno ozemlje ali njegov del in ustalitve na njem, pripravi in posodablja ločen načrt, ki vsebuje informacije v zvezi s postopki odločanja, postopki in protokoli, ki jih je treba upoštevati, minimalnimi viri, ki jih je treba dati na voljo, ter postopki, s katerimi se zagotovijo dodatni viri (v nadaljnjem besedilu: načrt izrednih ukrepov).

Države članice se v ustrezni fazi postopka priprave in posodabljanja načrtov izrednih ukrepov posvetujejo z vsemi zadevnimi deležniki.

Načrtov izrednih ukrepov ni treba pripraviti za tiste škodljive organizme, za katere se nedvoumno ugotovi, da se zaradi zadevnih ekoklimatskih pogojev ali odsotnosti gostiteljskih vrst v zadevni državi članici ne morejo ustaliti ali širiti.

2.   Vsak načrt izrednih ukrepov vključuje:

(a)

vloge in odgovornosti organov, ki so v primeru uradne potrditve navzočnosti zadevnega prednostnega škodljivega organizma ali suma le-te vključeni v izvedbo načrta, kot tudi hierarhijo dajanja navodil in postopke za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi, drugi javni organi, pooblaščeni organi ali udeležene fizične osebe, laboratoriji in izvajalci poslovnih dejavnosti, po potrebi vključno z usklajevanjem s sosednjimi državami članicami in sosednjimi tretjimi državami;

(b)

dostop pristojnih organov do prostorov izvajalcev poslovnih dejavnosti, drugih ustreznih izvajalcev dejavnosti in fizičnih oseb;

(c)

po potrebi dostop pristojnih organov do laboratorijev, opreme, osebja, zunanjih izvedenskih mnenj in virov, potrebnih za hitro in učinkovito izkoreninjenje ali, kadar je to ustrezno, zadrževanje zadevnega prednostnega škodljivega organizma;

(d)

kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma uradno potrjena ali obstaja sum le-te, ukrepe, ki jih je treba sprejeti v zvezi z zagotavljanjem informacij Komisiji, drugim državam članicam, zadevnim izvajalcem poslovnih dejavnosti in javnosti glede navzočnosti zadevnega prednostnega škodljivega organizma ter ukrepov, sprejetih proti njemu;

(e)

ureditev v zvezi z evidentiranjem ugotovitev navzočnosti zadevnega prednostnega škodljivega organizma;

(f)

razpoložljive ocene iz člena 6(2) in vse ocene držav članic v zvezi s tveganjem, ki ga zadevni prednostni škodljivi organizem predstavlja za njihovo ozemlje;

(g)

ukrepe za obvladovanje tveganja, ki jih je treba izvesti v zvezi z zadevnim prednostnim škodljivim organizmom v skladu z oddelkom 1 Priloge II, in postopke, ki jih je treba upoštevati;

(h)

načela za geografsko razmejitev razmejenih območij;

(i)

protokole, ki opisujejo metode vizualnih pregledov, vzorčenja in laboratorijskih testov, ter

(j)

načela v zvezi z usposabljanjem osebja pristojnih organov ter po potrebi organov, javnih organov, laboratorijev, izvajalcev poslovnih dejavnosti in drugih oseb iz točke (a).

Po potrebi se zadeve iz točk (d) do (j) prvega pododstavka pripravijo v obliki priročnikov.

3.   Načrti izrednih ukrepov se lahko združijo za več prednostnih škodljivih organizmov s podobno biologijo in naborom gostiteljskih vrst. V teh primerih so sestavljeni iz splošnega dela, ki je skupen vsem prednostnim škodljivim organizmom, ki so v njem zajeti, in specifičnih delov za vsak zadevni prednostni škodljivi organizem.

4.   Države članice v štirih letih od datuma vzpostavitve seznama prednostnih škodljivih organizmov pripravijo načrt izrednih ukrepov za prednostne škodljive organizme s seznama.

Države članice v enem letu od datuma vključitve vsakega nadaljnjega zadevnega škodljivega organizma na seznam prednostnih škodljivih organizmov pripravijo načrt izrednih ukrepov za zadevni prednostni škodljivi organizem.

Države članice svoje načrte izrednih ukrepov redno pregledujejo in po potrebi posodabljajo.

5.   Države članice na zahtevo svoje načrte izrednih ukrepov sporočijo Komisiji in drugim državam članicam ter z objavo na spletu obvestijo vse zadevne izvajalce poslovnih dejavnosti.

Člen 26

Simulacijske vaje v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi

1.   Države članice izvajajo simulacijske vaje v zvezi z izvajanjem načrtov izrednih ukrepov v časovnih razmikih, določenih ob upoštevanju biologije zadevnega prednostnega škodljivega organizma oziroma organizmov in tveganja, ki ga predstavlja ta škodljivi organizem oziroma organizmi.

Te vaje se v razumnem roku izvedejo v zvezi z vsemi zadevnimi prednostnimi škodljivimi organizmi in ob sodelovanju vseh ustreznih deležnikov.

Teh vaj ni treba izvajati, kadar je zadevna država članica nedavno že sprejela ukrepe za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma ali zadevnih škodljivih organizmov.

2.   Simulacijske vaje v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi, katerih navzočnost v eni državi članici bi lahko vplivala na sosednje države članice, lahko navedene države članice izvedejo skupaj na podlagi svojih načrtov izrednih ukrepov.

Kadar je to ustrezno, lahko države članice takšne simulacijske vaje izvedejo skupaj s sosednjimi tretjimi državami.

3.   Države članice poročilo o rezultatih vsake simulacijske vaje na zahtevo dajo na voljo Komisiji in drugim državam članicam.

Člen 27

Akcijski načrti v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi

1.   Če je navzočnost prednostnega škodljivega organizma na ozemlju države članice uradno potrjena na podlagi člena 10, pristojni organ nemudoma sprejme načrt (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt), v katerem določi ukrepe za izkoreninjenje tega škodljivega organizma v skladu s členi 17, 18 in 19 ali za njegovo zadrževanje v skladu s členom 28(2) kot tudi časovni načrt za izvedbo teh ukrepov.

Akcijski načrt vključuje opis zasnove in organizacije preiskav, ki se izvedejo, v njem pa so določeni število vizualnih pregledov, vzorcev, ki jih je treba odvzeti, in laboratorijskih testov, ki jih je treba opraviti, ter metodologija, ki se uporabi pri pregledih, vzorčenjih in testiranjih.

Akcijski načrt temelji na ustreznem načrtu izrednih ukrepov, pristojni organ pa ga takoj sporoči zadevnim izvajalcem poslovnih dejavnosti.

2.   Vsaka država članica na zahtevo uradno obvesti Komisijo in druge države članice o akcijskih načrtih, ki jih je sprejela.

Člen 28

Ukrepi Unije v zvezi z določenimi karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo

1.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi ukrepe proti določenim karantenskim škodljivim organizmom za Unijo. V okviru teh ukrepov se v zvezi z vsakim zadevnim škodljivim organizmom izvajajo ena ali več naslednjih določb:

(a)

člen 10 glede ukrepov, ki se sprejmejo v primeru suma navzočnosti zadevnega karantenskega škodljivega organizma za Unijo in uradne potrditve njegove navzočnosti s strani pristojnih organov;

(b)

člen 14 glede ukrepov, ki jih nemudoma sprejmejo izvajalci poslovnih dejavnosti;

(c)

člen 15 glede ukrepov, ki jih sprejmejo osebe, ki niso izvajalci poslovnih dejavnosti;

(d)

člen 17 glede izkoreninjenja karantenskih škodljivih organizmov za Unijo;

(e)

člen 18 glede vzpostavitve razmejenih območij;

(f)

člen 19 glede preiskav in prilagoditev razmejenih območij ter odprave omejitev;

(g)

člen 22 glede preiskav v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo in škodljivimi organizmi, ki so začasno uvrščeni med karantenske škodljive organizme za Unijo;

(h)

člen 24 glede preiskav v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi, kar zadeva število vizualnih pregledov vzorcev in testiranj za posamezne prednostne škodljive organizme;

(i)

člen 25 glede načrtov izrednih ukrepov v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi;

(j)

člen 26 glede simulacijskih vaj v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi;

(k)

člen 27 glede akcijskih načrtov v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

2.   Z odstopanjem od člena 17 in kadar se na podlagi preiskav iz člena 19 ali drugih dokazov ugotovi, da izkoreninjenje zadevnega karantenskega škodljivega organizma za Unijo na razmejenem območju ni mogoče, Komisija sprejme izvedbene akte iz odstavka 1 tega člena, s katerimi določi ukrepe, katerih namen je zadrževanje.

Da bi prišla do takšne ugotovitve, Komisija brez odlašanja sprejme potrebne ukrepe, potem ko zadevna država članica ali kateri koli drug vir predloži ustrezne dokaze.

3.   Kadar Komisija ugotovi, da so za varstvo dela ozemlja Unije, na katerem zadevni karantenski škodljivi organizem za Unijo ni navzoč, potrebni preventivni ukrepi na območjih zunaj razmejenih območij, lahko sprejme izvedbene akte iz odstavka 1, s katerimi določi takšne ukrepe.

4.   Ukrepi iz odstavkov 1, 2 in 3 se sprejmejo v skladu s Prilogo II, ob upoštevanju specifičnih tveganj, ki jih predstavljajo zadevni karantenski škodljivi organizmi za Unijo, specifičnih ekoklimatskih pogojev in tveganj v zvezi z zadevnimi državami članicami ter potrebe po harmoniziranem izvajanju potrebnih ukrepov za zmanjševanje tveganja na ravni Unije.

5.   Dokler Komisija ne sprejme ukrepa, lahko država članica ohrani vse ukrepe, ki jih je sprejela.

6.   V nujnih, ustrezno utemeljenih primerih za obravnavo resnih tveganj zaradi škodljivih organizmov Komisija v skladu s postopkom iz člena 107(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj. Ti akti se sprejmejo v skladu s Prilogo II, ob upoštevanju specifičnih tveganj, ki jih predstavljajo zadevni karantenski škodljivi organizmi za Unijo, specifičnih ekokilmatskih pogojev in tveganj v zvezi z zadevnimi državami članicami ter potrebe po harmoniziranem izvajanju potrebnih ukrepov za zmanjševanje tveganja na ravni Unije.

7.   Države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 Komisijo in druge države članice uradno obvestijo o vseh primerih neskladnosti z ukrepi, sprejetimi na podlagi tega člena, zaradi katerih nastane tveganje za širjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo.

Člen 29

Ukrepi držav članic v zvezi s škodljivimi organizmi, ki niso uvrščeni na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo

1.   Kadar je navzočnost škodljivega organizma, ki ni uvrščen na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, uradno potrjena na ozemlju države članice in država članica meni, da ta škodljivi organizem morda izpolnjuje pogoje za uvrstitev na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, nemudoma oceni, ali škodljivi organizem izpolnjuje merila iz pododdelka 1 oddelka 3 Priloge I. Če ugotovi, da so ta merila izpolnjena, nemudoma sprejme ukrepe za izkoreninjenje v skladu s Prilogo II. Uporabljajo se členi 17 do 20.

Kadar se na podlagi preiskav iz člena 19 ali drugih dokazov ugotovi, da izkoreninjenje škodljivega organizma na razmejenem območju ni mogoče, se smiselno uporabi člen 28(2).

Kadar se uradno potrdi navzočnost škodljivega organizma, ki izpolnjuje merila iz prvega pododstavka, na pošiljki rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki se vnesejo na ozemlje države članice ali se po njem premikajo, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe, da prepreči vnos tega škodljivega organizma na ozemlje Unije ter njegovo ustalitev na njem in širjenje po njem.

Kadar država članica sumi, da je na njenem ozemlju navzoč škodljivi organizem, ki izpolnjuje merila iz prvega pododstavka, se smiselno uporabi člen 10.

Pred uradno potrditvijo navzočnosti tega škodljivega organizma in kadar je ustrezno, država članica sprejme fitosanitarne ukrepe, da bi zmanjšala tveganje njegovega širjenja.

2.   Po sprejetju ukrepov iz odstavka 1 država članica oceni, ali zadevni škodljivi organizem izpolnjuje merila za karantenske škodljive organizme iz oddelka 1 Priloge I.

3.   Zadevna država članica Komisijo in druge države članice uradno obvesti o navzočnosti škodljivega organizma iz odstavka 1. Komisijo in druge države članice obvesti tudi o oceni iz navedenega odstavka, sprejetih ukrepih in dokazih, ki jih upravičujejo.

Rezultate ocene iz odstavka 2 uradno sporoči Komisiji v dveh letih od uradne potrditve navzočnosti navedenega škodljivega organizma.

Uradna obvestila o navzočnosti navedenega škodljivega organizma se posredujejo prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103.

Člen 30

Ukrepi Unije v zvezi s škodljivimi organizmi, ki niso uvrščeni na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo

1.   Kadar Komisija prejme uradno obvestilo iz prvega pododstavka člena 29(3) ali ima druge dokaze o navzočnosti škodljivega organizma, ki ni uvrščen na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, na ozemlju Unije ali o neposredni nevarnosti njegovega vnosa na to ozemlje ali širjenja po njem ter meni, da ta škodljivi organizem morda izpolnjuje pogoje za uvrstitev na navedeni seznam, nemudoma oceni, ali navedeni škodljivi organizem v zvezi z ozemljem Unije izpolnjuje merila iz pododdelka 2 oddelka 3 Priloge I.

Kadar Komisija ugotovi, da so ta merila izpolnjena, z izvedbenimi akti nemudoma sprejme ukrepe za omejeno obdobje v zvezi s tveganji, ki jih predstavlja ta škodljivi organizem. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

V okviru teh ukrepov se za vsak zadevni škodljivi organizem izvaja ena ali več določb iz točk (a) do (g) prvega pododstavka člena 28(1), kadar je to ustrezno.

2.   Po sprejetju ukrepov iz odstavka 1 Komisija oceni, ali zadevni škodljivi organizem v zvezi z ozemljem Unije izpolnjuje merila za karantenske škodljive organizme iz oddelka 1 Priloge I.

3.   Kadar se na podlagi preiskav iz členov 19 in 22 ali drugih dokazov ugotovi, da izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma na razmejenem območju ni mogoče, se lahko z izvedbenimi akti iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena določijo ukrepi, katerih namen je zadrževanje.

4.   Kadar se ugotovi, da so za varstvo dela ozemlja Unije, na katerem zadevni škodljivi organizem ni navzoč, potrebni preventivni ukrepi na območjih zunaj razmejenih območij, se lahko z izvedbenimi akti iz odstavka 1 določijo takšni ukrepi.

5.   Ukrepi iz odstavkov 1, 3 in 4 se sprejmejo v skladu s Prilogo II, ob upoštevanju specifičnih tveganj, ki jih predstavljajo zadevni škodljivi organizmi, in potrebe po harmoniziranem izvajanju potrebnih ukrepov za zmanjševanje tveganj na ravni Unije.

6.   Dokler Komisija ne sprejme ukrepov, lahko zadevna država članica ohrani ukrepe, ki jih je sprejela na podlagi člena 29.

7.   V nujnih ustrezno utemeljenih primerih za obravnavo resnih tveganj zaradi škodljivih organizmov Komisija v skladu s postopkom iz člena 107(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj. Ti akti se sprejmejo v skladu s Prilogo II, ob upoštevanju specifičnih tveganj, ki jih predstavljajo zadevni škodljivi organizmi, in potrebe po harmoniziranem izvajanju potrebnih ukrepov za zmanjševanje tveganja na ravni Unije.

8.   Države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 Komisijo in druge države članice uradno obvestijo o vseh primerih neskladnosti z ukrepi, sprejetimi na podlagi tega člena, zaradi katerih nastane tveganje za širjenje škodljivih organizmov iz odstavka 1 tega člena.

Člen 31

Strožje zahteve, ki jih sprejmejo države članice

1.   Države članice lahko na svojih ozemljih uporabljajo ukrepe, ki so strožji od tistih, sprejetih na podlagi člena 28(1), (2) in (3) ter člena 30(1), (3) in (4), če je to upravičeno glede na cilj fitosanitarne varnosti in je v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II.

Ti strožji ukrepi ne smejo nalagati ali imeti za posledico kakršne koli prepovedi ali omejitve glede vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije ali njihovih premikov po tem ozemlju in preko njega, razen tistih, ki jih nalagajo členi 40 do 58 in 71 do 102.

2.   Države članice o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, nemudoma uradno obvestijo Komisijo in druge države članice.

Države članice Komisiji in drugim državam članicam na zahtevo predložijo letno poročilo o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1.

Oddelek 3

Karantenski škodljivi organizmi za varovano območje

Člen 32

Priznavanje varovanih območij

1.   Kadar je karantenski škodljivi organizem navzoč na ozemlju Unije, ne pa tudi na ozemlju ali delu ozemlja države članice, in ni karantenski škodljivi organizem za Unijo, lahko Komisija na zahtevo te države članice na podlagi odstavka 4 tako ozemlje ali del ozemlja prizna kot varovano območje v skladu z odstavkom 3 za ta karantenski škodljivi organizem (v nadaljnjem besedilu: karantenski škodljivi organizem za varovano območje).

2.   Prepovedani so vnos karantenskega škodljivega organizma za varovano območje na zadevno varovano območje ter njegovi premiki po njem ali posedovanje, razmnoževanje ali izpust na njem.

Za vnos karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje na varovana območja ter njihove premike po njih in posedovanje ter razmnoževanje na njih se smiselno uporablja člen 8.

3.   Komisija z izvedbenim aktom določi seznam varovanih območij in z njimi povezanih karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje. Ta seznam vključuje varovana območja, priznana v skladu s prvim pododstavkom točke (h) člena 2(1) Direktive 2000/29/ES, zadevne škodljive organizme s seznama iz dela B Priloge I in dela B Priloge II k Direktivi 2000/29/ES ter oznake, ki se posebej dodelijo navedenim škodljivim organizmom.

Komisija lahko z izvedbenimi akti, s katerimi spremeni izvedbeni akt iz prvega pododstavka, prizna dodatna varovana območja, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.

Komisija lahko z izvedbenimi akti nadomesti izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka zaradi konsolidacije sprememb.

Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

4.   Zadevna država članica skupaj z zahtevo iz odstavka 1 predloži tudi:

(a)

opis meja predlaganega varovanega območja, vključno z zemljevidi;

(b)

rezultate preiskav, ki dokazujejo, da v vsaj treh letih pred vložitvijo zahteve zadevni karantenski škodljivi organizem na zadevnem ozemlju ni bil navzoč, in

(c)

dokaze, da zadevni karantenski škodljivi organizem izpolnjuje pogoje iz člena 3 v zvezi s predlaganim varovanim območjem.

5.   Preiskave iz točke (b) odstavka 4 se opravijo ob ustreznem času in so ustrezno temeljite glede na možnost odkritja navzočnosti zadevnega karantenskega škodljivega organizma. Temeljijo na priznanih znanstvenih in tehničnih načelih ter upoštevajo ustrezne mednarodne standarde.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z določitvijo podrobnih pravil o navedenih preiskavah. Ti akti se sprejmejo v skladu razvojem znanstvenih in tehničnih spoznanj ter veljavnih mednarodnih standardov.

6.   Komisija lahko prizna začasna varovana območja. V ta namen se smiselno uporabljajo pogoji iz odstavkov 1 in 4 ter prvega pododstavka odstavka 5. Z odstopanjem od zahteve iz točke (b) odstavka 4 se preiskava opravi v obdobju vsaj enega leta pred vložitvijo zahteve.

Začasno varovano območje je priznano največ tri leta od priznanja, veljavnost priznanja pa se samodejno izteče po treh letih.

7.   Države članice Komisijo in druge države članice uradno obvestijo o mejah varovanih območij na svojem ozemlju, vključno z zemljevidi, z objavo na uradnem spletnem mestu pristojnega organa pa o tem obvestijo tudi izvajalce poslovnih dejavnosti.

Člen 33

Splošne obveznosti v zvezi z varovanimi območji

1.   V zvezi z varovanimi območji se za zadevne karantenske škodljive organizme za varovano območje smiselno uporabljajo obveznosti iz členov 9 do 19.

2.   Rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov s poreklom z razmejenega območja, vzpostavljenega znotraj varovanega območja v zvezi z zadevnim karantenskim škodljivim organizmom za varovano območje, se ne sme premikati s tega razmejenega območja na ostale dele tega varovanega območja ali na katero koli drugo varovano območje, vzpostavljeno za ta karantenski škodljivi organizem.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko te rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti premikajo s tega razmejenega območja preko in z zadevnega varovanega območja le, če so pakirani in se premikajo tako, da ni nobenega tveganja, da bi se zadevni karantenski škodljivi organizem za varovano območje širil po tem varovanem območju.

3.   Komisija in druge države članice se nemudoma uradno obvestijo o razmejenih območjih, vzpostavljenih znotraj varovanega območja, in ukrepih za izkoreninjenje, sprejetih na teh območjih na podlagi členov 17, 18 in 19.

Člen 34

Preiskave v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za varovano območje

1.   Pristojni organ opravi letne preiskave vsakega varovanega območja v zvezi z navzočnostjo zadevnega karantenskega škodljivega organizma za varovano območje. Za te preiskave se smiselno uporablja člen 22(2).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z določitvijo podrobnih pravil za pripravo in vsebino teh preiskav.

2.   Države članice Komisijo in druge države članice do 30. aprila vsako leto uradno obvestijo o rezultatih preiskav iz odstavka 1, ki so bile opravljene v preteklem koledarskem letu.

Člen 35

Sprememba velikosti in preklic priznanja varovanih območij

1.   Komisija lahko na zahtevo države članice, katere ozemlje to zadeva, spremeni velikost varovanega območja.

Kadar ta sprememba pomeni povečanje varovanega območja, se smiselno uporablja člen 32.

2.   Komisija na zahtevo države članice iz odstavka 1 prekliče priznanje varovanega območja ali ga zmanjša.

3.   Komisija prekliče priznanje varovanega območja, če preiskave iz člena 34 niso bile opravljene v skladu z navedenim členom.

4.   Komisija prekliče priznanje varovanega območja, če je bila na njem ugotovljena navzočnost zadevnega karantenskega škodljivega organizma za varovano območje in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

v treh mesecih po uradni potrditvi navzočnosti zadevnega škodljivega organizma ni bilo vzpostavljeno razmejeno območje v skladu s členom 33(1);

(b)

ukrepi za izkoreninjenje, sprejeti na razmejenem območju na podlagi člena 33(1), niso bili uspešni v 24 mesecih po uradni potrditvi navzočnosti zadevnega škodljivega organizma oziroma v obdobju, daljšem od 24 mesecev, kadar je to upravičeno glede na biologijo škodljivega organizma in je to obdobje določeno v izvedbenem aktu, sprejetem na podlagi člena 32(3),

(c)

Komisiji dostopne informacije glede izvajanja ukrepov, ki so bili v skladu s členom 33(1)(c) sprejeti na podlagi členov 17, 18 in 19, kažejo na hudo malomarnost pri odzivanju na navzočnost tega škodljivega organizma na zadevnem varovanem območju.

5.   Komisija na podlagi odstavkov 2, 3 ali 4 tega člena z izvedbenim aktom, s katerim spremeni izvedbeni akt iz člena 32(3), prekliče priznanje varovanega območja ali ga zmanjša. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

POGLAVJE III

Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za Unijo

Člen 36

Opredelitev nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo

Škodljivi organizem je „nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem za Unijo“, če izpolnjuje vse naslednje pogoje in je uvrščen na seznam iz člena 37:

(a)

njegova istovetnost je ugotovljena v skladu s točko (1) oddelka 4 Priloge I;

(b)

navzoč je na ozemlju Unije;

(c)

ni karantenski škodljivi organizem za Unijo ali škodljivi organizem, za katerega veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1);

(d)

v skladu s točko (2) oddelka 4 Priloge I se prenaša predvsem prek specifičnih rastlin za saditev;

(e)

v skladu s točko (3) oddelka 4 Priloge I ima njegova navzočnost na teh rastlinah za saditev nesprejemljive gospodarske učinke v zvezi z njihovo predvideno uporabo;

(f)

za preprečevanje njegove navzočnosti na zadevnih rastlinah za saditev so na voljo izvedljivi in učinkoviti ukrepi.

Člen 37

Prepoved vnosa in premikov nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo na rastlinah za saditev

1.   Izvajalci poslovnih dejavnosti ne smejo vnesti nadzorovanega nekarantenskega škodljivega organizma za Unijo na ozemlje Unije ali ga premikati po njem na rastlinah za saditev s seznama iz odstavka 2, prek katerih se prenaša.

Prepoved iz prvega pododstavka se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a)

premiki rastlin za saditev po prostorih zadevnega izvajalca poslovne dejavnosti ali med njimi;

(b)

premiki rastlin za saditev, potrebni za njihovo dezinfekcijo.

2.   Komisija z izvedbenim aktom določi seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo in specifičnih rastlin za saditev iz točke (d) člena 36, po potrebi skupaj s kategorijami iz odstavka 7 tega člena in pragovi iz odstavka 8 tega člena.

3.   Seznam iz odstavka 2 vključuje škodljive organizme in zadevne rastline za saditev iz naslednjih določb:

(a)

oddelka II dela A Priloge II k Direktivi 2000/29/ES;

(b)

točk (3) in (6) Priloge I in točke (3) Priloge II k Direktivi 66/402/EGS;

(c)

Priloge I k Direktivi 68/193/EGS;

(d)

aktov, sprejetih na podlagi člena 5(5) Direktive Sveta 98/56/ES (24);

(e)

Priloge II k Direktivi 2002/55/ES;

(f)

Priloge I in točke B Priloge II k Direktivi 2002/56/ES ter aktov, sprejetih na podlagi točke (c) člena 18 navedene direktive;

(g)

točke (4) Priloge I in točke (5) Priloge II k Direktivi 2002/57/ES;

(h)

aktov, sprejetih na podlagi člena 4 Direktive 2008/72/ES in

(i)

aktov, sprejetih na podlagi člena 4 Direktive 2008/90/ES.

Na ta seznam se ne vključijo škodljivi organizmi iz Priloge I in oddelka I dela A ter dela B Priloge II k Direktivi 2000/29/ES ter karantenski škodljivi organizmi za Unijo v skladu s členom 5(2) te uredbe in škodljivi organizmi, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1) te uredbe.

4.   Komisija z izvedbenim aktom po potrebi določi ukrepe za preprečevanje navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo na zadevnih rastlinah za saditev iz točke (f) člena 36 te uredbe. Ti ukrepi po potrebi zadevajo vnos teh rastlin v Unijo in njihove premike po njej. Sprejmejo se v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II k tej uredbi. Uporabljajo se brez poseganja v ukrepe, sprejete na podlagi direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS in 98/56/ES in Direktive Sveta 1999/105/ES (25) ter direktiv 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES.

5.   Komisija z izvedbenimi akti spremeni izvedbeni akt iz odstavkov 2 in 4 tega člena, kadar se na podlagi rezultatov ocene ugotovi, da:

(a)

škodljivi organizem, ki ni uvrščen na seznam iz izvedbenega akta iz odstavka 2 tega člena, izpolnjuje pogoje iz člena 36;

(b)

škodljivi organizem, ki je uvrščen na seznam iz izvedbenega akta iz odstavka 2 tega člena, ne izpolnjuje več enega ali več pogojev iz člena 36;

(c)

so potrebne spremembe tega seznama v zvezi s kategorijami iz odstavka 7 tega člena, ali pragovi iz odstavka 8 tega člena, ali

(d)

so potrebne spremembe ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 4 tega člena.

Komisija da navedeno oceno brez odlašanja na voljo državam članicam.

Komisija lahko z izvedbenimi akti nadomesti izvedbene akte iz odstavkov 2 in 4 tega člena zaradi konsolidacije sprememb.

6.   Izvedbeni akti iz odstavkov 2, 4 in 5 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

7.   Kadar je točka (e) člena 36 izpolnjena le za eno ali več kategorij, tj. predosnovni, osnovni ali certificiran material, seme ali semenski krompir ali standardni ali CAC material ali seme iz direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES, se na seznamu iz odstavka 2 tega člena določijo te kategorije in vključi navedba, da se prepoved vnosa in premikov iz odstavka 1 tega člena uporablja le za te kategorije.

8.   Kadar je točka (e) člena 36 izpolnjena le, če je pojavnost zadevnega škodljivega organizma nad določenim pragom, višjim od nič, se na seznamu iz odstavka 2 tega člena določi ta prag in vključi navedba, da se prepoved vnosa in premikov iz odstavka 1 tega člena uporablja le nad tem pragom.

Takšen prag se določi le, če sta izpolnjeni obe naslednji točki:

(a)

izvajalci poslovnih dejavnosti lahko zagotovijo, da pojavnost zadevnega nadzorovanega nekarantenskega škodljivega organizma za Unijo na zadevnih rastlinah za saditev ne presega tega praga;

(b)

mogoče je preveriti, ali je bil v partijah zadevnih rastlin za saditev ta prag presežen.

Uporabljajo se načela za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov iz oddelka 2 Priloge II.

9.   Za ukrepe, ki jih države članice sprejmejo v zvezi z nadzorovanimi nekarantenskimi škodljivimi organizmi in zadevnimi rastlinami za saditev, se smiselno uporablja člen 31.

Člen 38

Sprememba oddelka 4 Priloge I

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, s katerimi se spremeni oddelek 4 Priloge I, da se prilagodi razvoju znanstvenih in tehničnih spoznanj ter zadevnih mednarodnih standardov.

Člen 39

Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za Unijo, ki se uporabljajo za znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort, žlahtnjenje ali razstave

Prepoved iz člena 37 se ne uporablja za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme za Unijo, ki so navzoči na rastlinah za saditev, uporabljenih za znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort, žlahtnjenje ali razstave.

POGLAVJE IV

Ukrepi v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti

Oddelek 1

Ukrepi, sprejeti ZA celotno ozemlje Unije

Člen 40

Prepoved vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije

1.   Prepovedan je vnos nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije, če imajo poreklo v vseh ali nekaterih tretjih državah ali ozemljih.

2.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme seznam, v katerem so navedeni rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz odstavka 1, katerih vnos na ozemlje Unije je prepovedan, kakor tudi tretje države, skupine tretjih držav ali določena območja tretjih držav, za katera velja prepoved.

V prvem izmed teh izvedbenih aktov se navedejo rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti ter njihove države porekla s seznama iz dela A Priloge III k Direktivi 2000/29/ES.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2) te uredbe.

Na seznamu iz teh izvedbenih aktov so rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti opredeljeni tudi z ustreznimi oznakami v skladu z njihovo razvrstitvijo v kombinirani nomenklaturi, kot je določena v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (26) (v nadaljnjem besedilu: oznaka KN), kadar je ta oznaka na voljo. Poleg tega se navajajo še druge oznake, določene v zakonodaji Unije, kadar dodatno določajo veljavno oznako KN za določeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet.

3.   Kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ima poreklo iz tretje države ali je iz nje odpremljen, predstavlja nesprejemljivo raven tveganja zaradi škodljivih organizmov zaradi verjetnosti, da gosti karantenski škodljivi organizem za Unijo, in tega tveganja ni mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z enim ali več ukrepi iz točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge II, Komisija ustrezno spremeni izvedbeni akt iz odstavka 2, da vanj vključi to rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet in zadevne tretje države, skupine tretjih držav ali določena območja tretjih držav.

Kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, vključen v navedeni izvedbeni akt, ne predstavlja nesprejemljive ravni tveganja zaradi škodljivih organizmov ali predstavlja tako tveganje, vendar ga je mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z enim ali več ukrepi iz točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge II, Komisija ustrezno spremeni navedeni izvedbeni akt.

Sprejemljivost ravni tega tveganja zaradi škodljivih organizmov se oceni v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II, po potrebi v zvezi z eno ali več določenimi tretjimi državami.

Te spremembe se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih za obravnavo resnih tveganj zaradi škodljivih organizmov Komisija v skladu s postopkom iz člena 107(3) navedene spremembe sprejme z izvedbenimi akti, ki se začnejo uporabljati takoj.

4.   Države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 Komisijo in druge države članice uradno obvestijo, kadar so bile pri vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije kršene določbe iz odstavka 1.

To uradno obvestilo se posreduje tudi tretji državi, iz katere so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vneseni na ozemlje Unije.

Člen 41

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, za katere veljajo posebne in enakovredne zahteve

1.   Nekatere rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti se lahko vnesejo na ozemlje Unije ali se po njem premikajo le, če so izpolnjene posebne ali enakovredne zahteve. To so lahko rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti s poreklom iz tretjih držav ali z ozemlja Unije.

2.   Komisija z izvedbenim aktom sprejme seznam, ki vsebuje rastline, rastlinske proizvode in druge predmete ter ustrezne posebne zahteve, ki veljajo zanje, iz odstavka 1. Ta seznam, če je ustrezno, vključuje tretje države, skupine tretjih držav ali določena območja zadevnih tretjih držav.

V prvem izmed teh izvedbenih aktov se navedejo rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, posebne zahteve ter – če je ustrezno – njihova tretja država porekla s seznama iz dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2) te uredbe.

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti na seznamu iz teh izvedbenih aktov so opredeljeni tudi s pripadajočimi oznakami KN, kadar so te na voljo. Poleg tega se navedejo še druge oznake, določene v zakonodaji Unije, kadar dodatno določajo veljavno oznako KN za določeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet.

3.   Kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet predstavlja nesprejemljivo raven tveganja zaradi škodljivih organizmov zaradi verjetnosti, da gosti karantenski škodljivi organizem za Unijo, in je to tveganje zaradi škodljivih organizmov mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z uporabo enega ali več ukrepov iz točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge II, Komisija spremeni izvedbeni akt iz odstavka 2, da vanj vključi to rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet in ukrepe, ki jih je treba uvesti v zvezi z njim. Ti ukrepi in zahteve iz odstavka 2 predstavljajo „posebne zahteve“.

Ukrepi iz prvega pododstavka se lahko uvedejo v obliki specifičnih zahtev glede vnosa določenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije, sprejetih v skladu s členom 44(1), ki so enakovredne posebnim zahtevam za vnos teh rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije in njihove premike po njem (v nadaljnjem besedilu: enakovredne zahteve).

Kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, vključen v navedeni izvedbeni akt, ne predstavlja nesprejemljive ravni tveganja zaradi škodljivih organizmov ali predstavlja tako tveganje, vendar ga s posebnimi zahtevami ni mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven, Komisija ustrezno spremeni navedeni izvedbeni akt, pri čemer to rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet črta s seznama ali ga vključi na seznam iz člena 40(2).

Sprejemljivost ravni tega tveganja zaradi škodljivih organizmov se oceni in ukrepi za njegovo zmanjšanje na sprejemljivo raven se sprejmejo v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II, po potrebi v zvezi z eno ali več določenimi tretjimi državami ali njihovimi deli.

Te spremembe se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih za obravnavo resnih tveganj zaradi škodljivih organizmov Komisija v skladu s postopkom iz člena 107(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

4.   V primeru, da so bile pri vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije ali njihovih premikih po tem ozemlju kršene določbe odstavka 1, države članice sprejmejo potrebne ukrepe iz zakonodaje Unije o uradnem nadzoru ter Komisijo in druge države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 o tem uradno obvestijo.

Kadar je primerno, se to uradno obvestilo posreduje tudi tretji državi, iz katere so bili rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vneseni na ozemlje Unije.

Člen 42

Omejitve na podlagi predhodne ocene za vnos zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije

1.   Rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet s poreklom iz tretje države, ki ni naveden na seznamu v skladu s členom 40 ali ga zahteve iz člena 41 ne zadevajo v zadostni meri ali zanj ne veljajo začasni ukrepi iz člena 49 in ki, na podlagi predhodne ocene, za ozemlje Unije predstavlja nesprejemljivo raven tveganja zaradi škodljivih organizmov, predstavlja „zelo tvegano rastlino“, „zelo tvegan rastlinski proizvod“ ali „zelo tvegan drug predmet“ (v nadaljnjem besedilu: zelo tvegane rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti).

Če je ustrezno, se za zadevno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet pri tej predhodni oceni upoštevajo merila iz Priloge III.

2.   Prepovedan je vnos zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, navedenih na seznamu iz izvedbenega akta iz odstavka 3, na ozemlje Unije iz tretjih držav, skupin tretjih držav ali določenih območij zadevnih tretjih držav porekla, ki jih zadeva navedeni seznam.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih – dokler se ne izvede ocena tveganja iz odstavka 4 – začasno določi seznam zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov iz odstavka 1 na ustrezni taksonomski ravni in – kadar je ustrezno – tretjih držav, skupin tretjih držav ali določenih območij zadevnih tretjih držav.

Prvi izmed teh izvedbenih aktov se sprejme do 14. decembra 2018.

Zadevne rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti so na seznamu iz teh izvedbenih aktov, kadar je ustrezno, opredeljeni tudi s pripadajočimi oznakami KN, če so te na voljo. Poleg tega se navedejo še druge oznake, določene v zakonodaji Unije, kadar dodatno določajo veljavno oznako KN za določeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet.

4.   Če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet s poreklom iz zadevne tretje države, skupine tretjih držav ali z določenega območja zadevne tretje države iz odstavka 2 na taksonomski ravni, navedeni v izvedbenem aktu, določenem v odstavku 3, ali pod to ravnjo ne predstavlja nesprejemljive ravni tveganja zaradi verjetnosti, da gosti karantenski škodljivi organizem za Unijo, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim to rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet črta s seznama iz navedenega odstavka za zadevne tretje države.

Če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet s poreklom iz zadevne tretje države, skupine tretjih držav ali z določenega območja zadevne tretje države iz odstavka 2 predstavlja nesprejemljivo raven tveganja zaradi verjetnosti, da gosti karantenski škodljivi organizem za Unijo, ter da se tega tveganja zaradi škodljivih organizmov ne da zmanjšati na sprejemljivo raven z uporabo enega ali več ukrepov iz točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge II, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim to rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet ter zadevne tretje države črta s seznama iz odstavka 2 ter jih doda na seznam iz člena 40.

Če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet s poreklom iz zadevne tretje države, skupine tretjih držav ali z določenega območja zadevne tretje države iz odstavka 2 predstavlja nesprejemljivo tveganje, ki pa se lahko zmanjša na sprejemljivo raven z uporabo enega ali več ukrepov iz točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge II, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim to rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet ter zadevno tretjo državo, skupino tretjih držav ali določeno območje zadevne tretje države črta s seznama iz odstavka 2 ter jih doda na seznam iz člena 41.

5.   Če se ugotovi, da obstaja povpraševanje po uvozu rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, navedenih na seznamu v izvedbenem aktu, določenem v odstavku 3, se v ustreznem in razumnem roku izvede ocena tveganja iz odstavka 4.

Kadar je ustrezno, se lahko ta ocena omeji le na rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete iz določene tretje države porekla ali odpreme oziroma skupine tretjih držav porekla ali odpreme.

6.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi posebna pravila v zvezi s postopkom, v skladu s katerim se izvede ocena tveganja iz odstavka 4.

7.   Izvedbeni akti iz odstavkov 3, 4 in 6 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Člen 43

Posebni uvozni pogoji za vnos lesenega pakirnega materiala na ozemlje Unije

1.   Lesen pakirni material, ne glede na to, ali se dejansko uporablja pri prevozu vsakovrstnih predmetov, se na ozemlje Unije vnese le, če izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

bil je tretiran po enem ali več odobrenih postopkih tretiranja in izpolnjuje veljavne zahteve iz Priloge 1 k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 z naslovom Pravila za lesen pakirni material v mednarodni trgovini (ISPM 15);

(b)

označen je z oznako iz Priloge 2 k ISPM 15, s katero se potrjuje, da je bil tretiran po postopkih tretiranja iz točke (a).

Ta odstavek se ne uporablja za lesen pakirni material, za katerega veljajo izvzetja iz ISPM 15.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, s katerimi se spremenijo zahteve iz odstavka 1 tega člena, da se upošteva razvoj mednarodnih standardov, zlasti ISPM 15.

V navedenih delegiranih aktih se lahko določi tudi, da je lesen pakirni material, za katerega ne veljajo izvzetja iz ISPM 15, izvzet iz zahtev iz odstavka 1 tega člena, ali pa, da zanj veljajo manj stroge zahteve.

Člen 44

Opredelitev enakovrednih zahtev

1.   Komisija na zahtevo določene tretje države z izvedbenim aktom opredeli enakovredne zahteve, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

zadevna tretja država z uporabo enega ali več določenih ukrepov pod njenim uradnim nadzorom zagotovi raven fitosanitarne varnosti, ki je enakovredna posebnim zahtevam v zvezi s premiki zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije;

(b)

zadevna tretja država Komisiji dokaže, da je z navedenimi ukrepi iz točke (a) dosežena raven fitosanitarne varnosti iz navedene točke.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

2.   Kadar je primerno, Komisija v zadevni tretji državi izvede poizvedbe, da preveri, ali sta izpolnjena pogoja iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1. Te poizvedbe ustrezajo zahtevam za poizvedbe Komisije iz zakonodaje Unije o uradnem nadzoru.

Člen 45

Informacije, ki jih je treba zagotoviti potnikom ter uporabnikom poštnih storitev

1.   Države članice, morska pristanišča, letališča in izvajalci dejavnosti mednarodnega prevoza dajo potnikom na voljo informacije v zvezi s prepovedmi iz člena 40(2), zahtevami iz členov 41(2) in 42(3) ter izvzetji iz člena 75(2) glede vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije.

Države članice, morska pristanišča, letališča in izvajalci dejavnosti mednarodnega prevoza zagotovijo navedene informacije v obliki plakatov ali brošur, pa tudi na svojih spletnih mestih, kadar je ustrezno.

Te informacije glede rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz prvega pododstavka dajo svojim strankam vsaj na spletu na voljo tudi izvajalci poštnih storitev in izvajalci poslovnih dejavnosti, dejavni pri prodaji po pogodbah, sklenjenih na daljavo.

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi ureditev za predstavitev in uporabo navedenih plakatov in brošur. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

2.   Države članice Komisiji na zahtevo predložijo poročilo s povzetkom informacij, zagotovljenih na podlagi tega člena.

Člen 46

Izjema od prepovedi in zahteve za obmejna območja

1.   Z odstopanjem od člena 40(1), člena 41(1) in člena 42(2) lahko države članice dovolijo vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje, na ozemlje Unije:

(a)

vzgojeni ali pridelani so na območjih tretjih držav, ki se nahajajo v bližini njihove kopenske meje z državami članicami (v nadaljnjem besedilu: obmejna območja tretjih držav);

(b)

vnesejo se na območje držav članic, ki se nahaja neposredno na drugi strani navedene meje (v nadaljnjem besedilu: obmejna območja držav članic);

(c)

na teh obmejnih območjih držav članic bodo predelani tako, da se odpravi vsakršno tveganje zaradi škodljivih organizmov;

(d)

njihovi premiki po obmejnem območju ne predstavljajo nobenega tveganja za širjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1).

Navedene rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti se na obmejno območje držav članic vnesejo in po njem premikajo samo pod uradnim nadzorom pristojnega organa.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z opredelitvijo:

(a)

največje širine obmejnih območij tretjih držav in obmejnih območij držav članic, kot je ustrezno, za posamezne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete;

(b)

največje razdalje premika zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po obmejnih območjih tretjih držav in obmejnih območjih držav članic;

(c)

postopkov za izdajanje dovoljenj za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz odstavka 1 tega člena na obmejno območje držav članic in njihovih premikov po njem.

Navedena območja so tako široka, da se zagotovi, da vnos navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije ter njihovi premiki po njem ne predstavljajo nobenega tveganja zaradi škodljivih organizmov za ozemlje Unije ali njegove dele.

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi posebne pogoje ali ukrepe v zvezi z vnosom določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na obmejna območja držav članic in opredeli določene tretje države, za katere velja ta člen.

Navedeni akti se sprejmejo v skladu s Prilogo II, pri čemer se, kadar je ustrezno, upošteva razvoj znanstvenih in tehničnih spoznanj ter mednarodnih standardov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

4.   Države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 uradno obvestijo Komisijo in druge države članice, kadar so bili pri vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na obmejna območja držav članic ali na obmejna območja tretjih držav ali pri njihovih premikih po njih kršeni odstavki 1, 2 oziroma 3 tega člena.

To uradno obvestilo se posreduje tudi tretji državi, iz katere so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vneseni na zadevno obmejno območje.

Člen 47

Zahteve za fitosanitarni tranzit

1.   Z odstopanjem od člena 40(1), člena 41(1), člena 42(2), člena 72(1) in člena 73 se lahko rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti vnesejo na ozemlje Unije ter premikajo preko ozemlja Unije v tretjo državo v okviru tranzita ali pretovarjanja (v nadaljnjem besedilu: fitosanitarni tranzit), če navedene rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

(a)

spremlja jih podpisana izjava izvajalca poslovne dejavnosti, pod čigar nadzorom so navedene rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, s katero potrjuje, da so navedene rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti v fitosanitarnem tranzitu;

(b)

pakirani so in se premikajo na tak način, da med njihovim vnosom na ozemlje Unije ali premikom preko njega ni nevarnosti za širjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo.

2.   Pristojni organi prepovejo fitosanitarni tranzit, če zadevne rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti niso skladni z odstavkom 1 ali če obstajajo razumni dokazi, da ne bodo skladni z odstavkom 1.

Člen 48

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki se uporabljajo za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort ali žlahtnjenje

1.   Z odstopanjem od člena 40(1), člena 41(1) in člena 42(2) lahko države članice na zahtevo začasno dovolijo vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki se uporabljajo za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort ali žlahtnjenje, na svoje ozemlje in njihove premike po njem.

To dovoljenje se za zadevno dejavnost izda le, če se uvedejo ustrezne omejitve, ki zagotavljajo, da navzočnost zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov ne povzroči nesprejemljivega tveganja za širjenje karantenskega škodljivega organizma za Unijo ali škodljivega organizma, za katerega veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1), pri čemer se upoštevajo istovetnost, biologija in načini širjenja zadevnih škodljivih organizmov, predvidena dejavnost, interakcija z okoljem in drugi ustrezni dejavniki, povezani s tveganjem zaradi škodljivih organizmov, ki ga predstavljajo navedene rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti.

2.   V primeru izdaje dovoljenja v skladu z odstavkom 1 ta vključuje vse naslednje pogoje:

(a)

zadevne rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete se hrani na lokaciji in pod pogoji, za katere so pristojni organi ugotovili, da so ustrezni in so navedeni v dovoljenju;

(b)

dejavnost, ki vključuje navedene rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, se opravi v karantenski postaji ali objektu za izolacijo, ki ga v skladu s členom 60 določi pristojni organ in je naveden v dovoljenju;

(c)

dejavnost, ki vključuje navedene rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, opravlja osebje, za katero pristojni organ ugotovi, da je ustrezno znanstveno in strokovno usposobljeno, kar je navedeno v dovoljenju;

(d)

navedene rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete pri vnosu na ozemlje Unije ali njihovih premikih po njem spremlja dovoljenje.

3.   Dovoljenje iz odstavka 1 je omejeno na količino in obdobje, ki sta ustrezna za zadevno dejavnost in ne presegata zmogljivosti določene karantenske postaje ali objekta za izolacijo.

Dovoljenje vključuje omejitve, potrebne za ustrezno odpravo tveganja za širjenje zadevnih karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1).

4.   Pristojni organ spremlja skladnost s pogoji iz odstavka 2 in omejitvami iz odstavka 3 ter sprejme potrebne ukrepe, če navedeni pogoji ali omejitve niso izpolnjeni.

Kadar je to primerno, je ta ukrep preklic dovoljenja iz odstavka 1.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z določitvijo podrobnih pravil o:

(a)

izmenjavi informacij med državami članicami in Komisijo o vnosu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije ter njihovih premikih po njem;

(b)

postopkih in pogojih za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 tega člena ter

(c)

zahtevah za spremljanje skladnosti in ukrepih, ki se sprejmejo v primeru neskladnosti, iz odstavka 4 tega člena.

Člen 49

Začasni ukrepi v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, ki verjetno predstavljajo novo ugotovljena tveganja zaradi škodljivih organizmov ali druga domnevna fitosanitarna tveganja

1.   Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme začasne ukrepe v zvezi z vnosom rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz tretjih držav na ozemlje Unije in njihove premike po njem, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti verjetno predstavljajo novo ugotovljena tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki niso zadostno zajeta z nobenim ukrepom Unije in niso povezana ali jih še ni mogoče povezati s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo ali škodljivimi organizmi, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1);

(b)

pridobljene fitosanitarne izkušnje, na primer v zvezi z novimi rastlinskimi vrstami ali potmi prenosa, niso zadostne, kar zadeva trgovino z zadevnimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, ki imajo poreklo iz zadevnih tretjih držav ali so iz njih odpremljeni;

(c)

ocena glede novo ugotovljenih tveganj zaradi škodljivih organizmov za ozemlje Unije v zvezi z navedenimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi predmeti iz zadevnih tretjih držav ni bila opravljena;

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

2.   Začasni ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo ob upoštevanju oddelka 2 Priloge II in Priloge IV.

Ti ukrepi predvidevajo eno ali več naslednjih možnosti, kot je potrebno v zadevnem primeru:

(a)

sistematični in intenzivni uradni pregledi in vzorčenje vsake partije rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, vnesenih na ozemlje Unije, na mestu vnosa, in testiranje vzorcev;

(b)

karantenska doba v karantenski postaji ali objektu za izolacijo iz člena 60 za preverjanje odsotnosti zadevnih novo ugotovljenih tveganj zaradi škodljivih organizmov pri navedenih rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih;

(c)

prepoved vnosa navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije.

V primerih iz točk (a) in (b) drugega pododstavka lahko izvedbeni akt iz odstavka 1 določa tudi posebne ukrepe, ki se sprejmejo pred vnosom navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije.

3.   Začasni ukrepi iz odstavka 1 se uporabljajo za ustrezno in razumno časovno obdobje, dokler se ne opredelijo značilnosti škodljivih organizmov, ki so verjetno povezani z navedenimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi predmeti iz navedenih tretjih držav, ter se v skladu z oddelkom 1 Priloge I v celoti ocenijo tveganja, ki jih predstavljajo ti škodljivi organizmi.

4.   V nujnih ustrezno utemeljenih primerih za obravnavo resnih novo ugotovljenih tveganj zaradi škodljivih organizmov Komisija v skladu s postopkom iz člena 107(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj. Ti akti se sprejmejo v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II.

5.   Z odstopanjem od ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena, se za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki se uporabljajo za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort ali žlahtnjenje, na ozemlje Unije in njihove premike po njem uporablja člen 48.

6.   Države članice vsako leto do 30. aprila Komisiji in drugim državam članicam predložijo poročilo o uporabi ukrepov iz točke (a) ali (b) drugega pododstavka odstavka 2 v predhodnem koledarskem letu.

Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice, kadar je bila po uporabi ukrepov iz točke (a) ali (b) drugega pododstavka odstavka 2 ugotovljena navzočnost škodljivega organizma, za katerega je verjetno, da predstavlja novo ugotovljena tveganja zaradi škodljivih organizmov.

Države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o vsakem primeru, kadar je bil vnos rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta na ozemlje Unije zavrnjen ali njegov premik po njem prepovedan, ker je zadevna država članica menila, da je bila kršena prepoved iz točke (c) drugega pododstavka odstavka 2. Kadar je primerno, to uradno obvestilo vključuje ukrepe, ki jih je sprejela zadevna država članica, v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi zadevnimi predmeti iz zakonodaje Unije o uradnem nadzoru.

Kadar je primerno, se uradno obvesti tudi tretja država, iz katere so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti odpremljeni za vnos na ozemlje Unije.

Člen 50

Poročilo Komisije o izvrševanju in učinkovitosti ukrepov v zvezi z uvozom na ozemlje Unije

Komisija do 14. decembra 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvrševanju in učinkovitosti ukrepov v zvezi z uvozom na ozemlje Unije, vključno z analizo stroškov in koristi, po potrebi pa predloži tudi zakonodajni predlog.

Člen 51

Sprememba prilog III in IV

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, s katerimi se spremenita prilogi III in IV, da se jih prilagodi razvoju znanstvenih in tehničnih spoznanj ter zadevnih mednarodnih standardov.

Člen 52

Začasni ukrepi držav članic v zvezi z neposredno nevarnostjo

1.   Kadar država članica meni, da vnos rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov iz nekaterih tretjih držav ali nekaterih drugih držav članic na njeno ozemlje ali njihovi premiki po njem predstavljajo nesprejemljivo raven tveganja zaradi škodljivih organizmov, povezano z vnosom karantenskega škodljivega organizma za Unijo ali škodljivega organizma, ki po oceni izpolnjuje pogoje za vključitev na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, na njeno ozemlje ter njegove ustalitve na njem in širjenja po njem, to tveganje pa ni ustrezno zmanjšano z ukrepi iz člena 17(1) in (2), člena 18(1), člena 19(1), člena 28(1) in (2), člena 29(1), člena 30(1) in (3), člena 40(2) in (3), člena 41(2) in (3), člena 42(3), člena 49(1) in člena 53, Komisijo in druge države članice uradno pisno obvesti o ukrepih na ravni Unije, za katerih sprejetje se zavzema, čemur priloži strokovno ali znanstveno utemeljitev teh ukrepov.

2.   Kadar država članica meni, da ukrepi Unije iz odstavka 1 niso sprejeti ali jih ni mogoče pravočasno sprejeti, da bi se tveganje iz tega odstavka zmanjšalo, lahko sprejme začasne ukrepe za varstvo svojega ozemlja pred neposredno nevarnostjo. Komisija in druge države članice se nemudoma obvestijo o teh začasnih ukrepih in strokovni utemeljitvi zanje.

3.   Kadar Komisija prejme uradno obvestilo iz odstavka 1, nemudoma oceni, če je tveganje iz odstavka 1 ustrezno zmanjšano z ukrepi iz člena 17(1) in (2), člena 18(1), člena 19(1), člena 28(1) in (2), člena 29(1), člena 30(1) in (3), člena 40(2) in (3), člena 41(2) in (3), člena 42(3), člena 49(1) in člena 53, oziroma če bi bilo treba v skladu z navedenimi členi sprejeti nove ukrepe.

4.   Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 3 sklene, da tveganje iz odstavka 1 ni ustrezno zmanjšano z začasnimi ukrepi, ki jih država članica sprejme v skladu z odstavkom 2, ali da so ti ukrepi nesorazmerni ali neustrezno utemeljeni, lahko z izvedbenimi akti določi, da se ti ukrepi razveljavijo ali spremenijo. Dokler Komisija ne sprejme takšnega izvedbenega akta, lahko država članica ohrani ukrepe, ki jih je sprejela.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Oddelek 2

Ukrepi, povezani z varovanimi območji

Člen 53

Prepoved vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na varovana območja

1.   Prepovedani so vnos nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov s poreklom iz tretjih držav ali z ozemlja Unije na določena varovana območja.

2.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme seznam, v katerem so navedeni rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz odstavka 1, katerih vnos na določena varovana območja je prepovedan. V prvem izmed teh izvedbenih aktov se navedejo rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti in njihova varovana območja ter – če je ustrezno – njihove države porekla s seznama iz dela B Priloge II k Direktivi 2000/29/ES.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2) te uredbe.

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti so na seznamu iz teh izvedbenih aktov opredeljeni tudi s pripadajočimi oznakami KN, kadar so te na voljo. Poleg tega se navedejo še druge oznake, določene v zakonodaji Unije, kadar dodatno določajo veljavno oznako KN za določeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet.

3.   Kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ne prihaja iz zadevnega varovanega območja, predstavlja nesprejemljivo raven tveganja zaradi škodljivih organizmov zaradi verjetnosti, da gosti karantenski škodljivi organizem za varovano območje, in navedenega tveganja ni mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z uporabo enega ali več ukrepov iz točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge II, Komisija po potrebi spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1, da vanj vključi navedeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet in zadevna varovana območja.

Kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, vključen v navedeni izvedbeni akt, ne predstavlja nesprejemljive ravni tveganja zaradi škodljivih organizmov ali predstavlja tako tveganje, vendar ga je mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z enim ali več ukrepi iz točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge II, Komisija ustrezno spremeni navedeni izvedbeni akt.

Te spremembe se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Sprejemljivost ravni navedenega tveganja zaradi škodljivih organizmov se oceni v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II.

V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih za obravnavo resnih tveganj zaradi škodljivih organizmov Komisija v skladu s postopkom iz člena 107(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

4.   Države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 Komisijo in druge države članice uradno obvestijo o vsakem primeru, ko so bile pri vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na zadevno varovano območje ali njihovih premikih po njem kršene prepovedi, sprejete v skladu s tem členom.

Kadar je primerno, države članice ali Komisija uradno obvestijo tretjo državo, iz katere so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vneseni na zadevno varovano območje.

Člen 54

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, za katere se uporabljajo posebne zahteve za varovana območja

1.   Nekatere rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti se lahko vnesejo na določeno varovano območje ali se po njem premikajo le, če so izpolnjene posebne zahteve za ta varovana območja.

2.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme seznam, ki vsebuje rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, njihova varovana območja ter ustrezne posebne zahteve za varovana območja. V prvem izmed teh izvedbenih aktov se navedejo rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, zadevna varovana območja ter posebne zahteve za varovana območja s seznama iz dela B Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2) te uredbe.

Te rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti so na seznamu iz navedenih izvedbenih aktov opredeljeni tudi s pripadajočimi oznakami KN, kadar so te na voljo. Poleg tega se navedejo še druge oznake, določene v zakonodaji Unije, kadar dodatno določajo veljavno oznako KN za določeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet.

3.   Kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ne prihaja iz zadevnega varovanega območja, predstavlja nesprejemljivo raven tveganja zaradi škodljivih organizmov za navedeno varovano območje zaradi verjetnosti, da gosti karantenski škodljivi organizem za varovano območje, in je navedeno tveganje mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z uporabo enega ali več ukrepov iz točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge II, Komisija spremeni izvedbeni akt iz odstavka 2, da vanj vključi navedeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet in ukrepe, ki se zanje uporabljajo. Navedeni ukrepi in zahteve iz odstavka 2 predstavljajo „posebne zahteve za varovana območja“.

Kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, vključen v navedeni izvedbeni akt, ne predstavlja nesprejemljive ravni tveganja zaradi škodljivih organizmov za zadevno varovano območje ali predstavlja tako tveganje, vendar ga s posebnimi zahtevami za varovana območja ni mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven, Komisija navedeni izvedbeni akt ustrezno spremeni.

Te spremembe se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Sprejemljivost ravni tega tveganja zaradi škodljivih organizmov se oceni in ukrepi za njegovo zmanjšanje na sprejemljivo raven se sprejmejo v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II.

V nujnih ustrezno utemeljenih primerih za obravnavo resnih tveganj zaradi škodljivih organizmov Komisija v skladu s postopkom iz člena 107(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

4.   Države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 uradno obvestijo Komisijo in druge države članice, kadar so bili pri vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na zadevno varovano območje ali pri premikih po njem kršeni ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom.

Kadar je primerno, države članice ali Komisija uradno obvestijo tretjo državo, iz katere so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vneseni na ozemlje Unije.

Člen 55

Informacije, ki jih je treba zagotoviti potnikom in uporabnikom poštnih storitev v zvezi z varovanimi območji

Člen 45 se smiselno uporablja za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na varovana območja in premike po njih.

Člen 56

Izjema od prepovedi in zahtev za obmejna območja v zvezi z varovanimi območji

Člen 46 se smiselno uporablja za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, uvrščene na seznam v izvedbenih aktih, določenih v členu 53(2) in (3) ter členu 54(2) in (3), ki se z obmejnega območja tretje države vnesejo na zadevna varovana območja, ki mejijo na navedeno obmejno območje.

Člen 57

Zahteve za fitosanitarni tranzit v zvezi z varovanimi območji

Člen 47 se smiselno uporablja za fitosanitarni tranzit rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, uvrščenih na seznam v izvedbenih aktih, določenih v členu 53(2) in (3) ter členu 54(2) in (3), preko varovanih območij.

Člen 58

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki se uporabljajo za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort ali žlahtnjenje v zvezi z varovanimi območji

Z odstopanjem od prepovedi in zahtev iz člena 53(1) in člena 54(1) se člen 48 smiselno uporablja za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, uvrščenih na seznam v izvedbenih aktih, določenih v členu 53(2) in (3) ter členu 54(2) in (3), ki se uporabljajo za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort ali žlahtnjenje, na varovana območja in njihove premike po teh območjih.

Oddelek 3

Drugi ukrepi v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti

Člen 59

Splošne zahteve za vozila, stroje in pakirni material

1.   Vozila, stroji in pakirni material, ki se uporabljajo za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete iz izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s členom 28(1) in (2), členom 30(1) in (3), členom 40(2), členom 41(2) in (3), členom 42(3) ter členom 49(1), in se vnašajo na ozemlje Unije ali se premikajo po njem ali v skladu s členom 47 preko njega, morajo biti prosti karantenskih škodljivih organizmov za Unijo in škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1).

2.   Odstavek 1 se uporablja za varovana območja tudi v zvezi s posameznimi karantenskimi škodljivimi organizmi za varovano območje.

Člen 60

Določitev karantenskih postaj in objektov za izolacijo

1.   Države članice za namene iz členov 8, 48, 49 in 58 sprejmejo enega ali več naslednjih ukrepov, pri čemer upoštevajo zadevno tveganje zaradi škodljivih organizmov:

(a)

na svojem ozemlju določijo karantenske postaje ali objekte za izolacijo;

(b)

dovolijo uporabo določenih karantenskih postaj ali objektov za izolacijo v drugi državi članici, če, kadar je ustrezno, ta druga država članica soglaša s tem dovoljenjem;

(c)

začasno določijo prostore izvajalcev poslovnih dejavnosti ali drugih oseb kot objekte za izolacijo za škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete in njihovo zadevno uporabo, kot je določeno v členih 8, 48 in 49.

2.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam na zahtevo pošljejo seznam karantenskih postaj in objektov za izolacijo, določenih na njihovem ozemlju.

Člen 61

Zahteve za karantenske postaje in objekte za izolacijo

1.   Karantenske postaje in objekti iz člena 60 za izolacijo izpolnjujejo naslednje zahteve, da se prepreči širjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo:

(a)

omogočajo fizično ločitev škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki se morajo hraniti v karanteni ali izolaciji, in zagotavljajo, da do njih v navedenih postajah ali objektih ni mogoče dostopati oziroma jih iz njih odstraniti brez soglasja pristojnega organa;

(b)

opremljene so s sistemi za sterilizacijo, dekontaminacijo ali uničenje napadenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, odpadkov in opreme pred odstranitvijo iz postaj ali objektov, ali pa imajo dostop do takšnih sistemov;

(c)

na voljo so opredelitev in opis nalog navedenih postaj in objektov, odgovorne osebe za izvajanje navedenih nalog ter pogoji, pod katerimi se navedene naloge opravljajo;

(d)

na voljo je dovolj ustrezno kvalificiranega, usposobljenega in izkušenega osebja; in

(e)

na voljo je načrt izrednih ukrepov z namenom učinkovite odstranitve vseh karantenskih škodljivih organizmov za Unijo in škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1), katerih navzočnost ni namerna, ter preprečitve njihovega širjenja.

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi posebna pravila, s katerimi zagotovi enotne pogoje uporabe zahtev iz odstavka 1 v zvezi s tipom rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter dejanskim ali morebitnim tveganjem, vključno s specifičnimi zahtevami za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort ali žlahtnjenje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Člen 62

Delovanje karantenskih postaj in objektov za izolacijo

1.   Oseba, odgovorna za karantensko postajo ali objekt za izolacijo, spremlja navedeno postajo ali objekt in njuno neposredno okolico za ugotavljanje nenamerne navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov za Unijo in škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1).

2.   Kadar se ugotovi ali sumi nenamerna navzočnost škodljivega organizma iz odstavka 1, oseba, odgovorna za zadevno karantensko postajo ali objekt za izolacijo, ustrezno ukrepa, in sicer na podlagi načrta izrednih ukrepov iz točke (e) člena 61(1). Obveznosti, določene za izvajalce poslovnih dejavnosti v členu 14, se smiselno uporabljajo za osebo, odgovorno za karantensko postajo ali objekt za izolacijo.

3.   Oseba, odgovorna za karantensko postajo ali objekt za izolacijo, vodi evidenco o:

(a)

zaposlenem osebju;

(b)

obiskovalcih postaje ali objekta;

(c)

škodljivih organizmih, rastlinah, rastlinskih proizvodih in drugih predmetih, ki vstopajo v postajo ali objekt in iz njiju izstopajo;

(d)

kraju porekla takih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov; in

(e)

opažanju glede navzočnosti škodljivih organizmov na takih rastlinah, rastlinskih proizvodih in drugih predmetih znotraj karantenske postaje ali objekta za izolacijo in v njuni neposredni okolici.

Navedena evidenca se hrani tri leta.

Člen 63

Nadzor karantenskih postaj in objektov za izolacijo ter preklic njihove določitve

1.   Pristojni organ redno uradno pregleduje karantenske postaje in objekte za izolacijo, da preveri, ali izpolnjujejo pogoje iz člena 61 in pogoje za delovanje iz člena 62.

Pristojni organ določi pogostost teh uradnih pregledov glede na tveganje zaradi škodljivih organizmov, kar zadeva delovanje karantenskih postaj in objektov za izolacijo.

2.   Pristojni organ lahko na podlagi uradnega pregleda iz odstavka 1 zahteva, da oseba, odgovorna za karantensko postajo ali objekt za izolacijo, takoj ali v določenem roku izvede popravljalne ukrepe za zagotovitev skladnosti s členoma 61 in 62.

Kadar pristojni organ ugotovi, da karantenska postaja ali objekt za izolacijo ni skladen s členoma 61 in 62 oziroma oseba, odgovorna za to postajo oziroma objekt, ne ravna skladno z navedenima členoma, ta organ brez odlašanja sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da se neskladnost z navedenimi določbami odpravi. Ti ukrepi lahko zajemajo preklic ali začasni preklic določitve iz člena 60(1).

3.   Kadar pristojni organ sprejme ukrepe v skladu z odstavkom 2 tega člena, razen preklica določitve iz člena 60(1), in neskladnost s členoma 61 in 62 ni odpravljena, navedeni organ to določitev brez odlašanja prekliče.

Člen 64

Sprostitev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz karantenskih postaj in objektov za izolacijo

1.   Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti zapustijo karantenske postaje ali objekte za izolacijo le z dovoljenjem pristojnih organov, če je potrjeno, da so prosti karantenskih škodljivih organizmov za Unijo in škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1), ali, kadar je primerno, karantenskih škodljivih organizmov za varovana območja.

2.   Pristojni organi lahko dovolijo premike rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki so napadeni s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo ali škodljivimi organizmi, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1), iz karantenske postaje ali objekta za izolacijo v drugo karantensko postajo ali objekt za izolacijo, če je tak premik utemeljen z razlogi uradnega testiranja ali znanstvenimi razlogi ter poteka v skladu s pogoji, ki jih določi pristojni organ.

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi posebna pravila, ki zadevajo sprostitev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz karantenskih postaj in objektov za izolacijo ter – kadar je ustrezno – zahteve o označevanju v zvezi s to sprostitvijo ali premikom iz odstavka 2.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

POGLA VJE V

Registracija izvajalcev poslovnih dejavnosti in sledljivost

Člen 65

Uradni register izvajalcev poslovnih dejavnosti

1.   Pristojni organ vodi in posodablja register naslednjih izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki delujejo na ozemlju zadevne države članice:

(a)

izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki v Unijo vnašajo ali po njej premikajo rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, za katere se zahteva fitosanitarno spričevalo oziroma rastlinski potni list na podlagi izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s členom 72(1), členom 73, členom 74(1), členom 79(1) in členom 80(1);

(b)

izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki imajo v skladu s členom 89 dovoljenje za izdajanje rastlinskih potnih listov;

(c)

izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki pristojni organ zaprosijo za izdajo spričeval iz členov 100, 101 in 102;

(d)

izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki imajo dovoljenje za označevanje iz člena 98, ki imajo dovoljenje za izdajo potrdila iz člena 99, ki zagotavljajo informacije v skladu s členom 45 ali 55, ki v skladu s členom 46(1) ali členom 56 vnašajo rastline, rastlinske proizvode in druge predmete na obmejna območja ali katerih dejavnosti zadevajo ustrezne rastline na razmejenih območjih, razen če so ti izvajalci poslovnih dejavnosti navedeni v drugem uradnem registru, do katerega imajo dostop pooblaščeni organi; in

(e)

izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki niso navedeni v točkah (a) do (d) tega pododstavka, če je tako zahtevano v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 28(1), členom 30(1), členom 41(2), členom 49(1), členom 53(2) ali členom 54(2).

Države članice lahko odločijo, da se registrirajo dodatne kategorije pridelovalcev ali drugi izvajalci poslovnih dejavnosti, če to upravičujejo tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jih predstavljajo rastline, ki jih gojijo, ali njihove druge dejavnosti.

2.   Izvajalec poslovne dejavnosti je lahko v registru pristojnega organa registriran le enkrat. Pri tej registraciji se – kadar je ustrezno – izrecno omenijo vsi različni prostori iz točke (d) člena 66(2).

3.   Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za izvajalca poslovne dejavnosti, ki izpolnjuje eno ali več naslednjih meril:

(a)

dobavlja majhne količine rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov izključno in neposredno končnim uporabnikom na drug način kot s pogodbo, sklenjeno na daljavo;

(b)

dobavlja majhne količine semen, ki niso semena, za katera velja člen 72, izključno in neposredno končnim uporabnikom;

(c)

njegova poslovna dejavnost v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti je omejena na njihov prevoz za drugega izvajalca poslovne dejavnosti;

(d)

njegova poslovna dejavnost zadeva izključno prevoz raznovrstnih predmetov ob uporabi lesenega pakirnega materiala.

Države članice lahko določijo, da se izvzetje iz točke (a) prvega pododstavka ne uporablja za vse ali nekatere pridelovalce ali druge izvajalce poslovnih dejavnosti, če to upravičujejo tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jih predstavljajo rastline, ki jih gojijo ali ki jih zadevajo njihove druge dejavnosti.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105 v zvezi z eno ali več naslednjimi možnostmi:

(a)

spremembo te uredbe z dodajanjem nadaljnjih kategorij izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki so izvzeti iz uporabe odstavka 1 tega člena, kadar bi registracija zanje pomenila upravno breme, ki je nesorazmerno z nizkim tveganjem zaradi škodljivih organizmov, povezanim z njihovimi poslovnimi dejavnostmi;

(b)

dopolnitvijo te uredbe z določanjem posebnih zahtev za registracijo nekaterih kategorij izvajalcev poslovnih dejavnosti, pri čemer se upošteva vrsta dejavnosti ali zadevne rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta;

(c)

dopolnitvijo te uredbe z določanjem zgornjih omejitev za majhne količine posameznih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 3. Te omejitve se ustrezno določijo za zadevne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete ter zadevna tveganja zaradi škodljivih organizmov.

Člen 66

Postopek registracije

1.   Izvajalci poslovnih dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe člena 65(1), pri pristojnih organih podajo vlogo za registracijo.

2.   Vloga za registracijo vključuje naslednje elemente:

(a)

ime, naslov v državi članici registracije in kontaktne podatke izvajalca poslovne dejavnosti;

(b)

izjavo o nameri izvajalca poslovne dejavnosti za izvajanje ene ali več dejavnosti iz člena 65(1) v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti;

(c)

izjavo o nameri izvajalca poslovne dejavnosti za izvajanje ene ali več naslednjih dejavnosti, kakor je ustrezno:

(i)

izdajanje rastlinskih potnih listov za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete v skladu s členom 84(1);

(ii)

označevanje lesenega pakirnega materiala iz člena 96(1);

(iii)

izdajanje vseh drugih potrdil iz člena 99(1);

(d)

naslov prostorov in – kadar je ustrezno – lokacijo zemljišč, ki jih izvajalec poslovne dejavnosti uporablja v zadevni državi članici za izvajanje dejavnosti iz člena 65(1) za namen registracije; in

(e)

tipe blaga, družine, rodove ali vrste rastlin in rastlinskih proizvodov ter, če je primerno, vrsto drugih predmetov, ki jih zadevajo dejavnosti izvajalca poslovne dejavnosti iz člena 65(1).

3.   Pristojni organi brez odlašanja registrirajo izvajalca poslovne dejavnosti, kadar vloga za registracijo vsebuje elemente iz odstavka 2.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena pristojni organ registrira izvajalca poslovne dejavnosti brez vložitve vloge za registracijo, če je ta izvajalec poslovne dejavnosti registriran v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(5), členom 6(6) ali točko (b) člena 13c(1) Direktive 2000/29/ES ali z nacionalnimi pravili o zdravju rastlin ter če ima ta pristojni organ na voljo vse elemente iz odstavka 2 tega člena. Kadar je ustrezno, zadevni izvajalec poslovne dejavnosti posodobitev navedenih elementov predloži do 14. marca 2020.

5.   Kadar je ustrezno, registrirani izvajalec vsako leto predloži posodobitev v zvezi z morebitnimi spremembami podatkov iz točk (d) in (e) odstavka 2 ter izjav iz točk (b) in (c) odstavka 2. Ta predložitev se izvede vsako leto do 30. aprila, kar zadeva posodobitve podatkov iz prejšnjega leta.

Vloga za posodobitev podatkov iz točke (a) odstavka 2 se poda najkasneje 30 dni po spremembi teh podatkov.

6.   Če pristojni organ ugotovi, da registrirani izvajalec dejavnosti ne izvaja več dejavnosti iz člena 65(1) ali da elementi, vključeni v vlogo, ki jo je podal registrirani izvajalec dejavnosti v skladu z odstavkom 2 tega člena, niso več pravilni, zahteva, da navedeni izvajalec dejavnosti popravi te elemente takoj ali v določenem roku.

Kadar registrirani izvajalec dejavnosti navedenih elementov ne popravi v roku, ki ga določi pristojni organ, ta, kakor je ustrezno, spremeni ali prekliče registracijo navedenega izvajalca dejavnosti.

Člen 67

Vsebina registra

Register vsebuje elemente iz točk (a), (b), (d) in (e) člena 66(2) ter naslednje elemente:

(a)

uradno registrsko številko, ki vključuje dvočrkovno kodo v skladu s standardom ISO 3166-1-alpha-2 (27) za državo članico, v kateri je izvajalec poslovne dejavnosti registriran;

(b)

kadar je ustrezno, navedbo, za katero od dejavnosti iz točke (c) člena 66(2) ima izvajalec poslovne dejavnosti dovoljenje, ter, kadar je ustrezno, specifičnih zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov.

Člen 68

Dostopnost informacij iz uradnih registrov

1.   Država članica, ki vodi register, na obrazloženo zahtevo da na voljo informacije iz njega drugim državam članicam ali Komisiji za njihovo lastno uporabo.

2.   Država članica, ki vodi register, da kateremu koli izvajalcu poslovne dejavnosti s sedežem v Uniji na utemeljeno zahtevo za njegovo lastno uporabo na voljo informacije iz točk (a) in (b) člena 66(2) ter točke (b) člena 67 v zvezi z določenim registriranim izvajalcem dejavnosti.

3.   Ta člen se uporablja brez poseganja v nacionalna pravila in pravila Unije v zvezi z zaupnostjo, dostopom do informacij in varstvom osebnih podatkov.

Člen 69

Sledljivost

1.   Izvajalec poslovne dejavnosti, ki se mu dobavijo rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, za katere veljajo zahteve ali pogoji na podlagi točk (a) do (d) prvega pododstavka člena 28(1), člena 28(2) in (3), člena 30(1), (3) in (4), člena 37(2), člena 41(2) in (3), člena 46(1) in (3), člena 48(1) in (2), člena 49(1), člena 54(2) in (3), členov 56, 57, 58 in člena 79(1), vodi evidenco, ki mu omogoča, da za vsako prodajno enoto dobavljenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov identificira izvajalce poslovnih dejavnosti, ki so jih dobavili.

2.   Izvajalec poslovne dejavnosti, ki dobavlja rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, za katere veljajo zahteve ali pogoji na podlagi točk (a) do (d) prvega pododstavka člena 28(1), člena 28(2) in (3), člena 30(1), (3) in (4), člena 37(2), člena 41(2) in (3), člena 46(1) in (3), člena 47(1), člena 48(1) in (2), člena 49(1), člena 54(2) in (3), členov 56, 57 in 58 ter člena 79(1), vodi evidenco, ki mu omogoča, da za vsako prodajno enoto dobavljenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov identificira izvajalce poslovnih dejavnosti, ki jim jih je dobavil.

3.   Kadar pooblaščeni izvajalec dejavnosti izda rastlinski potni list v skladu s členom 84(1) in če pooblaščeni organ za registriranega izvajalca dejavnosti izda rastlinski potni list v skladu členom 84(2), ta izvajalec dejavnosti zaradi zagotavljanja sledljivosti v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena zagotovi, da v zvezi z navedenim rastlinskim potnim listom vodi evidenco z naslednjimi informacijami:

(a)

kadar je ustrezno, izvajalcu poslovne dejavnosti, ki je dobavil zadevno prodajno enoto;

(b)

izvajalcem poslovne dejavnosti, ki mu je bila dobavljena zadevna prodajna enota; in

(c)

ustreznimi informacijami v zvezi z rastlinskim potnim listom.

4.   Izvajalci poslovnih dejavnosti vodijo evidence iz odstavkov 1, 2 in 3 vsaj tri leta po datumu, na katerega so dobavili zadevno rastlino, rastlinski proizvod ali drugi predmet oziroma so jim bili ti dobavljeni.

5.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi naslednje elemente:

(a)

krajše ali daljše minimalno obdobje od tistega iz odstavka 4 za nekatere rastline, če to upravičuje dolžina obdobja pridelave zadevnih rastlin; in

(b)

zahteve v zvezi z dostopnostjo evidenc, ki jih vodijo izvajalci poslovnih dejavnosti iz odstavkov 1 in 2.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

6.   Izvajalci poslovne dejavnosti iz odstavka 4 pristojnemu organu na zahtevo sporočijo informacije iz evidenc iz odstavkov 1, 2 in 3.

7.   Ta člen se ne uporablja za izvajalce poslovnih dejavnosti iz točk (c) in (d) prvega pododstavka člena 65(3).

Člen 70

Premiki rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po prostorih izvajalca poslovne dejavnosti in med njimi

1.   Izvajalci poslovnih dejavnosti, ki se jim dobavijo rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti iz člena 69(1) in (2) ali ki navedeno dobavijo, imajo vzpostavljene sisteme sledljivosti ali postopke, ki omogočajo sledenje premikom navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po njihovih prostorih in med njimi.

Prvi pododstavek se ne uporablja za izvajalce poslovnih dejavnosti iz točk (c) in (d) prvega pododstavka člena 65(3).

2.   Informacije, kot so opredeljene s sistemi ali postopki iz odstavka 1, o premikih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po prostorih izvajalcev poslovnih dejavnosti iz navedenega odstavka, in med temi prostori, so na zahtevo na voljo pristojnim organom.

POGLAVJE VI

Izdajanje spričeval za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete

Oddelek 1

Fitosanitarna spričevala, zahtevana za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije

Člen 71

Fitosanitarno spričevalo za vnos na ozemlje Unije

1.   Fitosanitarno spričevalo za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije je dokument, ki ga izda tretja država in izpolnjuje pogoje iz člena 76, vsebuje pa informacije iz dela A Priloge V ali, kadar je primerno, dela B Priloge V ter potrjuje, da je zadevna rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet skladen z vsemi naslednjimi zahtevami:

(a)

je prost škodljivih organizmov za Unijo in škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1);

(b)

je skladen z določbami člena 37(1) o navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo na rastlinah za saditev;

(c)

izpolnjuje zahteve iz členov 41(2) in (3) ali, kadar je ustrezno, iz člena 54(2) in (3);

(d)

kadar je primerno, je skladen s pravili, sprejetimi v skladu z določbami, ki so sprejete v skladu s točko (d) prvega pododstavka člena 28(1), členom 28(2) ter členom 30(1).

2.   Fitosanitarno spričevalo v poglavju „Dopolnilna izjava“ navaja, katera specifična zahteva je izpolnjena, kadar zadevni izvedbeni akt, sprejet v skladu s členom 28(1) in (2), členom 30(1) in (3), členom 37(2), členom 41(2) in (3) ter členom 54(2) in (3), omogoča več različnih možnosti glede teh zahtev. Navedena specifikacija vključuje celotno besedilo zadevne zahteve.

3.   Kadar je primerno, fitosanitarno spričevalo navaja, da so zadevne rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti skladni s fitosanitarnimi ukrepi, ki so v skladu s členom 44 priznani kot enakovredni zahtevam iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 41(3).

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, s katerimi se spremenita dela A in B Priloge V, da se prilagodita razvoju ustreznih mednarodnih standardov.

Člen 72

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, za katere se zahtevajo fitosanitarna spričevala

1.   Komisija z izvedbenim aktom določi seznam rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter ustreznih tretjih držav porekla ali odpreme, za vnos katerih na ozemlje Unije se zahteva fitosanitarno spričevalo.

Navedeni seznam vključuje:

(a)

vse rastline za saditev, razen semen;

(b)

rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz točke I dela B Priloge V k Direktivi 2000/29/ES;

(c)

rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, za katere so bile sprejete zahteve v skladu s točko (d) prvega pododstavka člena 28(1) in členom 30(1) o njihovem vnosu na ozemlje Unije;

(d)

semena ali, če je ustrezno, semenski krompir, uvrščen na seznam v izvedbenem aktu, določenem v členu 37(2) te uredbe, za katere veljajo odločitve o enakovrednosti, sprejete v skladu z direktivami 66/401/EGS, 66/402/EGS, 98/56/ES, 1999/105/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES;

(e)

rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, uvrščene na seznam v izvedbenem aktu, določenem v členu 41(2) in (3); in

(f)

rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, za katere veljata točki (a) in (b) drugega pododstavka člena 49(2).

Vendar se točke (a) do (e) prvega pododstavka ne uporabljajo in se fitosanitarno spričevalo ne zahteva, če izvedbeni akt, sprejet na podlagi točke (d) prvega pododstavka člena 28(1), členom 30(1) ali členom 41(2) in (3), zahteva dokazilo o skladnosti v obliki uradne oznake iz člena 96(1) ali drugega uradnega potrdila iz člena 99(1).

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti so na seznamu iz navedenega izvedbenega akta opredeljeni tudi s pripadajočimi oznakami KN, če so te na voljo. Poleg tega se navedejo še druge oznake, določene v zakonodaji Unije, kadar dodatno določajo veljavno oznako KN za določeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet.

2.   Komisija z izvedbenim aktom spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1 v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, uvrščen na seznam v navedenem aktu, ne izpolnjuje točke (c), (d) ali (e) prvega pododstavka odstavka 1;

(b)

kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem aktu, izpolnjuje točko (c), (d) ali (e) prvega pododstavka odstavka 1.

3.   Poleg primerov iz odstavka 2 lahko Komisija z izvedbenimi akti in v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1, če obstaja tveganje, da rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem aktu, gosti karantenski škodljivi organizem za Unijo ali škodljivi organizem, za katerega veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1), ali kadar navedenega tveganja za rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet, uvrščen na seznam v navedenem aktu, ni več.

4.   Izvedbeni akti iz odstavkov 1, 2 in 3 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 se za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, za katere veljajo členi 46, 47 in 48 ter člen 75(1), fitosanitarno spričevalo ne zahteva.

Člen 73

Druge rastline, za katere se zahteva fitosanitarno spričevalo

Komisija z izvedbenimi akti določi, da se za vnos rastlin, ki niso vključene na seznam iz člena 72(1), na ozemlje Unije, zahteva fitosanitarno spričevalo.

Vendar pa se v teh izvedbenih aktih določi, da se fitosanitarno spričevalo ne zahteva za tiste rastline, za katere ocena na podlagi dokazov o tveganjih zaradi škodljivih organizmov in izkušenj na področju trgovine pokaže, da takšno spričevalo ni potrebno. V tej oceni se upoštevajo merila iz Priloge VI. Kadar je ustrezno, se lahko ta ocena nanaša le na rastline iz določene tretje države porekla ali odpreme ali pa skupine tretjih držav porekla ali odpreme.

Rastline so na seznamu iz teh izvedbenih aktov opredeljene tudi s pripadajočimi oznakami KN, kadar so te na voljo.

Poleg tega se navedejo še druge oznake, določene v zakonodaji Unije, kadar dodatno določajo veljavno oznako KN za določeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2). Prvi izmed teh aktov se sprejme do 14. decembra 2018.

Člen 74

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, za katere se zahtevajo fitosanitarna spričevala za vnos na varovano območje

1.   Fitosanitarna spričevala se, poleg primerov iz člena 72(1), (2) in (3), zahtevajo za vnos nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na nekatera varovana območja iz nekaterih tretjih držav porekla ali odpreme.

Komisija z izvedbenimi akti določi seznam teh rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter zadevnih tretjih držav porekla ali odpreme iz prvega pododstavka.

Navedeni seznam vključuje:

(a)

v prvem izmed teh izvedbenih aktov, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz točke II dela B Priloge V k Direktivi 2000/29/ES;

(b)

rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, uvrščene na seznam v izvedbenem aktu, določenem v členu 54(2) ali (3) te uredbe.

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti so na seznamu iz teh izvedbenih aktov opredeljeni tudi s pripadajočimi oznakami KN, kadar so te na voljo. Poleg tega se navedejo še druge oznake, določene v zakonodaji Unije, kadar dodatno določajo veljavno oznako KN za določeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet.

Fitosanitarno spričevalo se ne zahteva za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete na navedenem seznamu, če izvedbeni akt, sprejet v skladu s členom 54(2) ali (3), zahteva dokazilo o skladnosti v obliki uradne oznake iz člena 96(1) ali drugo uradno potrdilo iz člena 99(1).

2.   Komisija z izvedbenimi akti spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1 v naslednjih primerih:

(a)

kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, uvrščen na seznam v navedenem aktu, ne izpolnjuje točke (b) tretjega pododstavka odstavka 1;

(b)

kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem aktu, izpolnjuje točko (b) tretjega pododstavka odstavka 1.

3.   Komisija lahko, poleg primerov iz odstavka 2, z izvedbenimi akti in v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1, kadar obstaja tveganje, da rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem aktu, gosti zadevni karantenski škodljivi organizem za varovano območje ali če navedenega tveganja za rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet, uvrščen na seznam v navedenem aktu, ni več.

4.   Izvedbeni akti iz odstavkov 1, 2 in 3 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 se za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, za katere veljajo členi 56, 57 in 58 ter člen 75(1), fitosanitarno spričevalo ne zahteva.

Člen 75

Izjeme za prtljago potnikov

1.   Majhne količine določenih rastlin, razen rastlin za saditev, ter rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz tretje države so lahko izvzete iz zahteve za fitosanitarno spričevalo, določeno v skladu s členom 72(1), členom 73 ali členom 74(1), če izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

na ozemlje Unije so vnesene kot del osebne prtljage potnikov;

(b)

ne uporabljajo se za poklicne ali komercialne namene;

(c)

uvrščene so na seznam v izvedbenem aktu, določenem v odstavku 2 tega člena.

2.   Komisija z izvedbenimi akti uvrsti na seznam rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz odstavka 1 in zadevne tretje države ter določi največjo količino, kot je primerno, zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere velja izvzetje iz navedenega odstavka, in, kadar je primerno, enega ali več ukrepov za obvladovanje tveganj iz oddelka 1 Priloge II.

O navedenem seznamu ter, kadar je primerno, o določitvi zadevne zgornje omejitve in po potrebi ukrepov za obvladovanje tveganj se odloči na podlagi tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki ga predstavljajo majhne količine navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, v skladu z merili iz oddelka 2 Priloge II.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Člen 76

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati fitosanitarno spričevalo

1.   Brez poseganja v obveznosti na podlagi Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC) in ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov pristojni organ fitosanitarno spričevalo, ki spremlja rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, ki naj bi se vnesli iz tretje države, sprejme samo, če je vsebina navedenega spričevala skladna z delom A Priloge V. Kadar se rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vnašajo iz tretje države, ki ni država porekla, pristojni organ sprejme samo fitosanitarno spričevalo, ki je skladno z delom A ali delom B Priloge V.

Pristojni organ navedenega fitosanitarnega spričevala ne sprejme, če dopolnilna izjava iz člena 71(2), kadar je primerno, ni priložena ali ni pravilna in kadar izjava iz člena 71(3), kadar je primerno, ni priložena.

Pristojni organ fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz ne sprejme, če temu fitosanitarnemu spričevalu ni priložen izvirnik fitosanitarnega spričevala za izvoz ali overjena kopija izvirnika fitosanitarnega spričevala za izvoz.

2.   Pristojni organ fitosanitarno spričevalo sprejme samo, če izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

izdano je vsaj v enem uradnem jeziku Unije;

(b)

naslovljeno je na nacionalno organizacijo za varstvo rastlin države članice; in

(c)

izdano je bilo največ 14 dni pred datumom, na katerega so rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti, ki jih zajema, zapustile tretjo državo, v kateri je bilo izdano.

3.   V primeru tretje države, ki je pogodbenica IPPC, pristojni organ sprejme samo fitosanitarna spričevala, ki jih je izdala uradna nacionalna organizacija za varstvo rastlin navedene tretje države ali, pod njeno odgovornostjo, javni uslužbenec, ki je strokovno usposobljen in ga je navedena uradna nacionalna organizacijo za varstvo rastlin ustrezno pooblastila.

4.   V primeru tretje države, ki ni pogodbenica IPPC, pristojni organ sprejme samo fitosanitarna spričevala, ki so jih izdali organi, pristojni v skladu z nacionalnimi predpisi navedene tretje države, in jih priglasili Komisiji. Komisija države članice in njihove izvajalce dejavnosti prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 obvesti o prejetih priglasitvah.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo pogoje za sprejem iz prvega pododstavka tega odstavka, da se zagotovi zanesljivost navedenih spričeval.

5.   Elektronska fitosanitarna spričevala se sprejmejo samo, če so predložena prek računalniško podprtega informacijskega sistema za uradni nadzor na ravni Unije ali v elektronski izmenjavi z njim.

Člen 77

Razveljavitev fitosanitarnega spričevala

1.   Kadar je bilo fitosanitarno spričevalo izdano v skladu s členom 71(1), (2) in (3) in zadevni pristojni organ sklene, da pogoji iz člena 76 niso izpolnjeni, razveljavi navedeno fitosanitarno spričevalo in zagotovi, da to ne spremlja več navedenih zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov. Pristojni organ v navedenem primeru v zvezi z zadevnimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi predmeti sprejme enega od ukrepov, navedenih v zakonodaji Unije o uradnem nadzoru, ki se sprejmejo ob vstopu neskladnih pošiljk iz tretjih držav v Unijo.

Zadevno spričevalo ob razveljavitvi na naslovnici in na vidnem mestu nosi trikotni rdeči žig zadevnega pristojnega organa z besedilom „spričevalo razveljavljeno“, skupaj z njegovim imenom in datumom razveljavitve. Ta navedba je napisana z velikimi tiskanimi črkami vsaj v enem uradnem jeziku Unije.

2.   Države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 uradno obvestijo Komisijo in druge države članice, kadar je bilo fitosanitarno spričevalo razveljavljeno v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Zadevna država članica uradno obvesti tudi tretjo državo, ki je navedeno fitosanitarno spričevalo izdala.

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi tehnične ureditve glede razveljavitve elektronskih fitosanitarnih spričeval iz člena 76(5). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Oddelek 2

Rastlinski potni listi, zahtevani za premike rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije

Člen 78

Rastlinski potni listi

Rastlinski potni list je uradna etiketa za premike rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije, in, kadar je primerno, na varovana območja in po njih, ki potrjuje skladnost z vsemi zahtevami iz člena 85 in, za premike na varovana območja ter po njih, iz člena 86, ter ima vsebino in obliko iz člena 83.

Člen 79

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, za katere se zahteva rastlinski potni list za premike po ozemlju Unije

1.   Rastlinski potni listi se zahtevajo za premike nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije. Komisija z izvedbenimi akti določi seznam tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za premike katerih po ozemlju Unije se zahteva rastlinski potni list.

Navedeni seznam vključuje:

(a)

vse rastline za saditev, razen semen;

(b)

v prvem izmed teh izvedbenih aktov rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz točke I dela A Priloge V k Direktivi 2000/29/ES, če niso že zajeti v točki (a) tega pododstavka;

(c)

rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, za katere so bile sprejete zahteve v skladu s členom 28(1), (2) ali (3) ali členom 30(1), (3) ali (4) o njihovih premikih po ozemlju Unije;

(d)

semena, uvrščena na seznam v izvedbenem aktu, določenem v členu 37(2); in

(e)

rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, uvrščene na seznam v izvedbenem aktu, določenem v členu 41(2) in (3), kar zadeva njihove premike po Uniji, razen rastlin za saditev, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki v skladu z navedenim členom potrebujejo drugo posebno etiketo ali drugo vrsto potrdila.

2.   Komisija z izvedbenimi akti spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1 v naslednjih primerih:

(a)

kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem aktu, izpolnjuje točko (c), (d) ali (e) drugega pododstavka odstavka 1; ali

(b)

kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, uvrščen na seznam v navedenem aktu, ne izpolnjuje točke (c), (d) ali (e) drugega pododstavka odstavka 1.

3.   Komisija lahko, poleg primerov iz odstavka 2, z izvedbenimi akti in v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1, kadar obstaja tveganje, da rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem aktu, gosti karantenski škodljivi organizem za Unijo ali kadar navedenega tveganja za rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet, uvrščen na seznam v navedenem aktu, ni več.

4.   Izvedbeni akti iz odstavkov 1, 2 in 3 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 se za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, za katere veljajo členi 46, 47, 48 in 75, rastlinski potni list ne zahteva.

6.   Komisija najpozneje 14. decembra 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri razširitvi sistema rastlinskih potnih listov na vse premike rastlin za saditev po ozemlju Unije, vključno z jasno analizo stroškov in koristi za izvajalce dejavnosti, in po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Člen 80

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, za katere se zahteva rastlinski potni list za vnos na varovana območja in premike po njih

1.   Rastlinski potni listi se zahtevajo za vnos nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na nekatera varovana območja ali njihove premike po njih.

Komisija z izvedbenimi akti določi seznam tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za vnose katerih na nekatera varovana območja in premike po njih se zahteva rastlinski potni list.

Navedeni seznam vključuje:

(a)

v prvem izmed teh izvedbenih aktov, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz točke II dela A Priloge V k Direktivi 2000/29/ES;

(b)

druge rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, uvrščene na seznam v izvedbenem aktu, določenem v členu 54(3) te uredbe.

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1 v naslednjih primerih:

(a)

kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem aktu, izpolnjuje točko (b) tretjega pododstavka odstavka 1; ali

(b)

kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, uvrščen na seznam v navedenem aktu, ne izpolnjuje točke (b) tretjega pododstavka odstavka 1.

3.   Komisija lahko, poleg primerov iz odstavka 2, z izvedbenimi akti in v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1, če obstaja tveganje, da rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem aktu, gosti karantenski škodljivi organizem za zadevno varovano območje ali kadar navedenega tveganja za rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet, uvrščen na seznam v navedenem aktu, ni več.

4.   Izvedbeni akti iz odstavkov 1, 2 in 3 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 se za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, za katere veljajo členi 56, 57 in 58, rastlinski potni list ne zahteva.

Člen 81

Izjema za neposredno dobavo končnim uporabnikom

1.   Za premike rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki se dobavijo neposredno končnemu uporabniku, vključno z ljubiteljskimi vrtnarji, se rastlinski potni list ne zahteva.

Ta izjema ne velja za:

(a)

končne uporabnike, ki navedene rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete prejmejo ob prodaji po pogodbah, sklenjenih na daljavo; ali

(b)

končne uporabnike rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, za katere se v skladu s členom 80 zahteva rastlinski potni list za varovana območja.

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi, da se zahteve iz točke (b) drugega pododstavka uporabljajo le za določene škodljive organizme za varovano območje ter določene rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z določanjem primerov, v katerih se izjema iz odstavka 1 tega člena uporablja le za majhne količine določenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov. V teh delegiranih aktih se te količine za zadevne rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete ter zadevna tveganja zaradi škodljivih organizmov določijo za ustrezna obdobja.

Člen 82

Izjeme glede premikov po prostorih registriranega izvajalca dejavnosti in med njimi

Za premike rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po prostorih istega registriranega izvajalca dejavnosti, ki so nedaleč drug od drugega, in med njimi, se rastlinski potni list ne zahteva.

Države članice lahko dodatno določijo, kako blizu si morajo biti prostori na njihovem ozemlju in ali je treba za navedene premike namesto rastlinskega potnega lista izdati kakšen dokument.

Če ti premiki potekajo po dveh ali več državah članicah, morajo izjemo od zahteve za potni list odobriti pristojni organi zadevnih držav članic.

Člen 83

Vsebina in oblika rastlinskega potnega lista

1.   Rastlinski potni list ima obliko razpoznavne etikete, nameščene na katero koli podlago, primerno za natis elementov iz odstavka 2, pod pogojem, da je rastlinski potni list jasno razločljiv od katerih koli drugih podatkov oziroma etiket, ki so prav tako lahko navedeni oziroma nameščeni na tej podlagi.

Rastlinski potni list je enostavno viden in jasno čitljiv, podatki na njem pa so nespremenljivi in trajni.

2.   Rastlinski potni list za premike po ozemlju Unije vsebuje elemente iz dela A Priloge VII.

Z odstopanjem od točke 1(e) dela A Priloge VII se oznaka za sledljivost ne sme zahtevati, če rastline za saditev izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

pripravljene so tako, da se lahko brez nadaljnjih priprav prodajo končnim uporabnikom in da ni nobenega tveganja v zvezi s širjenjem karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1);

(b)

ne spadajo med vrste, navedene v izvedbenem aktu, določnem v odstavku 3 tega člena.

3.   Komisija z izvedbenimi akti opredeli vrste rastlin za saditev, za katere se odstopanje iz odstavka 2 ne uporablja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

4.   Rastlinski potni list za vnos na varovano območje in premike po njem vsebuje elemente iz dela B Priloge VII.

5.   V primeru rastlin za saditev, ki so pridelane ali dostopne na trgu kot predosnovni, osnovni ali certificirani material ali predosnovno, osnovno ali certificirano seme ali semenski krompir iz direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES in 2008/90/ES, je rastlinski potni list v razpoznavni obliki vključen na uradno etiketo, pripravljeno v skladu z ustreznimi določbami navedenih direktiv.

Kadar se uporablja ta odstavek, rastlinski potni list za premike po ozemlju Unije vsebuje elemente iz dela C Priloge VII k tej uredbi.

Kadar se uporablja ta odstavek, rastlinski potni list za vnos na varovano območje in premike po njem vsebuje elemente iz dela D Priloge VII k tej uredbi.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, s katerimi se spremenijo deli A, B, C in D Priloge VII, da se, kadar je to primerno, navedeni elementi prilagodijo razvoju znanstvenih in tehničnih spoznanj.

7.   Komisija do 14. decembra 2017 z izvedbenimi akti sprejme specifikacije o obliki rastlinskega potnega lista za premike po ozemlju Unije in rastlinskega potnega lista za vnos na varovano območje in premike po njem, v zvezi z rastlinskimi potnimi listi iz prvega in drugega pododstavka odstavka 2 ter drugega in tretjega pododstavka odstavka 5. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Če narava nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov tako zahteva, se lahko za takšne rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete določijo posebne specifikacije o velikosti rastlinskega potnega lista.

8.   Rastlinski potni list se lahko izda tudi v elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: elektronski rastlinski potni list), če vsebuje vse elemente iz odstavka 2 in so tehnične ureditve določene z izvedbenimi akti iz drugega pododstavka tega odstavka.

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi tehnične ureditve za izdajo elektronskih rastlinskih potnih listov, da zagotovi njihovo skladnost z določbami tega člena ter ustrezen, verodostojen in učinkovit način za izdajo navedenih rastlinskih potnih listov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Člen 84

Izdajanje rastlinskih potnih listov s strani pooblaščenih izvajalcev poslovnih dejavnosti in pristojnih organov

1.   Rastlinski potni list izdajo pooblaščeni izvajalci dejavnosti pod nadzorom pristojnih organov.

Pooblaščeni izvajalci dejavnosti izdajajo rastlinske potne liste samo za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, za katere so odgovorni.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko tudi pristojni organi izdajajo rastlinske potne liste.

3.   Pooblaščeni izvajalci dejavnosti izdajajo rastlinske potne liste samo v prostorih, zbirnih skladiščih in distribucijskih centrih, za katere so odgovorni in so jih prijavili v skladu s točko (d) člena 66(2), ali – kadar se uporablja člen 94(1) – na kakšnem drugem kraju, če je to dovolil pristojni organ.

Člen 85

Bistvene zahteve za rastlinski potni list za premike po ozemlju Unije

Rastlinski potni list se izda za premike po ozemlju Unije za rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

je prost škodljivih organizmov za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1);

(b)

je skladen z določbami člena 37(1) o navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo na rastlinah za saditev in določbami člena 37(4) v zvezi z ukrepi, ki se sprejmejo;

(c)

izpolnjuje zahteve v zvezi s svojimi premiki po Uniji iz člena 41(2) in (3);

(d)

kadar je primerno, je skladen s pravili, sprejetimi v skladu z ustreznimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 17(3), točkami (a) do (d) prvega pododstavka člena 28(1), členom 28(2) ter členom 30(1) in (3); in

(e)

kadar je primerno, je skladen z ukrepi, ki so jih pristojni organi sprejeli za izkoreninjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo v skladu s členom 17(1) ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1), in izkoreninjenje škodljivih organizmov, ki začasno izpolnjujejo merila za uvrstitev med karantenske škodljive organizme za Unijo v skladu s členom 29(1).

Člen 86

Bistvene zahteve za rastlinski potni list za vnos na varovano območje in premike po njem

1.   Rastlinski potni list se izda za vnos rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta, ki izpolnjuje vse zahteve iz člena 85 in poleg tega še naslednje zahteve, na varovano območje ali njegove premike po njem:

(a)

je prost zadevnih karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje; in

(b)

izpolnjuje zahteve iz člena 54(2) in (3).

2.   Kadar se uporablja člen 33(2), se rastlinski potni list iz odstavka 1 tega člena ne izda za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete s poreklom z zadevnega razmejenega območja, ki morda gostijo zadevni škodljivi organizem za varovano območje.

Člen 87

Pregledi za rastlinske potne liste

1.   Rastlinski potni list se lahko izda samo za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, za katere so podrobni pregledi v skladu z odstavki 2, 3 in 4 pokazali, da izpolnjujejo zahteve iz člena 85 in, kadar je primerno, člena 86.

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti se lahko pregledajo posamično ali pa se pregledajo njihovi reprezentativni vzorci. Pregled zajema tudi pakirni material zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov.

2.   Pregled opravi pooblaščeni izvajalec dejavnosti. Vendar pa v naslednjih primerih pregled opravi pristojni organ:

(a)

če se v zvezi z uradnimi pregledi, vzorčenjem in testiranjem uporablja točka (c) prvega pododstavka odstavka 3 tega člena;

(b)

če se uporablja člen 84(2); ali

(c)

če se pregled izvaja v neposredni okolici, kot je navedeno v točki (b) prvega pododstavka odstavka 3 tega člena, pooblaščeni izvajalec dejavnosti pa do te neposredne okolice nima dostopa.

3.   Pregled izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

izvaja se ob ustreznem času in ob upoštevanju tveganj, povezanih z njim;

(b)

izvaja se v prostorih iz točke (d) člena 66(2). Kadar se tako zahteva v izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s členom 28(1), členom 30(1), členom 37(4), členom 41(2) ali členom 54(2), se pregled opravi tudi v neposredni okolici mesta pridelave zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov;

(c)

opravi se vsaj z vizualnim pregledom, ki se dopolni z:

(i)

uradnimi pregledi, vzorčenjem in testiranjem s strani pristojnega organa, v primeru suma navzočnosti karantenskega škodljivega organizma za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1), ali v primeru suma navzočnosti karantenskega škodljivega organizma za varovano območje na zadevnem varovanem območju; ali

(ii)

vzorčenjem in testiranjem, v primeru suma navzočnosti nadzorovanega nekarantenskega škodljivega organizma za Unijo, kadar je ustrezno, nad zadevnimi pragovi;

(d)

njegovi rezultati se zabeležijo in hranijo najmanj tri leta.

Navedeni pregled se opravi brez poseganja v kakršne koli specifične zahteve za preglede ali ukrepe, sprejete v skladu s členom 28(1), (2) ali (3), členom 30(1), (3) ali (4), členom 37(4), členom 41(2) ali (3) ali členom 54(2) ali (3). Če zahteve ali ukrepi v zvezi s temi pregledi nalagajo, da navedeni pregled opravi pristojni organ, pooblaščeni izvajalec dejavnosti iz odstavka 2 tega člena navedenega pregleda ne opravi.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z določitvijo podrobnih ukrepov v zvezi z vizualnim pregledom, vzorčenjem in testiranjem ter pogostost in časovne razporeditve pregledov iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena v zvezi s specifičnimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, na podlagi posebnih tveganj zaradi škodljivih organizmov, ki jih lahko predstavljajo. Kadar je primerno, navedeni pregledi zadevajo nekatere rastline za saditev, ki so uvrščene med predosnovni, osnovni ali certificirani material, seme ali semenski krompir ali standardni ali CAC material ali seme iz direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES.

Če Komisija sprejme take delegirane akte za specifične rastline za saditev in za te rastline za saditev veljajo sistemi izdajanja spričeval v skladu z direktivami 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES in 2008/90/ES, v enotnem sistemu potrjevanja določi zahteve v zvezi s pregledi zaradi ugotavljanja navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1) te uredbe, ter nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo in pregledi drugih značilnosti rastlin za saditev v skladu z navedenimi direktivami.

Komisija pri sprejemanju navedenih delegiranih aktov upošteva razvoj zanstvenih in tehničnih spoznanj ter mednarodnih standardov.

Člen 88

Nameščanje rastlinskih potnih listov

Rastlinske potne liste namestijo zadevni izvajalci poslovnih dejavnosti na prodajno enoto rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih zadevnih predmetov, preden se premikajo po ozemlju Unije v skladu s členom 79 oziroma preden se vnesejo na varovano območje ali premikajo po njem v skladu s členom 80. Kadar se take rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti premikajo v paketu, snopu ali embalaži, se rastlinski potni list namesti na navedeni paket, snop ali embalažo.

Člen 89

Dovoljenje izvajalcem poslovnih dejavnosti za izdajanje rastlinskih potnih listov

1.   Pristojni organ izvajalcu poslovne dejavnosti izda dovoljenje za izdajanje rastlinskih potnih listov (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov) za posamezne družine, rodove ali vrste ter tipe blaga rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, če navedeni izvajalec poslovne dejavnosti izpolnjuje oba naslednja pogoja:

(a)

ima potrebno znanje za izvajanje pregledov iz člena 87 v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo, škodljivimi organizmi, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1), karantenskimi škodljivimi organizmi za varovano območje in nadzorovanimi nekarantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo, ki bi lahko vplivali na zadevne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, ter v zvezi z znaki navzočnosti navedenih škodljivih organizmov, simptomi, ki jih ti povzročajo, ter načini za preprečevanje navzočnosti in širjenja navedenih škodljivih organizmov;

(b)

ima vzpostavljene sisteme in postopke, ki mu omogočajo, da izpolni svoje obveznosti glede sledljivosti v skladu s členoma 69 in 70.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z določitvijo meril, ki jih morajo izvajalci poslovnih dejavnosti izpolnjevati za skladnost s pogoji iz točke (a) odstavka 1 tega člena, in postopke za zagotavljanje izpolnjevanja navedenih meril.

Člen 90

Obveznosti pooblaščenih izvajalcev dejavnosti

1.   Kadar pooblaščeni izvajalec dejavnosti namerava izdati rastlinski potni list, identificira in spremlja točke postopka pridelave ter točke v zvezi s premiki rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki so kritične glede skladnosti s členom 37(1), členom 41(1), členoma 85 in 87 ter, kadar je ustrezno, členom 33(2), členom 54(1) in členom 86 ter s pravili, sprejetimi na podlagi člena 28(1), (2) in (3), člena 30(1), (3) in (4) ter, kadar je ustrezno, člena 37(4).

Pooblaščeni izvajalec dejavnosti vsaj tri leta vodi evidenco o identifikaciji in spremljanju navedenih točk.

2.   Pooblaščeni izvajalec dejavnosti iz odstavka 1 zagotovi, da se po potrebi nudi ustrezno usposabljanje za njegovo osebje, ki je vključeno v preglede iz člena 87, in sicer da se zagotovi, da ima navedeno osebje potrebno znanje za opravljanje navedenih pregledov.

Člen 91

Načrti za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov

1.   Pooblaščeni izvajalci dejavnosti imajo lahko vzpostavljene načrte za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov. Pristojni organ odobri navedene načrte, če izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

določajo ustrezne ukrepe, da navedeni operatorji izpolnjujejo obveznosti iz člena 90(1);

(b)

izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2 tega člena.

Pooblaščeni izvajalci dejavnosti, ki izvajajo odobren načrt za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov, so lahko predmet uradnih pregledov manj pogosto.

2.   Načrti za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov vključujejo, kadar je primerno, v obliki navodil o standardnem operativnem postopku, vsaj naslednje:

(a)

informacije, zahtevane v skladu s členom 66(2) o registraciji pooblaščenega izvajalca dejavnosti;

(b)

informacije, zahtevane v skladu s členoma 69(4) in 70(1) o sledljivosti rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov;

(c)

opis postopkov pridelave pooblaščenega izvajalca dejavnosti in njegovih dejavnosti glede premikov in prodaje rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov;

(d)

analizo kritičnih točk iz člena 90(1) in ukrepe, ki jih je pooblaščeni izvajalec dejavnosti sprejel za zmanjšanje tveganj zaradi škodljivih organizmov, povezanih z navedenimi kritičnimi točkami;

(e)

vzpostavljene postopke in ukrepe, ki so v primeru suma navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov ali ugotovitve njihove navzočnosti predvideni za evidentiranje navedenega suma ali ugotovitve ter evidentiranje sprejetih ukrepov;

(f)

vloge in odgovornosti osebja, vključenega v obveščanje iz člena 14, preglede iz člena 87(1) in izdajanje rastlinskih potnih listov v skladu s členi 84(1), 93(1) in (2) ter 94, pa tudi nameščanje rastlinskih potnih listov v skladu s členom 88; in

(g)

usposabljanje za osebje iz točke (f) tega odstavka.

3.   Če pristojni organ ugotovi, da zadevni izvajalec poslovne dejavnosti ne uporablja ukrepov iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 ali da navedeni načrt za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov ni več skladen s katero od zahtev iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1, ta organ brez odlašanja sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se neskladnost z navedenimi pogoji odpravi. Ti ukepi lahko vključujejo preklic odobritve navedenega načrta.

Če pristojni organ sprejme ukrepe v skladu s prvim pododstavkom, razen preklica odobritve načrta, neskladnost pa ni odpravljena, navedeni organ to odobritev brez odlašanja prekliče.

Člen 92

Uradni pregledi in preklic dovoljenja

1.   Pristojni organ najmanj enkrat letno opravi uradne preglede ter – če je ustrezno – vzorčenje in testiranje, da preveri, če pooblaščeni izvajalci dejavnosti izpolnjujejo člen 83(1), (2), (4) ali (5), člen 87, člen 88, člen 89(1), člen 90 ali člen 93(1), (2), (3) ali (5).

2.   Kadar pristojni organ ugotovi, da pooblaščeni izvajalec dejavnosti ne spoštuje določb iz odstavka 1, oziroma da rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, za katerega je navedeni izvajalec poslovne dejavnosti izdal rastlinski potni list, ni skladen s členom 85 ali, kadar je primerno, členom 86, navedeni organ brez odlašanja sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se neskladnost z navedenimi določbami odpravi.

Navedeni ukrepi lahko vključujejo preklic dovoljenja za izdajanje rastlinskih potnih listov za zadevne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete.

3.   Če pristojni organ sprejme ukrepe v skladu z odstavkom 2, razen preklica dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov za zadevne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, in neskladnost s členom 85 ali, kadar je ustrezno, s členom 86 ni odpravljena, navedeni organ brez odlašanja prekliče dovoljenje.

Člen 93

Nadomeščanje rastlinskega potnega lista

1.   Pooblaščeni izvajalec dejavnosti, ki je prejel prodajno enoto rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, za katero je bil izdan rastlinski potni list, ali pristojni organ, ki deluje na zahtevo izvajalca poslovne dejavnosti, lahko izda nov rastlinski potni list za navedeno prodajno enoto, s čimer se nadomesti rastlinski potni list, prvotno izdan za navedeno prodajno enoto, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3.

2.   Kadar je prodajna enota rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, za katere je bil izdan rastlinski potni list, razdeljena na dve novi prodajni enoti ali več, pooblaščeni izvajalec dejavnosti, odgovoren za te nove prodajne enote, ali pristojni organ, ki deluje na zahtevo izvajalca poslovne dejavnosti, izda rastlinski potni list za vsako novo prodajno enoto, ki je rezultat delitve, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3. Navedeni rastlinski potni listi nadomestijo rastlinski potni list, izdan za prvotno prodajno enoto.

3.   Rastlinski potni list iz odstavkov 1 in 2 se lahko izda le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izpolnjene so zahteve o sledljivosti iz člena 69(3) v zvezi z zadevnimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi predmeti;

(b)

kadar je ustrezno, so zadevne rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti še vedno skladni z zahtevami iz členov 85 in 86; in

(c)

značilnosti zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov se niso spremenile.

4.   Če se rastlinski potni list izda v skladu z odstavkom 1 ali 2, se pregled iz člena 87(1) ne zahteva.

5.   Po nadomestitvi rastlinskega potnega lista na podlagi odstavka 1 ali 2 zadevni pooblaščeni izvajalec dejavnosti nadomeščeni rastlinski potni list ali njegovo vsebino hrani najmanj tri leta.

Kadar nadomestitev rastlinskega potnega lista na podlagi odstavka 1 ali 2 izvede pristojni organ, izvajalec poslovne dejavnosti, na čigar zahtevo je bil izdan, nadomeščeni rastlinski potni list ali njegovo vsebino hrani najmanj tri leta.

Ta hramba lahko pomeni, da se informacije iz rastlinskega potnega lista hranijo v računalniški podatkovni bazi, če to vključuje informacije, ki jih vsebujejo črtne kode za sledljivost, hologrami, čipi ali drugi nosilci podatkov, ki omogočajo sledljivost in lahko dopolnjujejo oznako za sledljivost iz Priloge VII.

Člen 94

Rastlinski potni listi, ki nadomeščajo fitosanitarna spričevala

1.   Z odstopanjem od člena 87 se v primeru, ko je rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet vnesen na ozemlje Unije iz tretje države, za premik katerega po ozemlju Unije se zahteva rastlinski potni list na podlagi člena 79(1) in člena 80(1), potni list izda, če so bili pregledi z uradnim nadzorom na mejnih kontrolnih točkah glede njenega oziroma njegovega vnosa zadovoljivo opravljeni in se pri teh pregledih ugotovi, da zadevna rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet izpolnjuje bistvene zahteve za izdajo rastlinskega potnega lista v skladu s členom 85 in, kadar je ustrezno, členom 86.

Nadomestitev fitosanitarnega spričevala z rastlinskim potnim listom se lahko namesto na vstopni točki zadevne rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta opravi na njihovem namembnem kraju, če je preverjanje na namembnem kraju dovoljeno v skladu z zakonodajo Unije o uradnem nadzoru.

2.   Države članice lahko z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 odločijo, da se fitosanitarno spričevalo na kraju vnosa zadevne rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta na ozemlje Unije nadomesti z overjeno kopijo izvirnika fitosanitarnega spričevala.

To overjeno kopijo izvirnika fitosanitarnega spričevala izda pristojni organ ter spremlja premike zadevne rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta le do takrat, ko se izda rastlinski potni list in le na ozemlju zadevne države članice.

3.   Pristojni organ fitosanitarno spričevalo hrani najmanj tri leta. Ta hramba lahko pomeni, da se informacije iz fitosanitarnega spričevala hranijo v računalniški podatkovni bazi.

Kadar se uporablja točka (a) člena 101(2), se fitosanitarno spričevalo nadomesti z overjeno kopijo tega spričevala.

Člen 95

Razveljavitev in odstranitev rastlinskega potnega lista

1.   Izvajalec poslovne dejavnosti, ki ima pod svojim nadzorom prodajno enoto rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, rastlinski potni list razveljavi in ga, kadar je mogoče, odstrani z navedene prodajne enote, kadar ugotovi, da katera koli zahteva iz členov 83 do 87, 89, 90, 93 ali 94 ni izpolnjena.

Izvajalec poslovne dejavnosti brez poseganja v obveznost obveščanja iz člena 14 obvesti pristojni organ, pod pristojnostjo katerega deluje.

2.   Kadar izvajalec poslovne dejavnosti ne izpolnjuje določb odstavka 1, pristojni organ razveljavi rastlinski potni list in ga, kadar je mogoče, odstrani z zadevne prodajne enote.

3.   Kadar se uporabljata odstavka 1 in 2, zadevni izvajalec poslovne dejavnosti razveljavljeni rastlinski potni list ali njegovo vsebino hrani najmanj tri leta.

Ta hramba lahko pomeni, da se informacije iz razveljavljenega rastlinskega potnega lista hranijo v računalniški podatkovni bazi, če to vključuje informacije, ki jih vsebujejo črtne kode za sledljivost, hologrami, čipi ali drugi nosilci podatkov, ki omogočajo sledljivost in lahko dopolnjujejo oznako za sledljivost iz Priloge VII; hrani se tudi izjava v zvezi z navedeno razveljavitvijo.

4.   Kadar se uporabljata odstavka 1 in 2, zadevni izvajalec poslovne dejavnosti ustrezno obvesti pooblaščenega izvajalca dejavnosti ali pristojni organ, ki je izdal razveljavljeni rastlinski potni list.

5.   Države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 uradno obvestijo Komisijo in druge države članice, kadar je bil rastlinski potni list odstranjen in razveljavljen v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Oddelek 3

Druga potrdila

Člen 96

Označevanje lesenega pakirnega materiala, lesa ali drugih predmetov

1.   Oznaka, nameščena na lesen pakirni material, les ali druge predmete, ki potrjuje, da so bili tretirani v skladu s Prilogo 1 k ISPM 15, mora izpolnjevati zahteve iz Priloge 2 k ISPM 15 v vseh naslednjih primerih:

(a)

lesen pakirni material, vnesen na ozemlje Unije iz tretjih držav iz člena 43;

(b)

lesen pakirni material, označen na ozemlju Unije, pri premikih z ozemlja Unije;

(c)

lesen pakirni material, les ali drugi predmeti, ki se premikajo po ozemlju Unije, če to zahteva izvedbeni akt, sprejet v skladu s členi 28, 30, 41 ali 54;

(d)

vsak drug lesen pakirni material, les ali drugi predmeti, označeni na ozemlju Unije.

Oznaka se namesti le, če so bili lesen pakirni material, les ali drugi predmeti tretirani po enem ali več odobrenih postopkih tretiranja iz Priloge 1 k ISPM 15, brez poseganja v uredbe (ES) št. 1005/2009 (28), (ES) št. 1107/2009 (29) in (EU) št. 528/2012 (30) Evropskega parlamenta in Sveta.

Lesen pakirni material, les ali druge predmete, označene na ozemlju Unije, lahko označujejo le izvajalci dejavnosti, registrirani v skladu s členom 98.

Točki (a) in (b) prvega pododstavka se ne uporabljata za lesen pakirni material, za katerega veljajo izjeme iz ISPM 15.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, s katerimi se spremenijo zahteve iz odstavka 1 tega člena, da se prilagodijo razvoju mednarodnih standardov in zlasti ISPM 15.

Člen 97

Popravljanje lesenega pakirnega materiala na ozemlju Unije

1.   Lesen pakirni material, ki je označen z oznako iz člena 96, se popravi le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

oseba, ki izvaja zadevno popravilo, je registrirani izvajalec dejavnosti, ki mu je izdano dovoljenje v skladu s členom 98;

(b)

za popravilo se uporabita dovoljeni material in tretiranje;

(c)

oznaka se ponovno nanese, če je ustrezno.

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi posebne ureditve v zvezi z materialom, tretiranjem in označevanjem iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2). V navedenih izvedbenih aktih se upoštevajo ustrezni mednarodni standardi in zlasti ISPM 15.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, kadar izvajalec poslovne dejavnosti z lesenega pakirnega materiala na kakršen koli način trajno odstrani vse predhodne nanose navedene oznake.

Člen 98

Dovoljenje registriranim izvajalcev dejavnosti, ki označujejo lesen pakirni material na ozemlju Unije, in nadzor nad njimi

1.   Pristojni organ na zahtevo izda dovoljenje registriranemu izvajalcu dejavnosti za označevanje iz člena 96 in za popravljanje lesenega pakirnega materiala v skladu s členom 97, če ta izpolnjuje oba naslednja pogoja:

(a)

ima potrebno znanje za tretiranje lesenega pakirnega materiala, lesa in drugih predmetov, zahtevano na podlagi aktov iz členov 96 in 97;

(b)

deluje v primernih prostorih in z ustrezno opremo za navedeno tretiranje (v nadaljnjem besedilu: obrati za tretiranje).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z določivijo zahtev za izdajo dovoljenja, kadar je to primerno glede na razvoj novih znanstvenih in tehničnih spoznanj ter mednarodnih standardov.

2.   Pristojni organ registriranemu izvajalcu dejavnosti, ki uporablja les, tretiran v obratu drugega izvajalca dejavnosti, na zahtevo dovoli označevanje iz člena 96 in popravilo lesenega pakirnega materiala v skladu s členom 97, če ta izpolnjuje vse naslednje pogoje v zvezi z lesenim pakirnim materialom, označenimm s to oznako:

(a)

uporablja izključno les:

(i)

ki je bil tretiran po enem ali več odobrenih postopkih tretiranja iz Priloge 1 k ISPM 15 v obratih, ki jih upravlja registrirani izvajalec dejavnosti, ki je pridobil dovoljenje v skladu z odstavkom 1 tega člena; ali

(ii)

ki je bil tretiran po enem ali več odobrenih postopkih tretiranja iz Priloge 1 k ISPM 15 v obratu za tretiranje v tretji državi, ki ga je odobrila nacionalna organizacija za varstvo rastlin zadevne tretje države;

(b)

zagotavlja, da je mogoče izvor lesa, ki se uporablja za navedeni namen, izslediti do navedenih obratov za tretiranje na ozemlju Unije ali do zadevnih obratov za tretiranje v tretji državi;

(c)

kadar je ustrezno v skladu s členom 28(1) in (2), členom 30(1) in (3), členom 41(2) in (3) ter členom 54(2) in (3), uporablja izključno les iz točke (a) tega pododstavka, ki ga spremlja rastlinski potni list ali kateri koli drug dokument, ki zagotavlja, da so izpolnjene zahteve glede tretiranja iz Priloge 1 k ISPM 15.

3.   Pristojni organ vsaj enkrat letno nadzira registrirane izvajalce dejavnosti, ki so pridobili dovoljenje v skladu z odstavkoma 1 in 2, da preveri in zagotovi, da, kakor je ustrezno, lesen pakirni material, les in druge predmete tretirajo in označujejo v skladu s členom 96(1) in členom 97 ter izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 oziroma odstavka 2 tega člena.

4.   Kadar pristojni organ ugotovi, da izvajalec poslovne dejavnosti ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1 ali 2, brez odlašanja sprejme potrebne ukrepe za odpravo neskladnosti z navedenimi določbami.

Kadar pristojni organ sprejme navedene ukrepe, razen preklica dovoljenja iz odstavka 1 ali 2, in neskladnost ni odpravljena, brez odlašanja prekliče dovoljenje iz odstavka 1 oziroma 2.

Člen 99

Druga potrdila, razen oznake na lesenem pakirnem materialu

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, ki dopolnjujejo to uredbo z določitvijo elementov, ki se navedejo na uradnih potrdilih, specifičnih za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, razen lesenega pakirnega materiala, in se z veljavnimi mednarodnimi standardi zahtevajo kot dokaz izvajanja ukrepov, sprejetih v skladu s členom 28(1) ali (2), členom 30(1) ali (3), členom 41(2) ali (3), členom 44 ali členom 54(2) ali (3).

2.   Delegirani akti iz odstavka 1 lahko določajo tudi zahteve v zvezi z eno ali več naslednjimi točkami:

(a)

dovoljenje izvajalcem poslovnih dejavnosti v zvezi z izdajanjem uradnih potrdil iz odstavka 1;

(b)

nadzor, ki ga pristojni organ izvaja nad izvajalci poslovnih dejavnosti, ki imajo dovoljenje v skladu s točko (a) tega odstavka;

(c)

preklic navedenega dovoljenja iz točke (a) tega odstavka.

3.   Komisija z izvedbenimi akti določi specifikacije o obliki potrdil iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

Oddelek 4

Izvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov z ozemlja Unije

Člen 100

Fitosanitarno spričevalo za izvoz iz Unije

1.   Kadar se za izvoz rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta z ozemlja Unije v tretjo državo zaradi fitosanitarnih izvoznih zahtev navedene tretje države zahteva fitosanitarno spričevalo (v nadaljnjem besedilu: fitosanitarno spričevalo za izvoz), navedeno spričevalo izda pristojni organ na zahtevo izvajalca poslovne dejavnosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

izvajalec poslovne dejavnosti je registriran pri tem pristojnem organu v skladu s členom 65;

(b)

izvajalec poslovne dejavnosti ima pod svojim nadzorom rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki se izvaža;

(c)

zagotovljeno je, da rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet izpolnjuje fitosanitarne uvozne zahteve zadevne tretje države.

Pristojni organ tudi izda fitosanitarno spričevalo za izvoz na zahtevo oseb, ki niso izvajalci poslovnih dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz točk (b) in (c) prvega pododstavka.

Za namen tega odstavka pristojni organ ne prenese pristojnosti za izdajo fitosanitarnega spričevala za izvoz na nobeno drugo osebo.

2.   Brez poseganja v obveznosti na podlagi IPPC in ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov se izda fitosanitarno spričevalo za izvoz, kadar informacije, ki so na voljo, pristojnemu organu omogočijo potrditev skladnosti zadevne rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta s fitosanitarnimi uvoznimi zahtevami zadevne tretje države. Te informacije lahko izhajajo iz enega ali več naslednjih elementov, kakor je ustrezno:

(a)

iz uradnih pregledov, vzorčenja in testiranja zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov ali njihovega mesta pridelave z okolico;

(b)

iz uradnih informacij o navzočnosti škodljivega organizma v enoti pridelave, na mestu pridelave, na območju ali v državi porekla zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov;

(c)

iz rastlinskega potnega lista iz člena 78, ki spremlja zadevne rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, če ta rastlinski potni list potrjuje rezultate uradnih pregledov pristojnega organa;

(d)

iz oznake na lesenem pakirnem materialu iz člena 96(1) ali potrdil iz člena 99(1);

(e)

iz informacij, vključenih v predizvozno spričevalo iz člena 102;

(f)

iz uradnih informacij, vključenih v fitosanitarno spričevalo iz člena 71, kadar so bile zadevne rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti na ozemlje Unije vneseni iz tretje države.

3.   Fitosanitarno spričevalo za izvoz mora biti skladno z opisom in obliko vzorca iz dela A Priloge VIII.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, s katerimi se spremenijo elementi iz odstavka 2 tega člena in dela A Priloge VIII, da se prilagodijo razvoju ustreznih mednarodnih standardov.

5.   Elektronska fitosanitarna spričevala za izvoz se predložijo prek računalniško podprtega informacijskega sistema za uradni nadzor na ravni Unije ali v elektronski izmenjavi z njim.

Člen 101

Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz iz Unije

1.   Za ponovni izvoz rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta s poreklom iz tretje države, ki je bil vnesen na ozemlje Unije iz navedene ali druge tretje države, se, kadar je to mogoče, namesto fitosanitarnega spričevala za izvoz izda fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz iz Unije (v nadaljnjem besedilu: fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz).

Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz izda pristojni organ na zahtevo izvajalca poslovne dejavnosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

zadevni izvajalec poslovne dejavnosti je registriran pri zadevnem pristojnem organu v skladu s členom 65;

(b)

izvajalec poslovne dejavnosti ima pod svojim nadzorom rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet, ki se ponovno izvaža;

(c)

zagotovljeno je, da rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet izpolnjuje fitosanitarne uvozne zahteve zadevne tretje države.

Pristojni organ izda fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz tudi na zahtevo oseb, ki niso izvajalci poslovnih dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz točk (b) in (c) drugega pododstavka.

Za namen tega odstavka pristojni organ ne prenese pristojnosti za izdajo fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz na nobeno drugo osebo.

2.   Brez poseganja v obveznosti na podlagi IPPC in ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov se izda fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz, kadar informacije, ki so na voljo, omogočijo potrditev skladnosti s fitosanitarnimi uvoznimi zahtevami zadevne tretje države in če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

fitosanitarnemu spričevalu za ponovni izvoz se priloži izvirnik fitosanitarnega spričevala, ki spremlja zadevno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet iz tretje države porekla, ali njegova overjena kopija;

(b)

zadevna rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet od vnosa na ozemlje Unije ni bil pridelan, proizveden ali predelan, tako da bi se spremenila njegova narava;

(c)

zadevna rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet med skladiščenjem v državi članici, iz katere se izvaža v namembno tretjo državo, ni bil izpostavljen nobenemu tveganju za napadenost ali kontaminacijo s karantenskimi škodljivimi organizmi ali z nadzorovanimi nekarantenskimi škodljivimi organizmi, ki jih je kot take uvrstila na seznam navedena tretja država;

(d)

ohranjena je identiteta zadevne rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta.

3.   Smiselno se uporablja člen 100(2).

4.   Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz mora biti skladno z opisom in obliko vzorca iz dela B Priloge VIII.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, s katerimi se spremeni del B Priloge VIII, da se prilagodi razvoju ustreznih mednarodnih standardov.

6.   Elektronska fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz se zagotovijo prek računalniško podprtega informacijskega sistema za uradni nadzor na ravni Unije ali v elektronski izmenjavi z njim.

Člen 102

Predizvozna spričevala

1.   Pristojni organi države članice, iz katere se rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti iz člena 100(1) izvažajo, in pristojni organi države članice, v kateri so bili rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti pridelani, proizvedeni, skladiščeni ali predelani, si izmenjajo potrebne fitosanitarne informacije, na podlagi katerih se izda fitosanitarno spričevalo za izvoz.

2.   Izmenjava informacij iz odstavka 1 ima obliko harmoniziranega dokumenta (v nadaljnjem besedilu: predizvozno spričevalo), v katerem pristojni organi države članice, v kateri so bili rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti pridelani, proizvedeni, skladiščeni ali predelani, potrdijo skladnost navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov s posebnimi fitosanitarnimi zahtevami v zvezi z eno ali več naslednjih točk:

(a)

odsotnostjo določenih škodljivih organizmov na zadevnih rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih ali njihovo navzočnostjo pod določenim pragom;

(b)

poreklom zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov z določenega polja, iz enote pridelave, z mesta pridelave ali z območja;

(c)

navzočnostjo škodljivega organizma na polju, v enoti pridelave, na mestu pridelave, na območju porekla ali v državi porekla zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov;

(d)

rezultati uradnih pregledov, vzorčenja in testiranja zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov;

(e)

fitosanitarnimi postopki, ki se uporabljajo pri pridelavi ali predelavi zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov.

3.   Pristojni organi države članice, v kateri so bili rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti pridelani, proizvedeni, skladiščeni ali predelani, na zahtevo izvajalca poslovne dejavnosti izdajo predizvozno spričevalo, medtem ko so navedene rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti v prostorih zadevnega izvajalca poslovne dejavnosti.

4.   Predizvozno spričevalo spremlja zadevne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete med njihovimi premiki po ozemlju Unije, razen če si zadevne države članice informacije, ki jih vsebuje navedeno spričevalo, izmenjajo prek računalniško podprtega informacijskega sistema za uradni nadzor na ravni Unije ali v elektronski izmenjavi z njim.

5.   Brez poseganja v zahteve iz odstavka 3 se lahko predizvozno spričevalo izda, ko rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti zapustijo prostore zadevnega izvajalca poslovne dejavnosti, če so bili opravljeni uradni pregledi in po potrebi vzorčenja, v okviru katerih je bila potrjena skladnost navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov z eno ali več posebnih fitosanitarnih zahtev iz odstavka 2.

6.   Predizvozno spričevalo vsebuje elemente in ima obliko, določeno v delu C Priloge VIII.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105, s katerimi se spremeni del C Priloge VIII, da se prilagodi razvoju znanstvenih in tehničnih spoznanj ter zadevnih mednarodnih standardov.

7.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi postopke za izdajo predizvoznega spričevala. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

POGLAVJE VII

Podporni ukrepi Komisije

Člen 103

Vzpostavitev elektronskega sistema uradnega obveščanja

Komisija vzpostavi elektronski sistem za predložitev uradnih obvestil s strani držav članic.

Sistem je povezan z računalniško podprtim informacijskim sistemom za uradni nadzor na ravni Unije in je z njim združljiv.

Člen 104

Informacije v uradnih obvestilih, njihova oblika in roki ter uradno obveščanje v primeru suma navzočnosti škodljivih organizmov

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi posebna pravila glede predložitve uradnih obvestil iz člena 9(1) in (2), člena 11, člena 17(3), člena 18(6), člena 19(2), člena 28(7), prvega podostavka člena 29(3), člena 30(8), člena 33(1), člena 40(4), člena 41(4), člena 46(4), člena 49(6), člena 53(4), člena 54(4), člena 62(1), člena 77(2) in člena 95(5). Ta pravila se nanašajo na enega ali več naslednjih elementov:

(a)

informacije, ki se vključijo v ta uradna obvestila;

(b)

obliko teh uradnih obvestil in navodila za njihovo izpolnjevanje;

(c)

roke za predložitev posameznih informacij iz točke (a);

(d)

primere, kadar se o sumu navzočnosti škodljivega organizma obvesti, ker je zaradi njegove biologije in možnosti, da se hitro in splošno razširi, potrebno hitro ukrepanje;

(e)

primere neskladnosti, o katerih se obvesti, kadar zaradi te neskladnosti nastane tveganje za širjenje karantenskega škodljivega organizma za Unijo ali škodljivega organizma, ki je začasno uvrščen med karantenske škodljive organizme za Unijo.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(2).

POGLAVJE VIII

Končne določbe

Člen 105

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2), člena 7, člena 8(5), člena 19(7), člena 21, člena 32(5), člena 34(1), člena 38, člena 43(2), člena 46(2), člena 48(5), člena 51, člena 65(4), člena 71(4), člena 76(4), člena 81(2), člena 83(6), člena 87(4), člena 89(2), člena 96(2), člena 98(1), člena 99(1), člena 100(4), člena 101(5) in člena 102(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 13. decembra 2016. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz člena 6(2), člena 7, člena 8(5), člena 19(7), člena 21, člena 32(5), člena 34(1), člena 38, člena 43(2), člena 46(2), člena 48(5), člena 51, člena 65(4), člena 71(4), člena 76(4), člena 81(2), člena 83(4), člena 87(4), člena 89(2), člena 96(2), člena 98(1), člena 99(1), člena 100(4), člena 101(5) in člena 102(6). S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(2), členom 7,členom 8(5), členom 19(7), členom 21, členom 32(5), členom 34(1), členom 38, členom 43(2), členom 46(2), členom 48(5), členom 51, členom 65(4), členom 71(4), členom 76(4), členom 81(2), členom 83(6), členom 87(4), členom 89(2), členom 96(2), členom 98(1), členom 99(1), členom 100(4), členom 101(5) in členom 102(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 106

Postopek v nujnih primerih

1.   Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 105(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o odločitvi o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Člen 107

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (31). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali ko to zahteva navadna večina članov odbora.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Člen 108

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice o teh pravilih uradno obvestijo Komisijo do 14. decembra 2019 in jo brez odlašanja obvestijo tudi o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 109

Razveljavitve

1.   Direktiva 2000/29/ES se razveljavi, z izjemo naslednjih določb:

(a)

člen 1(4);

(b)

uvodni del ter točke (g), (i), (j), (k), (l), (m), (n), (p), (q) in (r) člena 2(1);

(c)

člen 11(3);

(d)

člen 12;

(e)

člen 13;

(f)

člen 13a;

(g)

člen 13b;

(h)

člen 13c;

(i)

člen 13d;

(j)

člen 21(1) do (5);

(k)

člen 27a;

(l)

Priloga VIIIa.

2.   Razveljavijo se naslednje direktive:

(a)

Direktiva 69/464/EGS;

(b)

Direktiva 74/647/EGS;

(c)

Direktiva 93/85/EGS;

(d)

Direktiva 98/57/ES;

(e)

Direktiva 2006/91/ES;

(f)

Direktiva 2007/33/ES.

3.   Sklicevanja na akte, razveljavljene v skladu z odstavkoma 1 in 2, se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX.

Člen 110

Sprememba Uredbe (EU) št. 228/2013

V členu 24(2) Uredbe (EU) št. 228/2013 se doda naslednji pododstavek:

„Financiranje Unije za programe za obvladovanje škodljivih organizmov v najbolj oddaljenih regijah Unije se izvaja v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*).

Člen 111

Sprememba Uredbe (EU) št. 652/2014

Uredba (EU) št. 652/2014 se spremeni:

1.

v členu 1 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)

ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin;“;

2.

v členu 5(2) se doda naslednja točka:

„(c)

programe za obvladovanje škodljivih organizmov v najbolj oddaljenih regijah Unije iz člena 25;“;

3.

v členu 16(1) se točke (a), (b) in (c) nadomestijo z naslednjim:

„(a)

ukrepi za izkoreninjenje škodljivega organizma na napadenem območju, ki jih izvedejo pristojni organi v skladu s členom 17(1), členom 28(1), členom 29(1) ali členom 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (**);

(b)

ukrepi za zadrževanje prednostnega škodljivega organizma, uvrščenega na seznam v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) 2016/2031, v zvezi s katerim so bili v skladu s členom 28(2) navedene uredbe sprejeti ukrepi za zadrževanje, na napadenem območju, kjer tega škodljivega organizma ni mogoče izkoreniniti, če so zadevni ukrepi nujni za varstvo ozemlja Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega prednostnega škodljivega organizma. Ti ukrepi zadevajo izkoreninjenje navedenega škodljivega organizma v varovalnem pasu okrog zadevnega napadenega območja, če se ugotovi njegova navzočnost v tem varovalnem pasu; in

(c)

preventivni ukrepi za preprečitev širjenja prednostnega škodljivega organizma, uvrščenega na seznam v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) 2016/2031, v zvezi s katerim so bili v skladu s členom 28(3) navedene uredbe sprejeti ukrepi Unije, če so zadevni ukrepi nujni za varstvo ozemlja Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega prednostnega škodljivega organizma.

(**)  Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi Uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).“;"

4.

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Pogoji

Ukrepi iz člena 16 so lahko upravičeni do nepovratnih sredstev, če se izvedejo takoj, če se upoštevajo veljavne določbe iz ustreznega prava Unije in če je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

(a)

ukrepi zadevajo karantenske škodljive organizme za Unijo, ki so uvrščeni na seznam v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/2031 kot škodljivi organizmi, za katere ni znano, da so navzoči na ozemlju Unije;

(b)

ukrepi zadevajo škodljive organizme, ki niso uvrščeni na seznam kot karantenski škodljivi organizmi za Unijo in za katere velja ukrep, ki ga je sprejel pristojni organ države članice v skladu s členom 29(1) Uredbe (EU) 2016/2031;

(c)

ukrepi zadevajo škodljive organizme, ki niso uvrščeni na seznam kot karantenski škodljivi organizmi za Unijo in za katere velja ukrep, ki ga je sprejela Komisija v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031;

(d)

ukrepi zadevajo prednostne škodljive organizme, uvrščene na seznam v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) 2016/2031.

Pri ukrepih, ki izpolnjujejo pogoj iz točke (b) prvega odstavka, nepovratna sredstva ne pokrivajo stroškov, nastalih več kot dve leti po začetku veljavnosti ukrepa, ki ga je sprejel pristojni organ zadevne države članice v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/2031, ali nastalih po prenehanju veljavnosti zadevnega ukrepa. Pri ukrepih, ki izpolnjujejo pogoj iz točke (c) prvega odstavka, nepovratna sredstva ne pokrivajo stroškov, nastalih po prenehanju veljavnosti ukrepa, ki ga je sprejela Komisija v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031.“;

5.

v odstavku 1 člena 18 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

stroški nadomestila zadevnim lastnikom za vrednost uničenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, za katere se uporabljajo ukrepi iz člena 16, omejeni do tržne vrednosti takih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, kot če jih ti ukrepi ne bi prizadeli; preostala vrednost, če obstaja, se odšteje od nadomestila, ter“;

6.

člen 19 se spremeni:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Nepovratna sredstva se lahko dodelijo državam članicam za letne in večletne programe preiskav, ki jih te države izvajajo v zvezi z navzočnostjo škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: programi preiskav), če navedeni programi preiskav izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih treh pogojev:

(a)

ukrepi zadevajo karantenske škodljive organizme za Unijo, ki so uvrščeni na seznam v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/2031, za katere ni znano, da se pojavljajo na ozemlju Unije;

(b)

ukrepi zadevajo prednostne škodljive organizme, uvrščene na seznam v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) 2016/2031; in

(c)

ukrepi zadevajo škodljive organizme, ki niso uvrščeni na seznam kot karantenski škodljivi organizmi za Unijo in za katere velja ukrep, ki ga je Komisija sprejela v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031.“;

(b)

tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Pri ukrepih, ki izpolnjujejo pogoj iz točke (c) prvega odstavka, nepovratna sredstva ne pokrivajo stroškov, nastalih po prenehanju veljavnosti ukrepa, ki ga je sprejela Komisija v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031.“;

7.

v členu 20 se pred točko (a) vstavi nova točka:

„(-a)

stroški vizualnih pregledov;“;

8.

v členu 47 se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„(2)

vstavi se naslednji člen:

‚Člen 15a

Države članice določijo, da vsak, ki odkrije navzočnost škodljivega organizma iz Priloge I ali Priloge II ali škodljivega organizma, za katerega velja ukrep iz člena 16(2) ali 16(3), ali ki utemeljeno sumi na takšno navzočnost, nemudoma uradno obvesti pristojni organ in mu na njegovo zahtevo zagotovi informacije o navzočnosti navedenega organizma, s katerimi razpolaga. Kadar to uradno obvestilo ni v pisni obliki, ga pristojni organ uradno zabeleži.‘.“.

Člen 112

Sprememba Uredbe (EU) št. 1143/2014

V členu 2(2) Uredbe (EU) št. 1143/2014 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

škodljive organizme rastlin, ki so bili uvrščeni na seznam v skladu s členom 5(2) ali členom 32(3) ali za katere veljajo ukrepi v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (***);

Člen 113

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019. Vendar se:

(a)

točka 8 člena 111 uporablja od 1. januarja 2017,

(b)

člen 100(3) in člen 101(4) uporabljata od 1. januarja 2021.

2.   Akti iz točk (a), (c), (d) in (f) člena 109(2) se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2022. Če si določbe navedenih aktov in določbe te uredbe nasprotujejo, se uporabljajo določbe te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 26. oktobra 2016

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

I. LESAY


(1)  UL C 170, 5.6.2014, str. 104.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 18. julija 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(4)  Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66).

(5)  Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (UL 125, 11.7.1966, str. 2309/66).

(6)  Direktiva Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (UL L 93, 17.4.1968, str. 15).

(7)  Direktiva Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (UL L 193, 20.7.2002, str. 12).

(8)  Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 33).

(9)  Direktiva Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (UL L 193, 20.7.2002, str. 60).

(10)  Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74).

(11)  Direktiva Sveta 2008/72/ES z dne 15. julija 2008 o trženju razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena (UL L 205, 1.8.2008, str. 28).

(12)  Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 267, 8.10.2008, str. 8).

(13)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(14)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(15)  Direktiva Sveta 74/647/EGS z dne 9. decembra 1974 o obvladovanju nageljnovih listnih zavijalcev (UL L 352, 28.12.1974, str. 41).

(16)  Direktiva Sveta 2006/91/ES z dne 7. novembra 2006 o obvladovanju ameriškega kaparja (UL L 312, 11.11.2006, str. 42).

(17)  Direktiva Sveta 69/464/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju krompirjevega raka (UL L 323, 24.12.1969, str. 1).

(18)  Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe (UL L 259, 18.10.1993, str. 1).

(19)  Direktiva Sveta 98/57/ES z dne 20. julija 1998 o obvladovanju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. (UL L 235, 21.8.1998, str. 1).

(20)  Direktiva Sveta 2007/33/ES z dne 11. junija 2007 o obvladovanju krompirjevih ogorčic in razveljavitvi Direktive 69/465/EGS (UL L 156, 16.6.2007, str. 12).

(21)  Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L 189, 27.6.2014, str. 1).

(22)  Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(23)  Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

(24)  Direktiva Sveta 98/56/ES z dne 20. julija 1998 o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin (UL L 226, 13.8.1998, str. 16).

(25)  Direktiva Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (UL L 11, 15.1.2000, str. 17).

(26)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(27)  ISO 3166-1: 2006, Kode za predstavljanje imen držav in njihovih podrejenih enot – 1. del: Kode držav. Mednarodna organizacija za standardizacijo, Ženeva.

(28)  Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 286, 31.10.2009, str. 1).

(29)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(30)  Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(31)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).


PRILOGA I

MERILA ZA OPREDELITEV ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV GLEDE NA TVEGANJE, KI GA PREDSTAVLJAJO ZA OZEMLJE UNIJE

ODDELEK 1

Merila za ugotavljanje istovetnosti škodljivih organizmov, ki so opredeljeni kot karantenski škodljivi organizmi iz člena 3, člena 6(1), člena 7, člena 29(2), člena 30(2) in člena 49(3)

1.   Istovetnost škodljivega organizma

Taksonomska istovetnost škodljivega organizma je jasno ugotovljena oziroma škodljivi organizem izkazano povzroča dosledne simptome in je prenosljiv.

Taksonomska istovetnost škodljivega organizma se ugotovi na ravni vrste oziroma na višji ali nižji taksonomski ravni, če je navedena taksonomska raven znanstveno ustrezna na podlagi njegove virulence, nabora gostiteljev ali vektorskih odnosov.

2.   Navzočnost škodljivega organizma na zadevnem ozemlju

Uporablja se eden ali več naslednjih pogojev:

(a)

za škodljivi organizem ni znano, da je navzoč na zadevnem ozemlju;

(b)

za škodljivi organizem ni znano, da je navzoč na zadevnem ozemlju, razen na njegovem omejenem delu;

(c)

za škodljivi organizem ni znano, da je navzoč na zadevnem ozemlju, razen v posameznih, nerednih, osamljenih in redkih primerih.

Kadar se uporablja točka (b) ali (c), se šteje, da škodljivi organizem ni splošno razširjen.

3.   Sposobnost vnosa in ustalitve škodljivega organizma na in širjenja po zadevnem ozemlju

(a)   Sposobnost vnosa

Šteje se, da je škodljivi organizem sposoben vnosa na zadevno ozemlje ali, če je že navzoč, vendar ni splošno razširjen, na del navedenega ozemlja, kjer ni navzoč (v nadaljnjem besedilu: zadevni del ogroženega območja), bodisi z naravnim širjenjem ali če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

kar zadeva rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, ki se premikajo na zadevno ozemlje, je z navedenimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti povezan na ozemlju njihovega porekla ali ozemlju, s katerega se premikajo na zadevno ozemlje;

(ii)

preživi prevoz ali skladiščenje;

(iii)

lahko se prenese na primerno gostiteljsko rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet na zadevnem ozemlju.

(b)   Sposobnost ustalitve

Šteje se, da je škodljivi organizem sposoben „ustalitve“ na zadevnem ozemlju ali, če je že navzoč, vendar ni splošno razširjen, na delu navedenega ozemlja, kjer ni navzoč, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

na voljo so gostitelji škodljivega organizma in, kadar je ustrezno, vektorji za prenos škodljivega organizma;

(ii)

odločilni okoljski dejavniki so ugodni za zadevni škodljivi organizem in, kadar je ustrezno, njegov vektor, ki mu omogoča preživeti obdobja podnebnih obremenitev in dokončati svoj življenjski krog;

(iii)

postopki gojenja in ukrepi obvladovanja, uporabljeni na zadevnem ozemlju, so ugodni;

(iv)

metode preživetja, strategija razmnoževanja, genska prilagodljivost škodljivega organizma in njegova najmanjša populacija, sposobna za preživetje, podpirajo njegovo ustalitev.

(c)   Sposobnost širjenja

Šteje se, da je škodljivi organizem sposoben širjenja po zadevnem ozemlju ali, če je že navzoč, vendar ni splošno razširjen, po delu navedenega ozemlja, kjer ni navzoč, če je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

(i)

okolje je primerno za naravno širjenje škodljivega organizma;

(ii)

ovire za preprečitev naravnega širjenja škodljivega organizma niso zadostne;

(iii)

blago ali prevozna sredstva omogočajo premike škodljivega organizma;

(iv)

prisotni so gostitelji in, kadar je ustrezno, vektorji škodljivega organizma;

(v)

postopki gojenja in ukrepi obvladovanja, uporabljeni na zadevnem ozemlju, so ugodni;

(vi)

naravni sovražniki in antagonisti škodljivega organizma niso navzoči oziroma niso sposobni v zadostni meri zatreti škodljivega organizma.

4.   Morebitni gospodarski, družbeni in okoljski učinki

Vnos, ustalitev in širjenje škodljivega organizma na zadevnem ozemlju ali, če je že navzoč, vendar ni splošno razširjen, na delu navedenega ozemlja, kjer ni navzoč, imajo nesprejemljive gospodarske, družbene in/ali okoljske učinke na navedeno ozemlje ali del navedenega ozemlja, na katerem ni splošno razširjen, v zvezi z eno ali več naslednjih točk:

(a)

izguba pridelka v smislu donosa in kakovosti;

(b)

stroški ukrepov obvladovanja;

(c)

stroški ponovne zasaditve in/ali izgube zaradi potrebe po gojenju nadomestnih rastlin;

(d)

učinki na obstoječe pridelovalne prakse;

(e)

učinki na drevesa v mestih, na parke ter naravna in zasajena območja;

(f)

učinki na domorodne rastline, biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve;

(g)

učinki na ustalitev, širjenje in vpliv drugih škodljivih organizmov, na primer zaradi sposobnosti zadevnega škodljivega organizma, da deluje kot vektor za druge škodljive organizme;

(h)

spremembe stroškov pridelovalcev ali vhodnih zahtev, vključno s stroški obvladovanja ter stroški izkoreninjenja in zadrževanja;

(i)

učinki na dobiček pridelovalcev, ki so posledica sprememb kakovosti, stroškov pridelave, donosov ali ravni cen;

(j)

spremembe domačega ali tujega povpraševanja potrošnikov po proizvodu, ki so posledica sprememb kakovosti;

(k)

učinki na domače in izvozne trge ter plačane cene, vključno z učinki na dostop do izvoznega trga in verjetnost fitosanitarnih omejitev, ki jih postavljajo trgovinski partnerji;

(l)

viri, potrebni za nadaljnje raziskave in svetovanje;

(m)

okoljski in drugi neželeni učinki ukrepov obvladovanja;

(n)

učinki na omrežje Natura 2000 ali druga varovana območja;

(o)

spremembe ekoloških procesov ter spremembe strukture, stabilnosti ali procesov ekosistema, vključno z nadaljnjimi učinki na rastlinske vrste, erozijo, spremembe ravni podtalnice, nevarnost požarov, kroženje hranilnih snovi;

(p)

stroški obnove okolja in preventivnih ukrepov;

(q)

učinki na prehransko varnost in varnost hrane;

(r)

učinki na zaposlovanje;

(s)

učinki na kakovost vode, rekreacijo, turizem, krajinsko dediščino, pašo živali, lov, ribolov.

ODDELEK 2

Merila za ugotavljanje istovetnosti karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, ki so opredeljeni kot prednostni škodljivi organizmi iz členov 6(1) in (2)

Šteje se, da imajo karantenski škodljivi organizmi za Unijo najbolj resne gospodarske, družbene ali okoljske učinke na ozemlje Unije, če njihov vnos, ustalitev oziroma širjenje izpolnjuje eno ali več naslednjih točk:

(a)

gospodarski učinki: škodljivi organizem lahko povzroči velike izgube v smislu neposrednih in posrednih učinkov iz točke 4 oddelka 1 na rastline z veliko ekonomsko vrednostjo na ozemlju Unije.

Rastline iz prvega pododstavka so lahko drevesa, ki se ne pridelujejo;

(b)

družbeni učinki: škodljivi organizem lahko povzroči enega ali več naslednjih učinkov:

(i)

znatno zmanjšanje zaposlenosti v zadevnem kmetijskem, vrtnarskem ali gozdarskem sektorju ali v panogah, povezanih s temi sektorji, vključno s turizmom in rekreacijo;

(ii)

znatna tveganja za prehransko varnost ali varnost hrane;

(iii)

izginotje pomembnih drevesnih vrst, ki rastejo ali so gojene na ozemlju Unije, ali drevesnih vrst, ki so zelo pomembne v smislu krajine ter zaradi kulturne ali zgodovinske dediščine Unije, ali dolgotrajno hujšo škodo za navedene drevesne vrste;

(c)

okoljski učinki: škodljivi organizem lahko povzroči enega ali več naslednjih učinkov:

(i)

znatne učinke na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, vključno z učinki na vrste in habitate, navedene v določbah Direktive Sveta 92/43/EGS (1) ter Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2);

(ii)

znatno in dolgotrajno povečanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v zvezi z zadevnimi rastlinami;

(iii)

izginotje pomembnih drevesnih vrst, ki rastejo ali so gojene na ozemlju Unije, ali drevesnih vrst, ki so zelo pomembne v smislu krajine ter zaradi kulturne ali zgodovinske dediščine Unije, ali dolgotrajno hujšo škodo za navedene drevesne vrste.

ODDELEK 3

Merila za predhodno oceno za ugotavljanje istovetnosti škodljivih organizmov, ki so začasno opredeljeni kot karantenski škodljivi organizmi za Unijo in za katere se zahtevajo začasni ukrepi iz člena 29(1) in člena 30(1)

Pododdelek 1

Merila za predhodno oceno za ugotavljanje istovetnosti škodljivih organizmov, ki so začasno opredeljeni kot karantenski škodljivi organizmi za Unijo in za katere se zahtevajo začasni ukrepi iz člena 29(1)

1.   Istovetnost škodljivega organizma

Škodljivi organizem izpolnjuje merilo iz točke 1 oddelka 1.

2.   Navzočnost škodljivega organizma na ozemlju države članice

Za škodljivi organizem ni znano, da bi bil prej navzoč na ozemlju države članice. Na podlagi informacij, ki so na voljo tej državi članici, za škodljivi organizem tudi ni znano, da bi bil prej navzoč na ozemlju Unije, oziroma se šteje, da izpolnjuje pogoje iz točke 2(b) ali (c) oddelka 1 v zvezi z ozemljem Unije.

3.   Verjetnost ustalitve škodljivega organizma na in širjenja po ozemlju Unije ali določenem delu ali delih ozemlja Unije, kjer ni navzoč

Na podlagi informacij, ki so na voljo državi članici, škodljivi organizem izpolnjuje merila iz točke (3)(b) in (c) oddelka 1 v zvezi z njenim ozemljem in, v okviru zmožnosti države članice, da to oceni, ozemljem Unije.

4.   Morebitni gospodarski, družbeni in okoljski učinki škodljivega organizma

Na podlagi informacij, ki so na voljo državi članici, bi imel škodljivi organizem nesprejemljive gospodarske, družbene in/ali okoljske učinke na njenem ozemlju in, v okviru zmožnosti države članice, da to oceni, ozemlju Unije, če bi se ustalil na navedenem ozemlju in se razširil po njem.

Navedeni učinki vključujejo vsaj enega ali več neposrednih vplivov iz točke (4)(a) do (g) oddelka 1.

Pododdelek 2

Merila za predhodno oceno za ugotavljanje istovetnosti škodljivih organizmov, ki so začasno opredeljeni kot karantenski škodljivi organizmi za Unijo in za katere se zahtevajo začasni ukrepi iz člena 30(1)

1.   Istovetnost škodljivega organizma

Škodljivi organizem izpolnjuje merilo iz točke 1 oddelka 1.

2.   Navzočnost škodljivega organizma na ozemlju Unije

Za škodljivi organizem ni znano, da bi bil prej navzoč na ozemlju Unije, oziroma se šteje, da izpolnjuje pogoje iz točke 2(b) ali (c) oddelka 1 v zvezi z ozemljem Unije.

3.   Verjetnost ustalitve škodljivega organizma na ozemlju Unije ali določenem delu ali delih ozemlja Unije, kjer ni navzoč, in njegovega širjenja po njem oziroma njih.

Na podlagi informacij, ki so na voljo Uniji, škodljivi organizem izpolnjuje merila iz točk 3(b) in (c) oddelka 1 glede ozemlja Unije.

4.   Morebitni gospodarski, družbeni in okoljski učinki škodljivega organizma

Na podlagi informacij, ki so na voljo Uniji, bi imel škodljivi organizem nesprejemljive gospodarske, družbene in/ali okoljske učinke na ozemlju Unije, če bi se ustalil na navedenem ozemlju in se razširil po njem.

Navedeni učinki vključujejo najmanj enega ali več neposrednih učinkov iz točke 4(a) do (g) oddelka 1.

ODDELEK 4

Merila za ugotavljanje istovetnosti škodljivih organizmov, ki so opredeljeni kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za Unijo iz členov 36 in 38

1.   Istovetnost škodljivega organizma

Škodljivi organizem izpolnjuje merilo iz točke 1 oddelka 1.

2.   Verjetnost širjenja škodljivega organizma po ozemlju Unije

Oceni se, da se škodljivi organizem prenaša zlasti prek določenih rastlin za saditev in ne z naravnim širjenjem ali s premiki rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov.

Ta ocena vključuje naslednje vidike, kakor je ustrezno:

(a)

število življenjskih krogov škodljivega organizma na zadevnih gostiteljih;

(b)

biologijo, epidemiologijo in preživetje škodljivega organizma;

(c)

mogočo naravno ali umetno pot ali druge poti prenosa škodljivega organizma na zadevnega gostitelja in učinkovitost poti prenosa, vključno z mehanizmi in hitrostjo širjenja;

(d)

poznejšo napadenost in prenos škodljivega organizma z zadevnega gostitelja na druge rastline in obratno;

(e)

podnebne dejavnike;

(f)

pridelovalne postopke pred spravilom in po njem;

(g)

vrste tal;

(h)

dovzetnost zadevnega gostitelja in zadevne stopnje gostiteljskih rastlin;

(i)

navzočnost vektorjev za škodljivi organizem;

(j)

navzočnost naravnih sovražnikov in antagonistov škodljivega organizma;

(k)

navzočnost drugih gostiteljev, dovzetnih za škodljivi organizem;

(l)

razširjenost škodljivega organizma na ozemlju Unije;

(m)

predvideno uporabo rastlin.

3.   Morebitni gospodarski, družbeni in okoljski učinki škodljivega organizma

Napadenost rastlin za saditev iz točke 2 s škodljivim organizmom ima nesprejemljive gospodarske učinke na predvideno uporabo teh rastlin v zvezi z eno ali več naslednjimi točkami:

(a)

izguba pridelka v smislu donosa in kakovosti;

(b)

dodatni stroški ukrepov obvladovanja;

(c)

dodatni stroški spravila pridelka in razvrščanja;

(d)

stroški ponovne zasaditve;

(e)

izgube zaradi potrebe po gojenju nadomestnih rastlin;

(f)

učinki na obstoječe pridelovalne prakse;

(g)

učinki na druge gostiteljske rastline na mestu pridelave;

(h)

učinki na ustalitev, širjenje in vpliv drugih škodljivih organizmov zaradi sposobnosti zadevnega škodljivega organizma, da deluje kot vektor za navedene druge škodljive organizme;

(i)

učinki na stroške pridelovalcev ali vhodne zahteve, vključno s stroški obvladovanja ter stroški izkoreninjenja in zadrževanja;

(j)

učinki na dobiček pridelovalcev, ki so posledica sprememb stroškov pridelave, donosov ali ravni cen;

(k)

spremembe domačega ali tujega povpraševanja potrošnikov po proizvodu, ki so posledica sprememb kakovosti;

(l)

učinki na domače in izvozne trge ter plačane cene;

(m)

učinki na zaposlovanje.


(1)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(2)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).


PRILOGA II

UKREPI IN NAČELA ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ ZARADI ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV

ODDELEK 1

Ukrepi za obvladovanje tveganj zaradi karantenskih škodljivih organizmov iz člena 17(1), člena 21, člena 25(2), člena 28(4) in (6), člena 29(1), člena 30(5) in (7), člena 40(3), člena 41(3), člena 42(4), člena 46(3), člena 53(3), člena 54(3) in člena 75(2)

Za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov se po potrebi uporablja eden ali več naslednjih ukrepov:

1.

Ukrepi, usmerjeni v preprečevanje in izkoreninjenje napadenosti gojenih in prosto rastočih rastlin:

(a)

omejitve glede istovetnosti, narave, izvora, prednikov, porekla in zgodovine pridelave gojenih rastlin;

(b)

omejitve v zvezi z gojenjem, spravilom in uporabo rastlin;

(c)

omejitve v zvezi z uporabo rastlinskih proizvodov, prostorov, zemljišč, vode, tal, rastnih substratov, objektov, strojev, opreme in drugih predmetov;

(d)

stalni nadzor, vizualni pregled, vzorčenje in laboratorijsko testiranje rastlin, rastlinskih proizvodov, prostorov, zemljišč, vode, tal, rastnih substratov, objektov, strojev, opreme in drugih predmetov glede navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov;

(e)

stalni nadzor glede izgube odpornosti ali spremembe učinkovitosti odpornih rastlinskih vrst ali rastlinskih sort, ki se nanašajo na spremembo v sestavi karantenskega škodljivega organizma oziroma njegovega biotipa, patotipa, sorte ali skupine virulence;

(f)

fizikalno, kemično in biološko tretiranje rastlin, rastlinskih proizvodov, prostorov, zemljišč, vode, tal, rastnih substratov, objektov, strojev, opreme in drugih predmetov, ki so jih napadli ali bi jih lahko napadli karantenski škodljivi organizmi;

(g)

uničenje rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki so jih napadli ali bi jih lahko napadli karantenski škodljivi organizmi ali za namene preprečevanja;

(h)

obveznosti obveščanja, beleženja podatkov, sporočanja in poročanja;

(i)

registracija zadevnih izvajalcev poslovnih dejavnosti.

Za namene točke (b) lahko navedeni ukrepi vključujejo zahteve v zvezi s testiranjem rastlinskih vrst in sort glede odpornosti na zadevne karantenske škodljive organizme ter seznam rastlinskih vrst in sort, za katere je bilo ugotovljeno, da so odporne na zadevni karantenski škodljivi organizem.

Za namene točke (f) lahko navedeni ukrepi vključujejo zahteve v zvezi z:

(i)

registracijo, dovoljenjem in uradnim stalnim nadzorom izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki uporabljajo zadevno tretiranje ter;

(ii)

izdajo fitosanitarnega spričevala, rastlinskega potnega lista, etikete ali drugega uradnega potrdila za tretirane rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete ter označevanjem iz člena 96(1) po zadevnem tretiranju.

2.

Ukrepi, usmerjeni v pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov:

(a)

omejitve glede istovetnosti, narave, izvora, porekla, prednikov, pridelovalne metode in zgodovine ter sledljivosti rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov;

(b)

omejitve vnosa, premikov, uporabe, rokovanja, predelave, pakiranja, skladiščenja, distribucije in namembnih krajev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov;

(c)

stalni nadzor, vizualni pregled, vzorčenje, laboratorijsko testiranje rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov glede navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov, vključno z opravljanjem karantenskih postopkov in uradnih pregledov pred izvozom v tretjih državah;

(d)

fizikalno, kemično in biološko tretiranje ter, kadar je ustrezno, uničenje rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki so jih napadli ali bi jih lahko napadli karantenski škodljivi organizmi;

(e)

obveznosti obveščanja, beleženja podatkov, sporočanja in poročanja;

(f)

registracija zadevnih izvajalcev poslovnih dejavnosti.

Za namene točk (a) do (d) lahko navedeni ukrepi vključujejo zahteve v zvezi z:

(i)

izdajanjem fitosanitarnega spričevala, rastlinskega potnega lista, etikete ali drugega uradnega potrdila, vključno z označevanjem iz člena 96(1), ki potrjujejo skladnost z določbami iz točk od (a) do (d);

(ii)

registracijo, dovoljenjem in uradnim nadzorom izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki uporabljajo tretiranje iz točke (d).

3.

Ukrepi, usmerjeni v poti prenosa za karantenske škodljive organizme, razen pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov:

(a)

omejitve vnosa in premikov karantenskih škodljivih organizmov kot blaga;

(b)

stalni nadzor, vizualni pregled, vzorčenje in laboratorijsko testiranje ter, kadar je ustrezno, uničenje karantenskih škodljivih organizmov kot blaga;

(c)

omejitve za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, ki jih prenašajo potniki;

(d)

stalni nadzor, vizualni pregled, vzorčenje in laboratorijsko testiranje ter, kadar je ustrezno, tretiranje ali uničenje rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki jih prenašajo potniki;

(e)

omejitve za vozila, pakiranje in druge predmete, ki se uporabljajo pri prevozu blaga;

(f)

stalni nadzor, vizualni pregled, vzorčenje in laboratorijsko testiranje ter, kadar je ustrezno, tretiranje ali uničenje vozil, pakiranja in drugih predmetov, ki se uporabljajo za prevoz blaga;

(g)

obveznosti obveščanja, beleženja podatkov, sporočanja in poročanja;

(h)

registracija zadevnih izvajalcev poslovnih dejavnosti.

ODDELEK 2

Načela za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov iz člena 17(1), člena18 (3), člena 21, člena 28(4) in (6), člena 29(1), člena 30(5) in (7), člena 31(1), člena 37(4) in (8), člena 40(3), člena 41(3), člena 46(3), člena 49(2) in (4), člena 53(3), člena 54(3), člena 72(3), člena 74(3), člena 75(2), člena 79(3) in člena 80(3)

Pri obvladovanju tveganj zaradi karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, karantenskimi škodljivimi organizmi za varovana območja in nadzorovanimi nekarantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo se upoštevajo naslednja načela:

1.

Nujnost

Ukrepi za obvladovanje tveganja zaradi škodljvih organizmov se uporabijo le, če so ti potrebni za preprečevanje vnosa, ustalitve in širjenja zadevnega škodljivega organizma.

2.

Sorazmernost

Sprejeti ukrepi za obvladovanje tveganja zaradi škodljvih organizmov so sorazmerni s tveganjem, ki ga predstavlja zadevni škodljivi organizem, in s potrebno stopnjo zaščite.

3.

Najmanjši učinek

Sprejeti ukrepi za obvladovanje tveganja zaradi škodljvih organizmov predstavljajo najmanj omejevalne ukrepe, ki so na voljo, in čim manj ovirajo mednarodno gibanje ljudi, blaga in prevoznih sredstev.

4.

Nediskriminacija

Sprejeti ukrepi za obvladovanje tveganja zaradi škodljvih organizmov se ne uporabljajo tako, da bi lahko predstavljali samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrite omejitve, zlasti za mednarodno trgovino. Za tretje države niso strožji od ukrepov, ki se uporabljajo za enak škodljivi organizem, če je navzoč na ozemlju Unije, če tretje države lahko dokažejo, da imajo enak fitosanitarni status in uporabljajo enake ali enakovredne fitosanitarne ukrepe.

5.

Strokovna utemeljitev

Sprejeti ukrepi za obvladovanje tveganja zaradi škodljivih organizmov so strokovno utemeljeni na podlagi sklepov, ki temeljijo na ustreznih analizah tveganja ali, kadar je ustrezno, drugem primerljivem preverjanju in oceni razpoložljivih znanstvenih informacij. Ti ukrepi bi morali odražati nove ali posodobljene analize tveganja ali ustrezne znanstvene informacije in bi morali biti, kadar je ustrezno, v ta namen spremenjeni ali razveljavljeni.

6.

Izvedljivost

Sprejeti ukrepi za obvladovanje tveganja zaradi škodljivih organizmov bi morali biti taki, da omogočajo dosego cilja teh ukrepov.


PRILOGA III

MERILA ZA OCENO ZELO TVEGANIH RASTLIN, RASTLINSKIH PROIZVODOV ALI DRUGIH PREDMETOV IZ ČLENA 42

Merila, ki jih je treba upoštevati pri oceni iz člena 42, so naslednja:

1.

kar zadeva rastline za saditev, razen semen:

(a)

v Unijo so običajno vnesene v obliki grma ali drevesa ali so v taki obliki navzoče na ozemlju Unije ali so taksonomsko sorodne takim rastlinam;

(b)

nabirajo se na prostem ali se pridelujejo iz rastlin, ki se nabirajo na prostem;

(c)

pridelujejo se na prostem ali se pridelujejo iz rastlin, ki se pridelujejo na prostem, v tretjih državah, skupini tretjih držav ali na določenih območjih zadevne tretje države;

(d)

zanje je znano, da gostijo pogoste škodljive organizme, za katere je znano, da imajo velik učinek na rastlinske vrste, ki imajo velik gospodarski, družbeni ali okoljski pomen za ozemlje Unije;

(e)

zanje je znano, da pogosto prenašajo škodljive organizme brez znakov in simptomov teh škodljivih organizmov ali z latentnim obdobjem za pojav zadevnih znakov ali simptomov, kar pomeni, da se navzočnost škodljivih organizmov med uradnim pregledom ob vnosu na ozemlje Unije verjetno spregleda;

(f)

so trajnice, s katerimi se običajno trguje kot s starimi rastlinami;

2.

kar zadeva druge rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete:

(a)

zanje je znano, da gostijo in pomenijo pomembno pot prenosa za pogoste škodljive organizme, za katere je znano, da imajo velik učinek na rastlinske vrste, ki imajo velik gospodarski, družbeni ali okoljski pomen za ozemlje Unije;

(b)

zanje je znano, da pogosto prenašajo in pomenijo pomembno pot prenosa za škodljive organizme brez znakov in simptomov teh škodljivih organizmov ali z latentnim obdobjem za pojav zadevnih znakov ali simptomov, kar pomeni, da se navzočnost škodljivih organizmov med uradnim pregledom ob vnosu na ozemlje Unije verjetno spregleda.


PRILOGA IV

ELEMENTI ZA UGOTAVLJANJE ISTOVETNOSTI RASTLIN ALI RASTLINSKIH PROIZVODOV, KI VERJETNO PREDSTAVLJAJO NOVO UGOTOVLJENA TVEGANJA ZARADI ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV ALI DRUGA DOMNEVNA FITOSANITARNA TVEGANJA ZA OZEMLJE UNIJE IZ ČLENA 49

Šteje se, da rastline ali rastlinski proizvodi iz tretjih držav verjetno predstavljajo tveganje zaradi škodljivih organizmov za ozemlje Unije iz člena 49(1), kadar zadevne rastline ali rastlinski proizvodi izpolnjujejo vsaj tri od naslednjih pogojev, vključno z vsaj enim od pogojev iz točk 1(a), (b) in (c):

1.

Značilnosti rastlin ali rastlinskih proizvodov:

(a)

spadajo v rastlinski rod ali družino ali so pridelani iz rastlinskega rodu ali družine, za katero je znano, da pogosto gosti škodljive organizme, ki na ozemlju Unije ali v tretjih državah veljajo za karantenske škodljive organizme;

(b)

spadajo v rastlinski rod ali družino ali so pridelani iz rastlinskega rodu ali družine, za katero je znano, da gosti pogoste škodljive organizme, za katere je znano, da imajo velik učinek na rastlinske vrste, ki rastejo na ozemlju Unije in imajo velik gospodarski, družbeni ali okoljski pomen za ozemlje Unije;

(c)

spadajo v rastlinski rod ali družino ali so pridelani iz rastlinskega rodu ali družine, za katero je znano, da pogosto prenašajo škodljive organizme brez znakov in simptomov teh škodljivih organizmov ali z najmanj trimesečnim latentnim obdobjem za pojav zadevnih znakov ali simptomov, kar pomeni, da se navzočnost škodljivih organizmov na navedenih rastlinah ali rastlinskih proizvodih med uradnim nadzorom ob vnosu na ozemlje Unije brez vzorčenja in testiranja ali predložitve v karantenske postopke verjetno spregleda;

(d)

gojijo se na prostem ali so pridelani iz rastlin, ki se gojijo na prostem, v tretjih državah porekla;

(e)

niso odpremljeni v zaprtih kontejnerjih ali pakiranju, oziroma kadar so tako odpremljeni, pošiljke za namene uradnega nadzora ob vnosu na ozemlje Unije zaradi velikosti ni mogoče odpreti v zaprtih prostorih.

2.

Poreklo rastlin ali rastlinskih proizvodov:

(a)

poreklo imajo v tretji državi ali se premikajo iz tretje države, ki je vir ponavljajočih se uradnih obvestil o prestrežbi karantenskih škodljivih organizmov, ki niso uvrščeni na seznam v skladu s členom 5(2);

(b)

poreklo imajo v tretji državi ali se premikajo iz tretje države, ki ni pogodbenica IPPC.


PRILOGA V

VSEBINA FITOSANITARNIH SPRIČEVAL ZA VNOS NA OZEMLJE UNIJE

DEL A

Fitosanitarna spričevala za izvoz iz člena 76(1)

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

DEL B

Fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz iz člena 76(1)

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA VI

MERILA ZA UGOTAVLJANJE ISTOVETNOSTI RASTLIN IZ ČLENA 73, ZA KATERE NI POTREBNO FITOSANITARNO SPRIČEVALO

Pri oceni iz člena 73 se upoštevajo naslednja merila:

1.

rastline ne gostijo karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30, ali pogostih škodljivih organizmov, ki imajo lahko učinek na rastlinske vrste, ki rastejo v Uniji;

2.

rastline so bile v preteklosti skladne z zahtevami za vnos na ozemlje Unije, ki zadevajo tretjo državo ali države porekla;

3.

z vnosom zadevnih rastlin iz ene ali več tretjih držav ni povezan noben izbruh ali izbruhi in za te rastline med vnosom na ozemlje Unije ni bilo ponavljajočih prestrežb karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30.


PRILOGA VII

RASTLINSKI POTNI LISTI

DEL A

Rastlinski potni listi za premike po ozemlju unije iz prvega pododstavka člena 83(2)

1.

Rastlinski potni list za premike po ozemlju Unije vsebuje naslednje elemente:

(a)

besedilo „Rastlinski potni list“ v zgornjem desnem kotu v enem od uradnih jezikov Unije in, če ta ni angleščina, v angleščini, pri čemer sta besedili ločeni s poševnico;

(b)

barvno ali črno-belo zastavo Unije v zgornjem levem kotu;

(c)

črko „A.“, ki ji sledi botanično ime rastlinske vrste ali zadevnega taksona v primeru rastlin in rastlinskih proizvodov ali, kadar je ustrezno, ime zadevnega predmeta ter, neobvezno, ime sorte;

(d)

črko „B.“, ki ji sledijo dvočrkovna koda iz točke (a) člena 67 za državo članico, v kateri je registriran izvajalec poslovne dejavnosti, ki izdaja rastlinski potni list, vezaj in številko registracije zadevnega izvajalca poslovne dejavnosti, ki izda rastlinski potni list ali za katerega rastlinski potni list izda pristojni organ;

(e)

črko „C.“, ki ji sledi oznaka za sledljivost zadevne rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta;

(f)

črko „D.“, ki ji, kadar je ustrezno, sledi:

(i)

ime tretje države porekla ali

(ii)

dvočrkovna koda države članice porekla iz točke (a) člena 67.

2.

Oznaka za sledljivost iz točke 1(e) se lahko dopolni tudi s sklicevanjem na enolično črtno kodo za sledljivost, hologram, čip ali drug nosilec podatkov, nameščen na prodajno enoto.

DEL B

Rastlinski potni listi za premike na varovana območja iz drugega pododstavka člena 83(2) in po njih

1.

Rastlinski potni list za premike na varovana območja in po njih vsebuje naslednje elemente:

(a)

besedilo „Rastlinski potni list – PZ“ v zgornjem desnem kotu v enem od uradnih jezikov Unije in, če ta ni angleščina, v angleščini, pri čemer sta besedili ločeni s poševnico;

(b)

neposredno pod navedenim besedilom znanstveno ime oziroma imena ali oznako oziroma oznake zadevnih karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje iz člena 32(3);

(c)

barvno ali črno-belo zastavo Unije v zgornjem levem kotu;

(d)

črko „A.“, ki ji sledi botanično ime rastlinske vrste ali zadevnega taksona v primeru rastlin in rastlinskih proizvodov ali, kadar je ustrezno, ime zadevnega predmeta ter, neobvezno, ime sorte;

(e)

črko „B.“, ki ji sledijo dvočrkovna koda iz točke (a) člena 67 za državo članico, v kateri je registriran izvajalec poslovne dejavnosti, ki izdaja rastlinski potni list, vezaj in številka registracije zadevnega izvajalca poslovne dejavnosti, ki izda rastlinski potni list ali za katerega rastlinski potni list izda pristojni organ;

(f)

črko „C.“, ki ji sledi oznaka za sledljivost zadevne rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta;

(g)

črko „D.“, ki ji, kadar je ustrezno, sledi:

(i)

ime tretje države porekla ali

(ii)

dvočrkovna koda države članice porekla iz točke (a) člena 67 in v primeru nadomestitve rastlinskega potnega lista številka registracije zadevnega izvajalca poslovne dejavnosti, ki je izdal izvirnik rastlinskega potnega lista ali za katerega je izvirnik rastlinskega potnega lista izdal pristojni organ iz člena 93(1) in (2).

2.

Oznaka za sledljivost iz točke 1(f) se lahko dopolni tudi s sklicevanjem na enolično črtno kodo za sledljivost, hologram, čip ali drug nosilec podatkov, nameščen na prodajno enoto.

DEL C

Rastlinski potni listi za premike po ozemlju unije v kombinaciji s certifikacijsko oznako iz drugega pododstavka člena 83(5)

1.

Rastlinski potni list za premike po ozemlju Unije, ki je v skupno etiketo združen z uradno etiketo za semena ali drug razmnoževalni material iz člena 10(1) Direktive 66/401/EGS, člena 10(1) Direktive 66/402/EGS, člena 10(1) Direktive 68/193/EGS, člena 12 Direktive 2002/54/ES, člena 28(1) Direktive 2002/55/ES, člena 13(1) Direktive 2002/56/ES oziroma člena 12(1) Direktive 2002/57/ES in etiketo za predosnovni, osnovni ali certificirani material iz točke (b) člena 9(1) Direktive 2008/90/ES, vsebuje naslednje elemente:

(a)

besedilo „Rastlinski potni list“ v zgornjem desnem kotu skupne etikete v enem od uradnih jezikov Unije in, če ta ni angleščina, v angleščini, pri čemer sta besedili ločeni s poševnico;

(b)

barvno ali črno-belo zastavo Unije v zgornjem levem kotu skupne etikete.

Rastlinski potni list se v skupni etiketi namesti neposredno nad uradno etiketo ter je tako širok kot zadevna uradna etiketa.

2.

Ustrezno se uporablja točka 2 dela A.

DEL D

Rastlinski potni listi za premike na varovana območja in po njih v kombinaciji s certifikacijsko oznako iz tretjega pododstavka člena 83(5)

1.

Rastlinski potni list za premike na varovana območja in po njih, ki je v skupno etiketo združen z uradno etiketo za semena ali drug razmnoževalni material iz člena 10(1) Direktive 66/401/EGS, člena 10(1) Direktive 66/402/EGS, člena 10(1) Direktive 68/193/EGS, člena 12 Direktive 2002/54/ES, člena 28(1) Direktive 2002/55/ES, člena 13(1) Direktive 2002/56/ES oziroma člena 12(1) Direktive 2002/57/ES in etiketo za predosnovni, osnovni ali certificirani material iz točke (b) člena 9(1) Direktive 2008/90/ES, vsebuje naslednje elemente:

(a)

besedilo „Rastlinski potni list – PZ“ v zgornjem desnem kotu skupne etikete v enem od uradnih jezikov Unije in, če ta ni angleščina, v angleščini, pri čemer sta besedili ločeni s poševnico;

(b)

neposredno pod navedenim besedilom znanstveno ime oziroma imena ali oznaka oziroma oznake zadevnih karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje;

(c)

barvno ali črno-belo zastavo Unije v zgornjem levem kotu skupne etikete.

Rastlinski potni list se v skupni etiketi namesti neposredno nad uradno etiketo ali, kadar je ustrezno, glavnim spričevalom ter je tako širok kot zadevna uradna etiketa oziroma zadevno glavno spričevalo.

2.

Ustrezno se uporablja točka 2 dela B.


PRILOGA VIII

VSEBINA FITOSANITARNIH SPRIČEVAL ZA IZVOZ IN PONOVNI IZVOZ TER PREDIZVOZNIH SPRIČEVAL IZ ČLENA 100(3), ČLENA 101(4) OZIROMA ČLENA 102(5)

DEL A

Fitosanitarna spričevala za izvoz iz člena 100(3)

1.

Fitosanitarno spričevalo za premike z ozemlja Unije za namene izvoza v tretjo državo vsebuje naslednje elemente:

(a)

besedilo „Fitosanitarno spričevalo“, ki mu sledijo:

(i)

črki „EU“;

(ii)

dvočrkovna oznaka iz točke (a) člena 67 za državo članico, v kateri je registriran izvajalec poslovne dejavnosti, ki zahteva izdajo fitosanitarnega spričevala za izvoz;

(iii)

poševnica;

(iv)

enolična identifikacijska oznaka za spričevalo, sestavljena iz številk ali kombinacije črk in številk, tako da črke po potrebi predstavljajo pokrajino in okrožje države članice, v kateri je spričevalo izdano;

(b)

besedilo „Ime in naslov izvoznika“, ki mu sledita ime in naslov registriranega izvajalca dejavnosti ali fizične osebe, ki zahteva izdajo fitosanitarnega spričevala za izvoz;

(c)

besedilo „Prijavljeno ime in naslov prejemnika“, ki mu sledita uradno ime in naslov prejemnika;

(d)

besedilo „Organizacija za varstvo rastlin“, ki mu sledita ime države članice, katere organizacija za varstvo rastlin izda spričevalo, ter besedilo „za organizacijo(-e) za varstvo rastlin“, ki mu sledi ime namembne države oziroma držav, kakor je ustrezno;

(e)

besedilo „Kraj porekla“, ki mu sledi kraj oziroma kraji porekla rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v pošiljki, za katero je izdano spričevalo. V vseh primerih bi bilo treba navesti ime države oziroma držav porekla;

(f)

neoštevilčeno polje, ki je namenjeno logotipu EU. Neobvezno se lahko dodajo še drugi uradni logotipi;

(g)

besedilo „Prijavljeno prevozno sredstvo“, ki mu sledi prijavljeno prevozno sredstvo za zadevno pošiljko;

(h)

besedilo „Prijavljena vstopna točka“, ki mu sledi prijavljena vstopna točka v namembno državo zadevne pošiljke;

(i)

besedilo „Značilne oznake; število in opis pakiranj; ime proizvoda; botanično ime rastlin“, ki mu sledi opis pošiljke, vključno z botaničnim imenom rastlin ali imenom proizvoda, značilnimi oznakami ter številom in vrsto pakiranj v pošiljki;

(j)

besedilo „Prijavljena količina“, ki mu sledi količina rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v navedeni pošiljki, izražena s številom ali maso;

(k)

besedilo „S tem se potrjuje, da so bili rastline, rastlinski proizvodi ali drugi nadzorovani predmeti, opisani v tem dokumentu, uradno pregledani in/ali testirani v skladu z ustreznimi uradnimi postopki ter se šteje, da so prosti karantenskih škodljivih organizmov, ki jih določi pogodbenica uvoznica, in so skladni z veljavnimi fitosanitarnimi zahtevami pogodbenice uvoznice, vključno z zahtevami za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme“. Neobvezno se lahko doda naslednja klavzula: „Šteje se, da so načeloma prosti drugih škodljivih organizmov.“;

(l)

besedilo „Dopolnilna izjava“, ki mu sledita dopolnilna izjava iz člena 71(2) in izjava iz člena 71(3) ter, neobvezno, dodatne fitosanitarne informacije, pomembne za pošiljko. Če je za celotno dopolnilno izjavo premalo prostora, se lahko doda priloga. Informacije v prilogi bi morale vključevati le tisto, kar je zahtevano v fitosanitarnem spričevalu. Vse strani priloge bi morale vsebovati številko fitosanitarnega spričevala ter datum, podpis in žig v skladu z enakimi zahtevami, kot veljajo za fitosanitarno spričevalo. V fitosanitarnem spričevalu bi moral biti v ustreznem oddelku naveden sklic na vsako prilogo;

(m)

besedilo „Dezinsekcija in/ali dezinfekcija“;

(n)

besedo „Tretiranje“, ki ji sledi tretiranje, uporabljeno za navedeno pošiljko;

(o)

besedilo „Pripravek (aktivna snov)“, ki mu sledi aktivna snov uporabljenega pripravka, ki se uporablja za tretiranje iz točke (n);

(p)

besedilo „Trajanje in temperatura“, ki mu sledi trajanje in, kadar je ustrezno, temperatura tretiranja;

(q)

besedo „Koncentracija“, ki ji sledi koncentracija pripravke med navedenim tretiranjem;

(r)

besedo „Datum“, ki ji sledi datum, ko je bilo tretiranje opravljeno;

(s)

besedilo „Dodatne informacije“, ki mu sledijo dodatne informacije, ki jih pristojni organ želi vključiti v spričevalo;

(t)

besedilo „Kraj izdaje“, ki mu sledi kraj izdaje fitosanitarnega spričevala;

(u)

besedo „Datum“, ki ji sledi datum izdaje fitosanitarnega spričevala;

(v)

besedilo „Ime in podpis pooblaščenega uradnika“, ki mu sledita ime in podpis uradnika, ki je izdal in podpisal fitosanitarno spričevalo;

(w)

besedilo „Žig organizacije“, ki mu sledi uradni žig pristojnega organa, ki izda fitosanitarno spričevalo; in

(x)

neobvezno se lahko na spričevalo pod okvir doda besedilo „Organizacija za varstvo rastlin ali njeni uradniki ali predstavniki ne nosijo nobene finančne odgovornosti v zvezi s tem spričevalom.“.

2.

Kadar fitosanitarno spričevalo ni izdano v elektronski obliki, uporabljeni papir vsebuje vodni znak, reliefni žig ali reliefni logotip, ki ga določi pristojni organ, ki podpiše spričevalo. Barva prednatisnjenega besedila je zelena, razen številke izvirnika spričevala iz točke (a)(iv) odstavka 1, ki je lahko drugačne barve.

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

DEL B

Fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz iz člena 101(4)

1.

Fitosanitarno spričevalo za premike z ozemlja Unije za namene ponovnega izvoza v tretjo državo vsebuje naslednje elemente:

(a)

besedilo „Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz“, ki mu nato sledijo:

(i)

črki „EU“;

(ii)

dvočrkovna oznaka iz točke (a) člena 67 za državo članico, v kateri je registriran izvajalec poslovne dejavnosti, ki zahteva izdajo fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz;

(iii)

poševnica; in

(iv)

enolična identifikacijska oznaka za spričevalo, sestavljena iz številk ali kombinacije črk in številk, tako da črke po potrebi predstavljajo pokrajino in okrožje države članice, v kateri je spričevalo izdano;

(b)

besedilo „Ime in naslov izvoznika“, ki mu sledita ime in naslov registriranega izvajalca dejavnosti, ki zahteva izdajo fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz;

(c)

besedilo „Prijavljeno ime in naslov prejemnika“, ki mu sledita uradno ime in naslov prejemnika;

(d)

besedilo „Organizacija za varstvo rastlin“, ki mu sledita ime države članice, katere organizacija za varstvo rastlin izda spričevalo, ter besedilo „za organizacijo(-e) za varstvo rastlin“, ki mu sledi ime namembne države oziroma držav, kakor je ustrezno;

(e)

besedilo „Kraj porekla“, ki mu sledi kraj oziroma kraji porekla rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v pošiljki, za katero je izdano spričevalo. V vseh primerih bi bilo treba navesti ime države oziroma držav porekla;

(f)

neoštevilčeno polje, ki je namenjeno logotipu EU. Neobvezno se lahko dodajo še drugi uradni logotipi;

(g)

besedilo „Prijavljeno prevozno sredstvo“, ki mu sledi prijavljeno prevozno sredstvo za zadevno pošiljko;

(h)

besedilo „Prijavljena vstopna točka“, ki mu sledi prijavljena vstopna točka v namembno državo zadevne pošiljke;

(i)

besedilo „Značilne oznake; število in opis pakiranj; ime proizvoda; botanično ime rastlin“, ki mu sledi opis pošiljke, vključno z botaničnim imenom rastlin ali imenom proizvoda, značilnimi oznakami ter številom in vrsto pakiranj v pošiljki;

(j)

besedilo „Prijavljena količina“, ki mu sledi količina rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v navedeni pošiljki, izražena s številom ali maso;

(k)

naslednje besedilo:

„S tem se potrjuje,

da so bili zgoraj opisani rastline, rastlinski proizvodi ali drugi nadzorovani predmeti uvoženi v …(država/pogodbenica ponovnega izvoza) iz …(država/pogodbenica porekla), pri čemer je bilo priloženo fitosanitarno spričevalo št. …, katerega

☐ izvirnik ☐ overjena kopija je priložen(a) temu spričevalu;

da so

☐ pakirani ☐ prepakirani

v

☐ izvirno ☐ novo embalažo,

da se na podlagi

☐ izvirnika fitosanitarnega spričevala in

☐dodatnega uradnega pregleda

šteje, da so skladni z veljavnimi fitosanitarnimi zahtevami države/pogodbenice uvoznice, ter

da med skladiščenjem v …(pogodbenica ponovnega izvoza) pošiljka ni bila izpostavljena tveganju napadenosti ali okužbe,“

v katero se vnesejo zahtevane informacije in označijo ustrezna polja;

(l)

besedilo „Dopolnilna izjava“, ki mu sledita dopolnilna izjava iz člena 71(2) in izjava iz člena 71(3) ter, neobvezno, dodatne fitosanitarne informacije, pomembne za pošiljko. Če je za celotno dopolnilno izjavo premalo prostora, se lahko doda priloga. Informacije v prilogi bi morale vključevati le tisto, kar je zahtevano v fitosanitarnem spričevalu. Vse strani priloge bi morale vsebovati številko fitosanitarnega spričevala ter datum, podpis in žig v skladu z enakimi zahtevami, kot veljajo za fitosanitarno spričevalo. V fitosanitarnem spričevalu bi moral biti v ustreznem oddelku naveden sklic na vsako prilogo;

(m)

besedilo „Dezinsekcija in/ali dezinfekcija“;

(n)

besedo „Tretiranje“, ki ji sledi tretiranje, uporabljeno za navedeno pošiljko;

(o)

besedilo „Pripravek (aktivna snov)“, ki mu sledi aktivna snov uporabljenega pripravka, ki se uporablja za tretiranje iz točke (n);

(p)

besedilo „Trajanje in temperatura“, ki mu sledi trajanje in, kadar je ustrezno, temperatura tretiranja;

(q)

besedo „Koncentracija“, ki ji sledi koncentracija pripravka med navedenim tretiranjem;

(r)

besedo „Datum“, ki ji sledi datum, ko je bilo tretiranje opravljeno;

(s)

besedilo „Dodatne informacije“, ki mu sledijo dodatne informacije, ki jih pristojni organ želi vključiti v spričevalo;

(t)

besedilo „Kraj izdaje“, ki mu sledi kraj izdaje fitosanitarnega spričevala;

(u)

besedo „Datum“, ki ji sledi datum izdaje fitosanitarnega spričevala;

(v)

besedilo „Ime in podpis pooblaščenega uradnika“, ki mu sledita ime in podpis uradnika, ki je izdal in podpisal fitosanitarno spričevalo;

(w)

besedilo „Žig organizacije“, ki mu sledi uradni žig pristojnega organa, ki izda fitosanitarno spričevalo; in

(x)

neobvezno se lahko na spričevalo pod okvir doda besedilo „Organizacija za varstvo rastlin ali njeni uradniki ali predstavniki ne nosijo nobene finančne odgovornosti v zvezi s tem spričevalom.“.

2.

Kadar fitosanitarno spričevalo ni izdano v elektronski obliki, uporabljeni papir vsebuje vodni znak, reliefni žig ali reliefni logotip, ki ga določi pristojni organ, ki podpiše spričevalo. Barva prednatisnjenega besedila je rjava, razen številke izvirnika spričevala iz točke (a)(iv) odstavka 1, ki je lahko drugačne barve.

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

DEL C

Predizvozna spričevala iz člena 102(6)

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA IX

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva Sveta 69/464/EGS

Ta uredba

Člen 1

Člen 28(1)

Člen 2

Člen 28(1)(e)

Člens 3, 4 in 5

Člen 28(1)(d)

Člen 6

Člen 28(1)(f)

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 31(1)

Člena 10 in 11

Člen 28(1)(d)

Člena 12 in 13


Direktiva Sveta 93/85/EGS

Ta uredba

Člen 1

Člen 28(1)

Člen 2

Člen 28(1)(g)

Člen 3

Člena 14(1) in 15(1)

Členi od 4 do 8

Člen 28(1)(a) do (d)

Člen 9

Člen 10

Člen 8

Člen 11

Člen 31

Člen 12

Člen 28(1)

Členi od 13 do 15

Priloge od I do V

Člen 28(1)


Direktiva Sveta 98/57/ES

Ta uredba

Člen 1

Člen 28(1)

Člen 2

Člen 28(1)(g)

Člen 3

Člena 14(1) in 15(1)

Členi od 4 do 7

Člen 28(1)(a) do (c)

Člen 8

Člen 9

Člen 8

Člen 10

Člen 31

Člen 11

Člen 28(1)

Členi od 12 do 14

Priloge od I do VII

Člen 28(1)


Direktiva Sveta 2007/33/ES

Ta uredba

Člen 1

Člen 28(1)

Člena 2 in 3

Člen 28(1) in (2)

Členi od 4 do 8

Člen 28(1)(g)

Členi od 9 do 13

Člen 28(1) in (2)

Člen 14

Člen 8

Člen 15

Člen 31

Člen 16

Člen 28(1)

Člen 17

Člen 107

Členi od 18 do 20

Priloge od I do IV

Člen 28(1)


Direktiva Sveta 2000/29/ES

Ta uredba

Člen 1(1)

Člen 1(1) in (2)

Člen 1(2)

Člen 1(3)

Člen 1(3)

Člen 1(4)

 (*)

Člen 1(5) in (6)

Člen 2(1)(a)

Člen 2, točka (1)

Člen 2(1)(b)

Člen 2, točka (2), prvi pododstavek

Člen 2(1)(c)

Člen 2, točka (3)

Člen 2(1)(d)

Člen 2, točka (4)

Člen 2(1)(e)

Člen 1(1) in (2)

Člen 2(1)(f)

Člen 78

Člen 2(1)(g)

 (*)

Člen 2(1)(h)

Členi 32 do 35

Člen 2(1)(i), prvi pododstavek

Člen 76 (*)

Člen 2(1)(i), drugi in tretji pododstavek

 (*)

Člen 2(1)(j) do (n)

 (*)

Člen 2(1)(o)

Člen 2, točka (7)

Člen 2(1)(p), (q) in (r)

 (*)

Člen 2(2)

Člen 2, točka (2), drugi pododstavek

Člen 3(1)

Člen 5(1)

Člen 3(2) in (3)

Člens 5(1), 37(1) in 41(1)

Člen 3(4)

Člena 5(1) in 37(1)

Člen 3(5)

Člena 32(2) in 54(1)

Člen 3(6)

Člena 5(2) in 32(3)

Člen 3(7)

Členi 5(2) in (3), 28(1) ter 37(2)

Člena 3(8) in (9)

Členi 8, 39, 48 in 58

Člen 4(1)

Člen 40(1)

Člen 4(2)

Člen 53(1)

Člen 4(3)

Člen 4(4)

Člen 4(5)

Členi 8, 48 in 58

Člen 4(6)

Člen 46

Člen 5(1)

Člena 40(1) in 41(1)

Člen 5(2)

Člen 53(1)

Člen 5(3)

Člena 40(3) in 53(3)

Člen 5(4)

Člena 41(1) in 75

Člen 5(5)

Členi 8, 48 in 58

Člen 5(6)

Člen 46

Člen 6(1) do (4)

Člen 87(1), (2) in (3)

Člen 6(5), prvi in drugi pododstavek

Člen 87(1), (2) in (3)

Člen 6(5), tretji pododstavek

Člena 65 in 68

Člen 6(5), četrti pododstavek

Člen 9(3)

Člen 6(5), peti pododstavek

Člen 81

Člen 6(6)

Člena 65 in 69

Člen 6(7)

Člen 81

Člen 6(8), prva alinea

Člen 6(8), druga alinea

Člen 57

Člen 6(8), tretja alinea

Člen 87(4)

Člen 6(8), četrta alinea

Členi 66, 69 in 90

Člen 6(8), peta alinea

Člen 6(8), šesta alinea

Člen 81

Člen 6(9)

Člen 66

Člen 10(1)

Členi 78, 83(5), 85, 86 in 87

Člen 10(2)

Členi 79, 80 in 81

Člen 10(3)

Člen 93

Člen 10(4), prva alinea

Člen 83(7) in (8)

Člen 10(4), druga,tretja in četrta alinea

Člen 11(1)

Člen 87(1)

Člen 11(2)

Člen 11(3)

 (*)

Člen 11(4)

Člen 92(2) in (3)

Člen 11(5)

Člen 92(2) in (3)

Člen 12(1)

 (*)

Člen 12(2)

Členi 69(4), 93(5) in 95(3) (*)

Člen 12(3)

 (*)

Člen 12(4)

Člena 41(4) in 95(5) (*)

Člen 13(1) in (2)

Člen 76(5) (*)

Člen 13(3) in (4)

 (*)

Člen 13a(1) in (2)

 (*)

Člen 13a(3)

Člen 76 (*)

Člen 13a(4)

Člen 76 (*)

Člen 13a(5)

 (*)

Člen 13b

 (*)

Člen 13c(1)(a)

 (*)

Člen 13c(1)(b)

Člen 65 (*)

Člen 13c(1)(c)

 (*)

Člen 13c(2) do (4)

 (*)

Člen 13c(6)

Člen 94 (*)

Člen 13c(7)

Člen 77 (*)

Člen 13c(8)

Členi 40(4), 41(4), 53(4), 54(4) in 103 (*)

Člen 13d

 (*)

Člen 13e

Člena 100 in 101

Člen 14

Členi 5(3) in (4), 32(3), 37(2) in (3), 40(2), 41(2), 53(3), 54(3), 72(2) in (3), 74(2) in (3), 79(2) in (3) ter 80(2) in (3)

Člen 15(1)

Člen 41(3), prvi pododstavek

Člen 15(2)

Člen 41(3), drugi pododstavek

Člen 15(3)

Člen 71(3)

Člen 15(4)

Člen 16(1)

Člen 9(1) in (2) ter člen 17

Člen 16(2), prvi pododstavek

Člen 29

Člen 16(2), drugi in tretji pododstavek

Člen 13

Člen 16(2), četrti pododstavek

Člen 16(3)

Člen 30

Člen 16(4)

Členi 28(1), 30(1) in 49(1)

Člen 16(5)

Členi 28(6), 30(7) in 49(4)

Člen 18

Člen 107

Člen 20

Člen 21(1) do (5)

 (*)

Člen 21(6)

Člen 103

Člen 21(7) in (8)

Člen 27

Člen 27a

 (*)

Člen 28 in 29

Priloga I, del A

Člen 5(2)

Priloga I, del B

Člen 32(3)

Priloga II, del A, oddelek I

Člen 5(2)

Priloga II, del A, oddelek II

Člen 37(2)

Priloga II, del B

Člen 32(3)

Priloga III, del A

Člen 40(2)

Priloga III, del B

Člen 53(2)

Priloga IV, del A

Člen 41(2)

Priloga IV, del B

Člen 54(2)

Priloga V, del A, točka I

Člen 79(1)

Priloga V, del A, točka II

Člen 80(1)

Priloga V, del B, točka I

Člen 72

Priloga V, del B, točka II

Člen 74

Priloga VI

Priloga VII

Priloga VIII

Priloga VIII

Priloga VIIIa

 (*)

Priloga IX


(*)  Glej člen 109(1).


Top