EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009D0371

Sklep Sveta z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol)

UL L 121, 15/05/2009, p. 37–66 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 30/04/2017; se razveljavijo in nadomestijo z 32016R0794

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2009/371/oj

15.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/37


SKLEP SVETA

z dne 6. aprila 2009

o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol)

(2009/371/PNZ)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 30(1)(b), člena 30(2) in člena 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ustanovitev Evropskega policijskega urada (Europol) je bila dogovorjena v Pogodbi o Evropski uniji z dne 7. februarja 1992, ureja pa jo Konvencija na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) (2).

(2)

Konvencija o Europolu je bila večkrat spremenjena, in sicer s tremi protokoli, ki so začeli veljati po dolgotrajnem postopku ratifikacije. Tako bo nadomestitev Konvencije s sklepom olajšala nadaljnje potrebne spremembe.

(3)

Pravni okvir Europola se lahko deloma poenostavi in izboljša z ustanovitvijo Europola kot subjekta Unije, ki se financira iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu z naknadno uporabo splošnih pravil in postopkov.

(4)

Nedavni pravni instrumenti, s katerimi so bili na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji ustanovljeni podobni subjekti Unije (Sklep Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (3) in Sklep Sveta 2005/681/PNZ z dne 20. septembra 2005 o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL) (4), imajo obliko sklepov Sveta, ker se lahko takšni sklepi lažje prilagajajo spremenjenim okoliščinam in novim političnim prednostnim nalogam.

(5)

Ustanovitev Europola kot subjekta Unije, ki se financira iz splošnega proračuna Evropske unije, bo okrepila vlogo Evropskega parlamenta pri nadzoru nad Europolom, saj Evropski parlament sodeluje pri sprejemanju tega proračuna, vključno s kadrovskim načrtom, ter v postopku razrešnice.

(6)

Uporaba splošnih pravil in postopkov, ki veljajo za podobne subjekte Unije, bo za Europol zagotovila administrativno poenostavitev, kar mu bo omogočilo, da več sredstev nameni svojim bistvenim nalogam.

(7)

Nadaljnja poenostavitev in izboljšanje delovanja Europola se lahko doseže z ukrepi za povečanje možnosti Europola za pomoč in podporo pristojnim organom pregona držav članic, ne da bi se pri tem osebju Europola podelilo izvršilna pooblastila.

(8)

Ena od takih izboljšav je zagotoviti, da bo lahko Europol pristojnim organom držav članic pomagal pri boju proti posebnim hujšim oblikam kriminala, brez sedanje omejitve, po kateri morajo obstajati dejanski znaki o vpletenosti organiziranih kriminalnih združb.

(9)

Spodbujati bi bilo treba ustanavljanje skupnih preiskovalnih enot in pomembno je, da bi v njih lahko sodelovalo tudi osebje Europola. Da bi bilo tako sodelovanje mogoče v vseh državah članicah, bi bilo treba zagotoviti, da osebje Europola med sodelovanjem v preiskovalnih enotah v podporni funkciji ne bo uživalo imunitete. To bo mogoče po sprejetju uredbe v ta namen na podlagi člena 16 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

(10)

Nacionalne enote Europola bi morale imeti neposreden dostop do vseh podatkov v Europolovem informacijskem sistemu, da bi se izognili nepotrebnim postopkom.

(11)

Za doseganje svojih ciljev Europol obdeluje osebne podatke avtomatsko ali v strukturiranih ročno vodenih zbirkah. V skladu s tem bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev takšne ravni varstva podatkov, ki je vsaj enakovredna ravni, ki izhaja iz uporabe načel Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, podpisane v Strasbourgu, dne 28. januarja 1981, in njenih kasnejših sprememb, takoj po njihovi uveljavitvi med državami članicami.

(12)

Pri prenosu osebnih podatkov s strani držav članic Europolu se bo uporabljal okvirni sklep Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Navedeni okvirni sklep ne bo vplival na ustrezni skupek določb o varstvu podatkov iz tega sklepa in ta sklep bi moral vsebovati posebne določbe o varstvu osebnih podatkov, ki bi zaradi posebne narave, nalog in pristojnosti Europola morale podrobneje urejati ta vprašanja.

(13)

Potreben je pooblaščenec za varstvo podatkov, ki bi moral na neodvisen način zagotavljati zakonitost obdelave podatkov in skladnost z določbami tega sklepa o obdelavi osebnih podatkov, vključno z obdelavo osebnih podatkov osebja Europola, ki so zaščiteni v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (5).

(14)

Europolove možnosti za vzpostavljanje in upravljanje sistemov za obdelavo informacij v podporo svojim nalogam bi bilo treba razširiti. Take dodatne sisteme za obdelavo informacij bi bilo treba vzpostaviti in upravljati v skladu s splošnimi načeli varstva podatkov iz Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in Priporočila št. R(87) 15 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 17. septembra 1987, in sicer na podlagi sklepa upravnega odbora, ki ga odobri Svet.

(15)

Ta sklep omogoča upoštevanje načela dostopa javnosti do uradnih dokumentov.

(16)

Europol bi moral pri izpolnjevanju svojih nalog sodelovati z evropskimi institucijami, organi, uradi in agencijami, vključno z Eurojustom, pri čemer bi moral zagotavljati ustrezno raven varstva podatkov.

(17)

Europolu bi moralo biti omogočeno, da s podobnimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ali Skupnosti sklepa sporazume ali delovne dogovore, da se poveča vzajemna učinkovitost pri boju proti hujšim oblikam kriminala v pristojnosti obeh strani in prepreči podvajanje dela.

(18)

Možnosti Europola za sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami bi bilo treba racionalizirati, da se zagotovi skladnost s splošno politiko Unije na tem področju in z novimi določbami o tem, kako naj bi tako sodelovanje potekalo v prihodnje.

(19)

Vodenje Europola bi bilo treba izboljšati s poenostavljenimi postopki, splošnejšim opisom nalog upravnega odbora in uvedbo splošnega pravila, da se vse odločitve sprejemajo z dvotretjinsko večino.

(20)

Prav tako je zaželeno predvideti okrepljen nadzor Evropskega parlamenta nad Europolom, s čimer bi se zagotovilo, da Europol ostane popolnoma odgovorna in pregledna organizacija, ob ustreznem upoštevanju potrebe po varovanju tajnosti operativnih informacij.

(21)

Sodni nadzor nad Europolom se bo izvajal v skladu s členom 35 Pogodbe o Evropski uniji.

(22)

Da bi lahko Europol še naprej opravljal svoje naloge po najboljših močeh, bi bilo treba določiti skrbno načrtovane prehodne ukrepe.

(23)

Ker cilja tega sklepa, in sicer ustanovitve subjekta, odgovornega za sodelovanje na področju kazenskega pregona na ravni Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Unija, Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(24)

Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –

SKLENIL:

POGLAVJE I

USTANOVITEV IN NALOGE

Člen 1

Ustanovitev

1.   Ta sklep nadomešča določbe Konvencije na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ustanovitvi Evropskega policijskega urada („Konvencija o Europolu“).

Sedež Europola je v Haagu na Nizozemskem.

2.   Europol iz tega sklepa se obravnava kot pravni naslednik Europola, kakor je bil ustanovljen s Konvencijo o Europolu.

3.   Europol se v vsaki državi članici poveže z eno nacionalno enoto, ki se ustanovi ali imenuje v skladu s členom 8.

Člen 2

Pravna in poslovna sposobnost

1.   Europol je pravna oseba.

2.   Europol ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Europol lahko zlasti pridobiva premično in nepremično premoženje in z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.   Europol je pooblaščen, da s Kraljevino Nizozemsko sklene sporazum o sedežu.

Člen 3

Cilj

Cilj Europola je podpirati in krepiti dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju in zatiranju organiziranega kriminala, terorizma in drugih hujših oblik kriminala, ki prizadenejo dve ali več držav članic.

V tem sklepu „pristojni organi“ pomenijo vse javne organe, ki obstajajo v državah članicah in so po nacionalni zakonodaji odgovorni za preprečevanje kaznivih dejanj in boj proti njim.

Člen 4

Pristojnost

1.   Pristojnost Europola zajema organizirani kriminal, terorizem in druge hujše oblike kriminala, ki so navedene v Prilogi, ki tako prizadenejo dve ali več držav članic, da je zaradi obsega, pomena in posledic kaznivih dejanj potreben skupen pristop držav članic.

2.   Svet na priporočilo upravnega odbora določi svoje prednostne naloge za Europol in pri tem upošteva zlasti strateške analize in ocene ogroženosti, ki jih je pripravil Europol.

3.   Pristojnost Europola zajema tudi povezana kazniva dejanja. Za povezana kazniva dejanja se štejejo naslednja kazniva dejanja:

(a)

kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve sredstev za izvrševanje dejanj iz pristojnosti Europola;

(b)

kazniva dejanja, storjena z namenom omogočanja ali izvrševanja dejanj iz pristojnosti Europola;

(c)

kazniva dejanja, storjena z namenom zagotavljanja nekaznovanja za dejanja iz pristojnosti Europola.

Člen 5

Naloge

1.   Glavne naloge Europola so:

(a)

zbirati, hraniti, obdelovati, analizirati in izmenjevati informacije ter kriminalistične obveščevalne podatke;

(b)

prek nacionalne enote iz člena 8 pristojne organe držav članic nemudoma obveščati o informacijah, ki se nanašajo na njih, in o vseh ugotovljenih povezavah med kaznivimi dejanji;

(c)

pomagati pri preiskavah v državah članicah, zlasti s posredovanjem vseh ustreznih informacij nacionalnim enotam;

(d)

pozvati pristojne organe zadevnih držav članic k začetku, vodenju ali usklajevanju preiskav ter v posebnih primerih predlagati vzpostavitev skupne preiskovalne enote;

(e)

zagotavljati kriminalistične obveščevalne podatke in analitično podporo državam članicam v zvezi z večjimi mednarodnimi dogodki;

(f)

pripraviti ocene ogroženosti, strateške analize in poročila o splošnem stanju, povezana s ciljem Europola, vključno z ocenami ogroženosti s strani organiziranega kriminala.

2.   Naloge iz odstavka 1 vključujejo nudenje podpore državam članicam pri njihovih nalogah zbiranja in analiziranja informacij z interneta, da se prispeva k prepoznavanju kriminalnih dejavnosti, ki jih omogoča uporaba interneta ali ki se izvajajo z uporabo interneta.

3.   Dodatne naloge Europola so:

(a)

razvijati strokovno znanje pristojnih organov v državah članicah o preiskovalnih postopkih in jim svetovati pri preiskavah;

(b)

zagotavljati strateške kriminalistične obveščevalne podatke za pomoč in podporo uspešni in učinkoviti uporabi sredstev, ki so za operativne dejavnosti na voljo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter podpirati takšne dejavnosti.

4.   Poleg tega lahko Europol v okviru cilja iz člena 3 ob upoštevanju razpoložljivosti kadrov in proračunskih sredstev ter v okviru omejitev, ki jih določi upravni odbor, državam članicam s podporo, svetovanjem in raziskavami pomaga na naslednjih področjih:

(a)

usposabljanje članov njihovih pristojnih organov, po potrebi v sodelovanju z Evropsko policijsko akademijo;

(b)

organizacija in oprema teh organov s tem, da se olajša zagotavljanje tehnične podpore med državami članicami;

(c)

metode za preprečevanje kriminala;

(d)

tehnične in forenzične metode in analize ter preiskovalni postopki.

5.   Europol deluje tudi kot osrednji urad za boj proti ponarejanju eura v skladu s Sklepom Sveta 2005/511/PNZ z dne 12. julija 2005 o zaščiti eura pred ponarejanjem z imenovanjem Europola za osrednji urad za boj proti ponarejanju eura (6). Europol lahko spodbuja tudi usklajevanje ukrepov pristojnih organov držav članic v boju proti ponarejanju eura oziroma v okviru skupnih preiskovalnih enot, po potrebi v povezavi z evropskimi organi ali organi tretjih držav. Europol lahko, če je zaprošen, finančno podpira preiskave ponarejanja eura.

Člen 6

Sodelovanje v skupnih preiskovalnih enotah

1.   Osebje Europola lahko v podporni funkciji sodeluje v skupnih preiskovalnih enotah, tudi enotah, vzpostavljenih v skladu s členom 1 Okvirnega sklepa Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah (7), v skladu s členom 13 Konvencije z dne 29. maja 2000 o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (8) ali v skladu s členom 24 Konvencije z dne 18. decembra 1997 o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami (9), v kolikor te enote preiskujejo kazniva dejanja, za katera je Europol pristojen v skladu s členom 4 tega sklepa.

Osebje Europola lahko v okviru omejitev zakonodaje držav članic, v katerih deluje skupna preiskovalna enota, ter v skladu z dogovorom iz odstavka 2 pomaga pri vseh dejavnostih in izmenjuje informacije z vsemi člani skupne preiskovalne enote skladno z odstavkom 4. Ne sodeluje pa pri izvajanju prisilnih ukrepov.

2.   Administrativna izvedba sodelovanja osebja Europola v skupni preiskovalni enoti se določi v dogovoru med direktorjem in pristojnimi organi držav članic, ki sodelujejo v skupni preiskovalni enoti; v sprejemanje dogovora so vključene nacionalne enote. Pravila, ki urejajo takšne dogovore, določi upravni odbor.

3.   Pravila iz odstavka 2 določajo pogoje, pod katerimi je osebje Europola dano na razpolago skupni preiskovalni enoti.

4.   Osebje Europola se lahko v skladu z dogovorom iz odstavka 2 neposredno poveže s člani skupne preiskovalne enote ter članom in dodeljenim članom skupne preiskovalne enote v skladu s tem sklepom zagotovi informacije iz katere koli komponente sistemov za obdelavo podatkov iz člena 10. V primeru neposredne povezave Europol o tem sočasno obvesti nacionalne enote držav članic, zastopanih v skupni preiskovalni enoti, pa tudi nacionalne enote držav članic, ki so informacije posredovale.

5.   Informacije, ki jih član osebja Europola pridobi med sodelovanjem v skupni preiskovalni enoti, se lahko s privoljenjem in pod odgovornostjo države članice, ki jih je posredovala, pod pogoji, določenimi v tem sklepu, vključijo v katero koli komponento sistemov za obdelavo podatkov iz člena 10.

6.   Med delovanjem skupne preiskovalne enote se člane osebja Europola glede kaznivih dejanj, ki so bila storjena proti njim ali ki so jih storili člani osebja Europola, obravnavajo po nacionalni zakonodaji, ki se v državi članici, v kateri deluje enota, uporablja za osebe s primerljivimi funkcijami.

Člen 7

Zahteve Europola za začetek preiskave kaznivega dejanja

1.   Države članice obravnavajo vse zahteve Europola za začetek, vodenje ali usklajevanje preiskav v posebnih primerih in jih ustrezno preučijo. Države članice Europol obvestijo, ali se bo zahtevana preiskava začela.

2.   Europol pred vložitvijo zahteve za začetek preiskave kaznivega dejanja o tem obvesti Eurojust.

3.   Če se pristojni organi države članice odločijo, da ne bodo ugodili zahtevi Europola, o svoji odločitvi in razlogih zanjo obvestijo Europol, razen če ne morejo navesti razlogov, ker bi to:

(a)

škodilo temeljnim interesom državne varnosti ali

(b)

ogrozilo uspeh preiskav v teku ali varnost posameznikov.

4.   Odgovore na zahteve Europola za začetek, vodenje ali usklajevanje preiskav v posebnih primerih ter obveščanje Europola o rezultatih preiskav posredujejo pristojni organi držav članic v skladu s pravili, določenimi v tem sklepu in ustrezni nacionalni zakonodaji.

Člen 8

Nacionalne enote

1.   Vsaka država članica ustanovi ali imenuje nacionalno enoto, odgovorno za izvajanje nalog, določenih v tem členu. Vsaka država članica imenuje uradnika za vodjo nacionalne enote.

2.   Nacionalna enota je edini organ za zvezo med Europolom in pristojnimi organi držav članic. Vendar lahko države članice dopustijo neposredne stike med imenovanimi pristojnimi organi in Europolom v skladu s pogoji, ki jih določi zadevna država članica; vključno s predhodnim sodelovanjem nacionalne enote.

Nacionalna enota od Europola istočasno prejme vse informacije, ki so si jih med neposrednimi stiki izmenjali Europol in imenovani pristojni organi. Odnose med nacionalno enoto in pristojnimi organi ureja nacionalna zakonodaja, zlasti ustrezne nacionalne ustavne določbe.

3.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev sposobnosti nacionalnih enot, da opravljajo svoje naloge in zlasti da imajo dostop do ustreznih nacionalnih podatkov.

4.   Nacionalne enote:

(a)

Europolu na lastno pobudo posredujejo potrebne informacije in kriminalistične obveščevalne podatke za opravljanje njegovih nalog;

(b)

odgovorijo na zahteve Europola po informacijah, kriminalističnih obveščevalnih podatkih in svetovanju;

(c)

posodabljajo informacije in kriminalistične obveščevalne podatke;

(d)

za pristojne organe ocenjujejo informacije in kriminalistične obveščevalne podatke v skladu z nacionalno zakonodajo in jim to gradivo posredujejo;

(e)

Europolu predložijo zahteve za svetovanje, informacije, kriminalistične obveščevalne podatke in analize;

(f)

Europolu posredujejo informacije za shranjevanje v njegovih zbirkah podatkov;

(g)

zagotavljajo skladnost z zakonodajo pri vsaki izmenjavi informacij med njimi in Europolom.

5.   Brez poseganja v izpolnjevanje obveznosti, ki jo imajo države članice glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti, nacionalna enota v posameznem primeru ni dolžna zagotoviti informacij in kriminalističnih obveščevalnih podatkov, če bi to:

(a)

škodilo temeljnim interesom državne varnosti ali

(b)

ogrozilo uspeh preiskav v teku ali varnost posameznikov ali

(c)

razkrilo informacije o organizacijah ali posebnih obveščevalnih dejavnostih na področju državne varnosti.

6.   Stroške, ki jih imajo nacionalne enote zaradi komunikacije z Europolom, krijejo države članice in jih, razen stroškov vzpostavitve zveze, ne krije Europol.

7.   Vodje nacionalnih enot se redno sestajajo in Europolu pomagajo pri operativnih zadevah, in sicer na lastno pobudo ali na zahtevo upravnega odbora oziroma direktorja, zlasti da:

(a)

obravnavajo in razvijajo predloge za izboljšanje operativne učinkovitosti Europola ter za spodbuditev držav članic, da prevzamejo obveznosti s tem v zvezi;

(b)

ocenjujejo poročila in analize, ki jih Europol pripravlja v skladu s členom 5(1)(f), in razvijajo ukrepe, ki naj prispevajo k izvedbi njihovih ugotovitev;

(c)

zagotavljajo podporo pri vzpostavitvi skupnih preiskovalnih enot, v katere je vključen Europol v skladu s členom 5(1)(d) in členom 6.

Člen 9

Uradniki za zvezo

1.   Vsaka nacionalna enota dodeli Europolu najmanj enega uradnika za zvezo. Razen če ni s posebnimi določbami tega sklepa predvideno drugače, za uradnike za zvezo velja nacionalna zakonodaja države članice pošiljateljice.

2.   Uradniki za zvezo oblikujejo nacionalne urade za zvezo pri Europolu; njihove nacionalne enote jim dajejo navodila za zastopanje interesov nacionalnih enot v okviru Europola v skladu z nacionalno zakonodajo države članice pošiljateljice in v skladu z določbami, ki se uporabljajo za administracijo Europola.

3.   Brez poseganja v člen 8(4) in (5) uradniki za zvezo:

(a)

Europolu zagotavljajo informacije iz nacionalne enote pošiljateljice;

(b)

nacionalni enoti pošiljateljici pošiljajo informacije Europola;

(c)

sodelujejo z osebjem Europola tako, da zagotavljajo informacije in svetovanje, in

(d)

pomagajo pri izmenjavi informacij iz svojih nacionalnih enot z uradniki za zvezo drugih držav članic v njihovi odgovornosti v skladu z nacionalno zakonodajo. Taka dvostranska izmenjava lahko zajema tudi kazniva dejanja izven pristojnosti Europola, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja.

4.   Člen 35 se smiselno uporablja za dejavnost uradnikov za zvezo.

5.   Pravice in obveznosti uradnikov za zvezo v zvezi z Europolom določi upravni odbor.

6.   Uradniki za zvezo uživajo privilegije in imunitete, ki so potrebne za opravljanje njihovih nalog v skladu s členom 51(2).

7.   Europol zagotavlja, da so uradniki za zvezo v celoti obveščeni o vseh njegovih dejavnostih in v njih sodelujejo, kolikor je to združljivo z njihovimi nalogami.

8.   Europol državam članicam za izvajanje dejavnosti njihovih uradnikov za zvezo brezplačno priskrbi potrebne prostore v stavbi Europola in ustrezno podporo za izvajanje dejavnosti njihovih uradnikov za zvezo. Vse druge stroške, ki nastanejo zaradi dodelitve uradnikov za zvezo, krije država članica pošiljateljica, tudi stroške opreme za uradnike za zvezo, razen če upravni odbor pri pripravi proračuna Europola v posebnih primerih ne priporoči česa drugega.

POGLAVJE II

SISTEMI ZA OBDELAVO PODATKOV

Člen 10

Obdelava podatkov

1.   Če je to potrebno za doseganje njegovih ciljev, Europol obdeluje informacije in kriminalistične obveščevalne podatke, vključno z osebnimi podatki, v skladu s tem sklepom. Europol vzpostavi in vzdržuje Europolov informacijski sistem iz člena 11 in analitične delovne datoteke iz člena 14. Europol lahko vzpostavi in vzdržuje tudi druge sisteme za obdelavo osebnih podatkov, ki se vzpostavijo v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2.   Upravni odbor na predlog direktorja in ob upoštevanju možnosti, ki jih nudijo obstoječi sistemi Europola za obdelavo informacij, ter po posvetovanju s skupnim nadzornim organom odloči o vzpostavitvi novega sistema za obdelavo osebnih podatkov. Sklep upravnega odbora se predloži Svetu v odobritev.

3.   V sklepu upravnega odbora iz odstavka 2 se določijo tudi pogoji in omejitve, v okviru katerih lahko Europol vzpostavi nov sistem za obdelavo osebnih podatkov. S sklepom upravnega odbora se lahko dovoli obdelava osebnih podatkov za kategorije oseb iz člena 14(1), vendar ne obdelava podatkov, ki razkrivajo rasno ali narodnostno pripadnost, politično, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ali obdelava podatkov o zdravju ali spolnem življenju. S sklepom upravnega odbora se zagotovi pravilno izvajanje ukrepov in načel iz členov 18, 19, 20, 27, 29 in 35. Sklep upravnega odbora opredeli zlasti namen novega sistema, dostop do podatkov in njihovo uporabo ter roke za shranjevanje in brisanje podatkov.

4.   Europol lahko obdeluje podatke, da ugotovi, ali so takšni podatki pomembni za njegove naloge in ali se lahko vključijo v Europolov informacijski sistem iz člena 11, analitične delovne datoteke iz člena 14 ali druge sisteme za obdelavo osebnih podatkov, vzpostavljene v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena. Upravni odbor na predlog direktorja in po posvetovanju s skupnim nadzornim organom določi pogoje za obdelavo takih podatkov, zlasti glede dostopa do teh podatkov in njihove uporabe, ter roke za shranjevanje in brisanje podatkov, ki ne smejo biti daljši od šest mesecev, pri čemer je treba ustrezno upoštevati načela iz člena 27. Ta sklep upravnega odbora se predloži Svetu v odobritev.

Člen 11

Europolov informacijski sistem

1.   Europol vzdržuje Europolov informacijski sistem.

2.   Europol zagotavlja skladnost z določbami tega sklepa, ki urejajo delovanje Europolovega informacijskega sistema. Odgovoren je za ustrezno tehnično in operativno delovanje Europolovega informacijskega sistema ter zlasti sprejema vse potrebne ukrepe za ustrezno izvajanje ukrepov iz členov 20, 29, 31 in 35 v zvezi z Europolovim informacijskim sistemom.

3.   Za komunikacijo z Europolovim informacijskim sistemom je v vsaki državi članici odgovorna nacionalna enota. Zlasti je odgovorna za varnostne ukrepe iz člena 35 glede opreme za obdelavo podatkov, ki je v uporabi na območju zadevne države članice, za pregled, predviden v členu 20, ter, če je to potrebno v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki te države članice, za ustrezno izvajanje tega sklepa v drugih pogledih.

Člen 12

Vsebina Europolovega informacijskega sistema

1.   Europolov informacijski sistem se lahko uporablja samo za obdelavo tistih podatkov, ki so potrebni za opravljanje Europolovih nalog. Vneseni podatki se nanašajo na:

(a)

osebe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice osumljene storitve ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katero je pristojen Europol, ali so bile pravnomočno obsojene zaradi storitve takega dejanja;

(b)

osebe, za katere v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice obstajajo konkretni indici ali tehtni razlogi za prepričanje, da bodo storile kazniva dejanja, za katera je pristojen Europol.

2.   Podatki o osebah iz odstavka 1 smejo vsebovati samo naslednje podrobnosti:

(a)

priimek, dekliški priimek, imena in morebitne vzdevke ali privzeta imena;

(b)

datum in kraj rojstva;

(c)

državljanstvo;

(d)

spol;

(e)

stalno bivališče, poklic in kraj, v katerem se zadržuje zadevna oseba;

(f)

številke socialnega zavarovanja, vozniška dovoljenja, osebne dokumente in podatke iz potnega lista in

(g)

kadar je potrebno, druge značilnosti, ki bi lahko pomagale pri identifikaciji, tudi vse posebne stvarne fizične lastnosti, ki jih ni mogoče spreminjati, kot so daktiloskopski podatki in profil DNA (na podlagi nekodirajočega dela DNA).

3.   Poleg podatkov iz odstavka 2 se lahko Europolov informacijski sistem uporablja tudi za obdelavo naslednjih podrobnosti o osebah iz odstavka 1:

(a)

kazniva dejanja, domnevna kazniva dejanja ter kdaj, kje in kako so bila (domnevno) storjena;

(b)

sredstva, ki so bila ali utegnejo biti uporabljena za storitev teh kaznivih dejanj, vključno s podatki o pravnih osebah;

(c)

enote, ki se ukvarjajo z zadevo, in njihove referenčne številke;

(d)

sum članstva v kriminalni združbi;

(e)

obsodbe, kadar so povezane s kaznivimi dejanji, za katera je pristojen Europol;

(f)

stranka, ki je podatke vnesla.

Te podatke je mogoče vnesti tudi, ko se še ne nanašajo na nobeno osebo. Kadar Europol vnese podatke sam ter kadar posreduje referenčno številko zadeve, navede tudi vir podatkov.

4.   Dodatne informacije o osebah iz odstavka 1, ki jih hranijo Europol ali nacionalne enote, se lahko na zahtevo sporočijo kateri koli nacionalni enoti ali Europolu. Nacionalne enote to opravijo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

Če se dodatne informacije navezujejo na eno ali več povezanih kaznivih dejanj, kot so opredeljena v členu 4(3), se podatki, shranjeni v Europolovem informacijskem sistemu, ustrezno označijo, da se nacionalnim enotam in Europolu omogoči izmenjava informacij o povezanih kaznivih dejanjih.

5.   Če je bil postopek proti zadevni osebi pravnomočno ustavljen ali če je bila ta oseba pravnomočno oproščena obtožbe, se podatki v zvezi z zadevo, o kateri je bila sprejeta odločitev, izbrišejo.

Člen 13

Uporaba Europolovega informacijskega sistema

1.   Pravico do neposrednega vnosa podatkov v Europolov informacijski sistem in do pridobivanja teh podatkov iz sistema imajo nacionalne enote, uradniki za zvezo, direktor, namestniki direktorja ter za to ustrezno pooblaščeno osebje Europola. Europol lahko do podatkov dostopa, če je to v posameznem primeru potrebno za opravljanje njegovih nalog. Nacionalne enote in uradniki za zvezo imajo dostop do podatkov v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki stranke, ki do podatkov dostopa, ob upoštevanju morebitnih dodatnih določb tega sklepa.

2.   Samo stranka, ki je podatke vnesla, lahko te podatke spreminja, popravlja ali briše. Kadar druga stranka upravičeno meni, da so podatki iz člena 12(2) nepravilni, ali kadar jih želi dopolniti, o tem takoj obvesti stranko, ki je podatke vnesla. Stranka, ki je podatke vnesla, nemudoma preuči takšno obvestilo in podatke po potrebi takoj spremeni, dopolni, popravi ali izbriše.

3.   Kadar sistem vsebuje podatke iz člena 12(3) o določeni osebi, lahko katera koli stranka vnese dodatne podatke iz navedene določbe. Kadar si vneseni podatki očitno nasprotujejo, se zadevne stranke med seboj posvetujejo in dosežejo dogovor.

4.   Če namerava stranka v celoti izbrisati podatke iz člena 12(2), ki jih je vnesla v zvezi z neko osebo, in če so druge stranke shranile podatke iz člena 12(3) v zvezi z isto osebo, se odgovornost v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov po členu 29(1) ter pravica spreminjanja, dopolnjevanja, popravljanja in brisanja teh podatkov po členu 12(2) preneseta na stranko, ki je naslednja vnesla podatke iz člena 12(3) o navedeni osebi. Stranka, ki namerava podatke izbrisati, o svoji nameri obvesti stranko, na katero je bila prenesena odgovornost za varstvo podatkov.

5.   Za dopustnost dostopanja, vnašanja ali sprememb Europolovega informacijskega sistema je odgovorna stranka, ki do podatkov dostopa, jih vnaša ali spreminja. Omogočeno mora biti, da je stranko, ki dostopa, vnaša ali spreminja Europolov informacijski sistem, mogoče identificirati. Komunikacijo med nacionalnimi enotami in pristojnimi organi držav članic ureja nacionalna zakonodaja.

6.   Poleg nacionalnih enot in oseb iz odstavka 1 lahko v Europolovem informacijskem sistemu poizvedujejo tudi pristojni organi, ki so jih v ta namen imenovale države članice. Vendar bo iz rezultata poizvedbe razvidno le, ali so zahtevani podatki na voljo v Europolovem informacijskem sistemu. Nadaljnje informacije se lahko nato pridobijo prek nacionalne enote.

7.   Informacije o pristojnih organih, imenovanih v skladu z odstavkom 6, vključno s kasnejšimi spremembami, se posredujejo generalnemu sekretariatu Sveta, ki te informacije objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Analitične delovne datoteke

1.   Europol lahko, kadar je to potrebno za izvajanje njegovih nalog, v analitičnih delovnih datotekah hrani, spreminja in uporablja podatke o kaznivih dejanjih za katera je pristojen, med drugim tudi podatke o povezanih kaznivih dejanjih iz člena 4(3). Analitične delovne datoteke lahko vsebujejo podatke o naslednjih kategorijah oseb:

(a)

osebe iz člena 12(1);

(b)

osebe, ki bi lahko bile vabljene, da pričajo v preiskavah v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji ali pri nadaljnjih kazenskih postopkih;

(c)

osebe, ki so bile žrtve enega od obravnavanih kaznivih dejanj ali za katere na podlagi nekaterih dejstev obstajajo razlogi za prepričanje, da lahko postanejo žrtve takega kaznivega dejanja;

(d)

kontakti in povezane osebe ter

(e)

osebe, ki lahko zagotovijo informacije o obravnavanih kaznivih dejanjih.

Obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali narodnostno pripadnost, politično, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ali obdelava podatkov o zdravju ali spolnem življenju ni dovoljena, razen če je nujno potrebna za obravnavano datoteko in razen če taki podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki so že vneseni v datoteko. S kršitvijo zgoraj navedenih pravil glede na njihov namen je prepovedano izbrati določeno skupino oseb zgolj na podlagi navedenih občutljivih podatkov.

Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino sprejme izvedbena pravila za analitične delovne datoteke, ki jih je pripravil upravni odbor po posvetovanju s skupnim nadzornim organom in ki vsebujejo dodatne podrobnosti predvsem glede na kategorije osebnih podatkov iz tega člena, glede na varnost zadevnih podatkov in glede na notranji nadzor njihove uporabe.

2.   Analitične delovne datoteke se odprejo za namene analize, kar pomeni zbiranje, obdelavo ali uporabo podatkov v pomoč pri preiskavi kaznivega dejanja. Za vsak analitični projekt se ustanovi analitična skupina, v kateri tesno sodelujejo naslednji udeleženci:

(a)

analitiki in drugo osebje Europola, ki jih imenuje direktor;

(b)

uradniki za zvezo in/ali strokovnjaki iz držav članic, ki prispevajo informacije ali na katere se nanaša analiza v smislu odstavka 4.

Za vnos podatkov v zadevno datoteko in za njihovo spreminjanje so pooblaščeni izključno analitiki. Vsi udeleženci analitične skupine imajo dostop do podatkov v datoteki.

3.   Nacionalne enote na zahtevo Europola ali na lastno pobudo ob upoštevanju člena 8(5) Europolu posredujejo vse informacije, ki bi jih lahko potreboval za posamezno analitično delovno datoteko. Države članice sporočijo take podatke le v primeru, da njihovo obdelavo za namene preprečevanja in analiziranja kaznivih dejanj ali boja proti njim dopušča tudi njihova nacionalna zakonodaja. Podatki imenovanih pristojnih organov se lahko – odvisno od tega, kako nujni so ti podatki – v skladu s členom 8(2) posredujejo neposredno v analitične delovne datoteke.

4.   Če je analiza splošnega in strateškega tipa, so vse države članice z vsemi njenimi ugotovitvami seznanjene prek uradnikov za zvezo in/ali strokovnjakov, zlasti s poročili, ki jih sestavi Europol.

Če analiza obravnava posebne primere, ki se ne nanašajo na vse države članice, in ima neposreden operativni cilj, so v njej udeleženi predstavniki naslednjih držav članic:

(a)

držav članic, ki so bile vir informacij, na podlagi katerih je prišlo do odločitve o odprtju analitične delovne datoteke, ali držav članic, na katere se informacije neposredno nanašajo, ter držav članic, ki jih je analitična skupina naknadno povabila k sodelovanju pri analizi, ker se je tudi na njih analiza začela nanašati;

(b)

držav članic, ki iz indeksnega sistema iz člena 15 razberejo, da morajo biti obveščene, in uveljavijo to potrebo o obveščenosti pod pogoji iz odstavka 5 tega člena.

5.   Pooblaščeni uradniki za zvezo se lahko sklicujejo na potrebo, da so obveščeni. Vsaka država članica imenuje in pooblasti omejeno število takih uradnikov za zvezo.

Uradnik za zvezo se na potrebo, da je obveščen, sklicuje v skladu s točko (b) drugega pododstavka odstavka 4 v obliki pisne obrazložene izjave, ki jo odobri organ, kateremu je podrejen v svoji državi članici, in ki jo pošlje vsem udeležencem analize. Tako je uradnik za zvezo avtomatično udeležen v analizi v teku.

Če je v okviru analitične skupine podan ugovor, se avtomatična udeležba odloži do zaključka spravnega postopka, ki zajema naslednje tri stopnje:

(a)

udeleženci analize si prizadevajo doseči dogovor z uradnikom za zvezo, ki se sklicuje na potrebo, da je obveščen. Za dosego dogovora imajo na razpolago največ osem dni;

(b)

če ni dosežen noben dogovor, se v roku treh dni sestanejo vodje zadevnih nacionalnih enot in direktor in poskušajo doseči dogovor;

(c)

če dogovor še vedno ni dosežen, se v roku 8 dni sestanejo predstavniki zadevnih strank v upravnem odboru. Če se zadevna država članica ne odpove potrebi, da je obveščena, se odločitev o udeležbi navedene države članice sprejme s konsenzom.

6.   Država članica, ki Europolu sporoči določen podatek, sama presodi o stopnji in spremembah občutljivosti podatkov ter ima pravico določiti pogoje ravnanja s tem podatkom. O vsakem širjenju ali operativni uporabi sporočenih podatkov odloča država članica, ki je Europolu podatke sporočila. Če ni mogoče opredeliti, katera država članica je Europolu sporočila podatke, odločitev o vsakem širjenju ali operativni uporabi sprejmejo udeleženci analize. Zlasti država članica ali pridruženi strokovnjak, ki se pridruži analizi v teku, ne sme širiti ali uporabiti podatkov brez predhodnega soglasja držav članic, ki so vključene že od začetka.

7.   Če Europol po vnosu podatkov v analitično delovno datoteko ugotovi, da se ti podatki nanašajo na osebo ali predmet, o katerem so v datoteko že vneseni podatki, ki jih je predložila druga država članica ali tretja stranka, je z odstopanjem od odstavka 6 zadevna država članica ali tretja stranka v skladu s členom 17 takoj obveščena o identifikaciji te povezave.

8.   Europol lahko povabi strokovnjake subjektov iz členov 22(1) ali 23(1), da se udeležijo dejavnosti analitične skupine, kadar:

(a)

med Europolom in subjektom velja sporazum ali delovni dogovor, kakor je naveden v členih 22(2) in 23(2), ki vsebuje ustrezne določbe o izmenjavi informacij, vključno s prenosom osebnih podatkov ter o tajnosti izmenjanih informacij;

(b)

je udeleženost strokovnjakov subjekta v interesu držav članic;

(c)

se analiza neposredno nanaša na subjekt in

(d)

se vsi udeleženci strinjajo z udeležbo strokovnjakov subjekta pri dejavnostih analitične skupine.

V skladu s pogoji, določenimi v točkah (b), (c) in (d) prvega pododstavka, Europol k udeležbi pri dejavnostih analitične skupine povabi strokovnjake Evropskega urada za boj proti goljufijam, če so predmet analitičnega projekta goljufija ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodujejo finančnim interesom Evropskih skupnosti.

Pogoj za udeleženost strokovnjakov subjekta pri dejavnostih analitične skupine je dogovor med Europolom in subjektom. Pravila, ki urejajo takšne dogovore, določi upravni odbor.

Podrobnosti dogovorov med Europolom in subjekti se pošljejo skupnemu nadzornemu organu, ki lahko upravnemu odboru pošlje vse pripombe, za katere meni, da so potrebne.

Člen 15

Indeksni sistem

1.   Europol vzpostavi indeksni sistem za podatke, shranjene v analitičnih delovnih datotekah.

2.   Direktor, namestniki direktorja, ustrezno pooblaščeno osebje Europola, uradniki za zvezo in ustrezno pooblaščeni člani nacionalnih enot imajo pravico dostopa do indeksnega sistema. Indeksni sistem je takšen, da je osebi, ki ga uporablja, iz podatkov jasno, ali analitična delovna datoteka vsebuje podatke, ki so koristni za opravljanje nalog osebe, ki uporablja indeksni sistem.

3.   Dostop do indeksnega sistema je urejen tako, da je mogoče ugotoviti, ali je neka informacija shranjena v analitični delovni datoteki ali ne, ni pa mogoče določiti povezav ali priti do nadaljnjih ugotovitev glede vsebine datoteke.

4.   Podrobne postopke za oblikovanje indeksnega sistema, vključno s pogoji za dostop do indeksnega sistema, opredeli upravni odbor po tem, ko prejme mnenje skupnega nadzornega organa.

Člen 16

Odredba o odprtju analitične delovne datoteke

1.   Direktor v odredbi o odprtju datoteke za vsako analitično delovno datoteko navede:

(a)

ime datoteke;

(b)

namen datoteke;

(c)

skupine oseb, o katerih so podatki shranjeni;

(d)

naravo podatkov, ki bodo shranjeni, ter nujno potrebne osebne podatke, ki razkrivajo rasno ali narodnostno pripadnost, politično, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ali podatke o zdravju ali spolnem življenju;

(e)

splošni okvir, ki je podlaga za odločitev o odprtju datoteke;

(f)

udeležence v analitični skupini v trenutku odprtja datoteke;

(g)

pogoje, pod katerimi je osebne podatke, ki so shranjeni v datoteki, dovoljeno sporočati, katerim prejemnikom jih je dovoljeno sporočati in po kakšnem postopku;

(h)

roke za preučevanje podatkov in čas shranjevanja;

(i)

metodo za vzpostavitev sledilnega zapisa.

2.   Direktor takoj obvesti upravni odbor in skupni nadzorni organ o odredbi o odprtju datoteke ali vsaki kasnejši spremembi podrobnosti iz odstavka 1; upravni odbor in skupni nadzorni organ prejmeta s tem povezano dokumentacijo. Skupni nadzorni organ lahko na upravni odbor naslovi vse pripombe, ki so po njegovem mnenju potrebne. Direktor lahko od skupnega nadzornega organa zahteva, da to stori v določenem roku.

3.   Analitična delovna datoteka se hrani največ tri leta. Europol pred potekom triletnega obdobja preveri potrebo po nadaljnjem obstoju datoteke. Kadar je to nujno potrebno zaradi namena datoteke, lahko direktor odredi, da se datoteka vodi še nadaljnja tri leta. Direktor takoj obvesti upravni odbor in skupni nadzorni organ o elementih v datoteki, ki utemeljujejo nujno potrebo po njenem nadaljnjem obstoju. Skupni nadzorni organ lahko na upravni odbor naslovi vse pripombe, ki so po njegovem mnenju potrebne. Direktor lahko od skupnega nadzornega organa zahteva, da to stori v določenem roku.

4.   Upravni odbor lahko direktorju kadar koli naroči, da spremeni odredbo o odprtju ali zapre analitično delovno datoteko. Upravni odbor odloči, s katerim dnem bo taka sprememba oziroma zaprtje datoteke začelo učinkovati.

POGLAVJE III

SKUPNE DOLOČBE O OBDELAVI INFORMACIJ

Člen 17

Dolžnost obveščanja

Brez poseganja v člen 14(6) in (7) Europol takoj obvesti nacionalne enote in na njihovo zahtevo njihove uradnike za zvezo o vseh informacijah, ki se nanašajo na njihovo državo članico, in o ugotovljenih povezavah med kaznivimi dejanji, za katera je pristojen Europol v skladu s členom 4. Sporočijo se lahko tudi informacije in kriminalistični obveščevalni podatki o drugih hujših oblikah kriminala, s katerimi se Europol seznani med opravljanjem svojih nalog.

Člen 18

Določbe o nadzoru dostopa

Europol v sodelovanju z državami članicami vzpostavi ustrezne kontrolne mehanizme, s pomočjo katerih se lahko preverja zakonitost dostopov do Europolovih avtomatiziranih podatkovnih zbirk, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, in s pomočjo katerih se državam članicam na zahtevo omogoči dostop do sledilnih zapisov. Tako zbrani podatki se lahko uporabljajo le za namene takih preverjanj s strani Europola in nadzornih organov iz členov 33 in 34 in se po osemnajstih mesecih izbrišejo, razen če so potrebni za nadzor, ki je še v teku. O podrobnostih takšnih kontrolnih mehanizmov odloči upravni odbor po posvetovanju s skupnim nadzornim organom.

Člen 19

Pravila o uporabi podatkov

1.   Osebne podatke iz katere koli Europolove zbirke za obdelavo podatkov ali osebne podatke, sporočene na kakšen drug ustrezen način, posredujejo ali uporabljajo le pristojni organi držav članic za preprečevanje in boj proti kriminalu, za katerega je pristojen Europol, ali za preprečevanje in boj proti hujšim oblikam kriminala. Europol uporablja podatke samo za opravljanje svojih nalog.

2.   Če za določene podatke država članica ali tretja država ali tretji organ, ki podatke sporoča, določi posebne omejitve, ki veljajo za njihovo uporabo v tej državi članici, tej tretji državi ali tem tretjem organu, te omejitve upošteva tudi uporabnik podatkov, razen v posebnem primeru, ko nacionalna zakonodaja določa, da omejitve za uporabo ne veljajo za pravosodne organe, zakonodajne organe ali kateri koli drug neodvisni organ, ki je ustanovljen na podlagi zakonodaje in je odgovoren za nadzor nacionalnih pristojnih organov. V takih primerih se podatki uporabljajo le po predhodnem posvetovanju z državo članico, ki podatke sporoča; njeni interesi in stališča se upoštevajo v največji možni meri.

3.   Uporaba podatkov za druge namene ali s strani drugih organov, ki niso nacionalni pristojni organi, je mogoča le po posvetovanju z državo članico, ki je podatke posredovala, kolikor nacionalna zakonodaja te države članice to dovoljuje.

Člen 20

Roki za shranjevanje in brisanje podatkov

1.   Europol hrani podatke v podatkovnih zbirkah le toliko časa, kolikor je potrebno za opravljanje njegovih nalog. Najpozneje tri leta po vnosu podatkov se preveri, ali je treba podatke še naprej hraniti. Pregled in brisanje podatkov, shranjenih v informacijskem sistemu Europola, opravi enota, ki je podatke vnesla. Preverjanje in brisanje podatkov, shranjenih v drugih podatkovnih zbirkah Europola, opravi Europol. Europol tri mesece pred iztekom rokov za preverjanje potrebe po nadaljnjem hranjenju podatkov avtomatično obvesti države članice o izteku roka.

2.   Med preverjanjem se lahko enote iz tretjega in četrtega stavka odstavka 1 odločijo za nadaljnje shranjevanje podatkov do naslednjega preverjanja, ki se opravi čez naslednja tri leta, če je to še potrebno za opravljanje nalog Europola. Če o nadaljnjem shranjevanju podatkov ni bila sprejeta nobena odločitev, se ti podatki avtomatično izbrišejo.

3.   Kadar država članica iz svojih nacionalnih podatkovnih zbirk izbriše podatke, sporočene Europolu, ki so shranjeni v drugih podatkovnih zbirkah Europola, o tem obvesti Europol. Europol v takšnih primerih te podatke izbriše, razen če je zanje še vedno zainteresiran, ker razpolaga z obsežnejšimi kriminalističnimi obveščevalnimi podatki od tistih, s katerimi razpolaga država članica, ki je podatke sporočila. Europol zadevno državo članico obvesti o nadaljnjem shranjevanju takšnih podatkov.

4.   Takšni podatki se ne brišejo, če bi to škodovalo interesom osebe, na katero se podatki nanašajo in ki potrebuje zaščito. V takih primerih se podatki uporabljajo le s privolitvijo osebe, na katero se podatki nanašajo.

Člen 21

Dostop do podatkov iz drugih informacijskih sistemov

Če je Europol na podlagi pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov upravičen do računalniškega dostopa do podatkov iz drugih informacijskih sistemov, ki so bodisi nacionalnega ali mednarodnega značaja, lahko Europol do osebnih podatkov dostopa na ta način, kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Ustrezne določbe takih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov urejajo dostop Europola do teh podatkov in njihovo uporabo s strani Europola, če določajo strožja pravila od tega sklepa.

POGLAVJE IV

ODNOSI S PARTNERJI

Člen 22

Odnosi z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ali Skupnosti

1.   Če je to pomembno za opravljanje njegovih nalog, lahko Europol vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z institucijami, organi, uradi in agencijami, ki so bili ustanovljeni s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbama o ustanovitvi Evropskih skupnosti ali na njihovi podlagi, zlasti z:

(a)

Eurojustom;

(b)

Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) (10);

(c)

Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) (11);

(d)

Evropsko policijsko akademijo (CEPOL);

(e)

Evropsko centralno banko;

(f)

Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) (12).

2.   Europol sklene sporazume ali delovne dogovore s subjekti iz odstavka 1. Takšni sporazumi ali delovni dogovori se lahko nanašajo na izmenjavo operativnih, strateških in tehničnih informacij, vključno z osebnimi podatki in tajnimi informacijami. Tak sporazum ali delovni dogovor je lahko sklenjen šele po tem, ko ga odobri upravni odbor, ki je pred tem v zvezi z izmenjavo osebnih podatkov pridobil mnenje skupnega nadzornega organa.

3.   Preden sporazum ali delovni dogovor iz odstavka 2 začne veljati, lahko Europol od subjektov iz odstavka 1 neposredno prejema in uporablja informacije, vključno z osebnimi podatki, če je to potrebno za zakonito opravljanje njegovih nalog, in lahko pod pogoji iz člena 24(1) tem subjektom neposredno posreduje informacije, vključno z osebnimi podatki, če je to potrebno za zakonito opravljanje prejemnikovih nalog.

4.   Europol lahko subjektom iz odstavka 1 posreduje tajne informacije le, če med Europolom in prejemnikom obstaja sporazum o varovanju tajnosti.

Člen 23

Odnosi s tretjimi državami in organizacijami

1.   Če je to potrebno za opravljanje njegovih nalog, lahko Europol vzpostavi in vzdržuje sodelovanje tudi s:

(a)

tretjimi državami;

(b)

organizacijami, kot so:

(i)

mednarodne organizacije in njihovi podrejeni organi javnega prava;

(ii)

drugi organi javnega prava, ki so ustanovljeni z ali na podlagi sporazuma med dvema ali več državami, in

(iii)

Mednarodno organizacijo kriminalistične policije (Interpol).

2.   Europol sklene sporazume s subjekti iz odstavka 1, ki so bili uvrščeni na seznam iz člena 26(1)(a). Ti sporazumi se lahko nanašajo na izmenjavo operativnih, strateških ali tehničnih informacij, vključno z osebnimi podatki in tajnimi informacijami, če jih posreduje imenovana kontaktna točka, opredeljena s sporazumom iz odstavka 6(b) tega člena. Taki sporazumi so lahko sklenjeni šele potem, ko jih odobri Svet, ki se prej posvetuje z upravnim odborom in prek upravnega odbora pridobi mnenje skupnega nadzornega organa, kolikor se sporazum nanaša na izmenjavo osebnih podatkov.

3.   Preden začnejo veljati sporazumi iz odstavka 2, lahko Europol neposredno prejema in uporablja informacije, vključno z osebnimi podatki in tajnimi informacijami, če je to potrebno za zakonito opravljanje njegovih nalog.

4.   Preden začnejo veljati sporazumi iz odstavka 2, lahko Europol pod pogoji iz člena 24(1) subjektom iz odstavka 1 tega člena neposredno posreduje informacije, razen osebnih podatkov in tajnih informacij, če je to potrebno za zakonito opravljanje prejemnikovih nalog.

5.   Europol lahko pod pogoji iz člena 24(1) subjektom iz odstavka 1 tega člena, ki niso bili uvrščeni na seznam iz člena 26(1)(a), neposredno posreduje informacije, razen osebnih podatkov in tajnih informacij, če je to v posameznih primerih nujno potrebno za preprečevanje ali boj proti kaznivim dejanjem, za katera je pristojen Europol.

6.   Europol lahko pod pogoji iz člena 24(1) posreduje subjektom iz odstavka 1 tega člena:

(a)

osebne podatke in tajne informacije, če je to v posameznih primerih potrebno za preprečevanje ali boj proti kaznivim dejanjem, za katera je pristojen Europol, in

(b)

osebne podatke, če je Europol sklenil sporazum iz odstavka 2 z zadevnim subjektom, ki dovoljuje posredovanje takšnih podatkov na podlagi ocene, da ta subjekt zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov.

7.   Europol lahko subjektom iz odstavka 1 posreduje tajne informacije le, če obstaja sporazum o varovanju tajnosti med Europolom in prejemnikom.

8.   Z odstopanjem od odstavkov 6 in 7 in brez poseganja v člen 24(1) lahko Europol osebne podatke in tajne informacije, ki jih ima, sporoči subjektom iz odstavka 1 tega člena, kadar direktor meni, da je posredovanje podatkov nujno zaradi varstva temeljnih interesov zadevnih držav članic v okviru ciljev Europola ali zaradi preprečitve neposredne ogroženosti, povezane s kriminalom ali terorističnimi dejanji. Direktor v vsakem primeru upošteva raven varstva podatkov, ki jo zagotavlja zadevni organ, ter uravnoteženost med zagotovljeno ravnijo varstva podatkov in temi interesi. Direktor o svoji odločitvi in o presoji ustreznosti ravni varstva podatkov, ki jo zagotavljajo zadevni subjekti, čim prej obvesti upravni odbor in skupni nadzorni organ.

9.   Pred posredovanjem osebnih podatkov v skladu z odstavkom 8 direktor oceni ustreznost ravni varstva podatkov, ki jo zagotavljajo zadevni subjekti, ob upoštevanju vseh okoliščin, ki so pomembne za posredovanje osebnih podatkov, zlasti:

(a)

narave podatkov;

(b)

namena podatkov;

(c)

trajanja predvidene obdelave;

(d)

splošnih ali posebnih določb o varstvu podatkov, ki veljajo za subjekt;

(e)

ali je subjekt sprejel posebne pogoje Europola v zvezi s podatki.

Člen 24

Posredovanje podatkov

1.   Če je zadevne podatke Europolu posredovala država članica, jih Europol posreduje subjektom iz člena 22(1) in 23(1) le s soglasjem te države članice. Zadevna država članica lahko za tako posredovanje da svoje soglasje že vnaprej, in sicer splošno soglasje ali soglasje pod posebnimi pogoji. Tako soglasje se lahko kadar koli umakne.

Če podatkov ni posredovala država članica, se Europol prepriča, da posredovanje navedenih podatkov:

(a)

ne ovira ustreznega opravljanja nalog, ki so v pristojnosti države članice;

(b)

ne ogroža varnosti in javnega reda države članice ali ji kako drugače škodi.

2.   Europol je odgovoren za zakonitost posredovanja podatkov. Europol vodi evidenco o vsakem posredovanju podatkov po tem členu in o razlogih za takšno posredovanje. Podatki se posredujejo le, če se prejemnik zaveže, da bodo podatki uporabljeni le za namen, za katerega so bili posredovani.

Člen 25

Informacije zasebnih strank in zasebnih oseb

1.   V tem sklepu:

(a)

„zasebne stranke“ pomenijo subjekte in organe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice ali tretje države, zlasti družbe in podjetja, poslovna združenja, neprofitne organizacije in druge pravne osebe zasebnega prava, ki ne spadajo v okvir člena 23(1);

(b)

„zasebne osebe“ pomenijo vse fizične osebe.

2.   Europol lahko, če je to potrebno za zakonito opravljanje njegovih nalog in pod pogoji iz odstavka 3, obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki zasebnih strank.

3.   Osebne podatke zasebnih strank lahko Europol obdeluje pod naslednjimi pogoji:

(a)

Osebne podatke zasebnih strank, ustanovljenih v skladu z zakonodajo države članice, lahko Europol obdeluje samo, če so posredovani prek nacionalne enote te države članice v skladu z njenim nacionalnim pravom. Europol ne sme neposredno vzpostaviti stika z zasebnimi strankami v državah članicah za namen pridobitve informacij.

(b)

Osebni podatki zasebnih strank, ustanovljenih v skladu z zakonodajo tretje države, s katero je Europol v skladu s členom 23 sklenil sporazum o sodelovanju, ki omogoča izmenjavo osebnih podatkov, se lahko posredujejo Europolu le prek kontaktnih točk te države, kot so opredeljene v veljavnem sporazumu o sodelovanju in v skladu z njim.

(c)

Osebne podatke zasebnih strank, ustanovljenih v skladu z zakonodajo tretje države, s katero Europol ni sklenil sporazuma o sodelovanju, ki omogoča izmenjavo osebnih podatkov, lahko Europol obdeluje le, če:

(i)

je zadevna zasebna stranka na seznamu iz člena 26(2) in

(ii)

sta Europol in zadevna zasebna stranka sklenila memorandum o soglasju o posredovanju informacij, vključno z osebnimi podatki, in tako potrdila zakonitost zbiranja in posredovanja osebnih podatkov s strani zasebne stranke ter določila, da se posredovani osebni podatki lahko uporabljajo le za zakonito opravljanje nalog Europola. Tak memorandum o soglasju je lahko sklenjen šele po tem, ko ga odobri upravni odbor, ki je prej pridobil mnenje skupnega nadzornega organa.

Če je tako posredovanje v nasprotju z interesi države članice, Europol o tem nemudoma obvesti nacionalno enoto zadevne države članice.

4.   Poleg obdelave podatkov zasebnih strank v skladu z odstavkom 3 lahko Europol neposredno pridobi in obdeluje podatke, vključno z osebnimi podatki, iz javno dostopnih virov, kot so mediji, javni podatki ter komercialni ponudniki kriminalističnih obveščevalnih podatkov, in sicer v skladu z določbami o varstvu podatkov iz tega sklepa. V skladu s členom 17 Europol pošlje vse ustrezne informacije nacionalnim enotam.

5.   Europol lahko obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki zasebnih oseb, če jih je prejel prek nacionalne enote v skladu z nacionalno zakonodajo ali prek kontaktne točke tretje države, s katero je Europol sklenil sporazum o sodelovanju v skladu s členom 23. Če Europol prejme informacije, vključno z osebnimi podatki, od zasebne osebe, ki prebiva v tretji državi, s katero Europol nima sklenjenega sporazuma o sodelovanju, jih lahko Europol pošlje le zadevni državi članici ali tretji državi, s katero je sklenil sporazum o sodelovanju v skladu s členom 23. Europol ne sme neposredno vzpostaviti stika z zasebnimi osebami za namen pridobitve podatkov.

6.   Osebni podatki, ki so bili posredovani Europolu ali jih je ta pridobil v skladu z odstavkom 3(c) tega člena, se lahko obdelujejo samo z namenom vnosa v Europolov informacijski sistem iz člena 11 in v analitične delovne datoteke iz člena 14 ali v druge sisteme za obdelavo osebnih podatkov, vzpostavljene v skladu s členom 10(2) in (3), če so ti podatki povezani s podatki, že vnesenimi v enega od navedenih sistemov, ali če so ti podatki povezani s predhodno poizvedbo nacionalne enote v enem od navedenih sistemov.

Za podatke, ki jih obdeluje Europol in so bili posredovani pod pogoji iz odstavkov 3(b) in (c) ter odstavka 3, in za informacije, posredovane prek kontaktne točke tretje države, s katero je Europol sklenil sporazum o sodelovanju v skladu s členom 23, je odgovoren Europol v skladu s členom 29(1)(b).

7.   Direktor predloži upravnemu odboru izčrpno poročilo o uporabi tega člena dve leti po dnevu začetka uporabe tega sklepa. Upravni odbor lahko v skladu s členom 37(9)(b) po nasvetu skupnega nadzornega organa ali na lastno pobudo sprejme kakršen koli ukrep, za katerega meni, da je ustrezen.

Člen 26

Izvedbena pravila, ki urejajo odnose Europola

1.   Svet s kvalificirano večino po posvetovanju z Evropskim parlamentom:

(a)

določi seznam tretjih držav in organizacij iz člena 23(1), s katerimi Europol sklene sporazume. Seznam pripravi in, ko je to potrebno, pregleda upravni odbor in

(b)

sprejme izvedbena pravila, ki urejajo odnose Europola s subjekti iz členov 22(1) in 23(1), vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij. Izvedbena pravila pripravi upravni odbor, ki prej pridobi mnenje skupnega nadzornega organa.

2.   Upravni odbor določi in po potrebi pregleda seznam zasebnih strank, s katerimi Europol lahko sklene memorandume o soglasju iz člena 25(3)(c)(ii), ter sprejme pravila o vsebini in postopku sklenitve takšnih memorandumov o soglasju, potem ko je pridobil mnenje skupnega nadzornega organa.

POGLAVJE V

VARSTVO IN VARNOST PODATKOV

Člen 27

Standard varstva podatkov

Brez poseganja v posebne določbe tega sklepa Europol upošteva načela iz Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87) 15 z dne 17. septembra 1987. Europol ta načela upošteva pri obdelavi osebnih podatkov, med drugim v zvezi avtomatiziranimi in neavtomatiziranimi podatki, ki so shranjeni v obliki podatkovnih zbirk, zlasti v zvezi z vsemi strukturiranimi zbirkami osebnih podatkov, dostopnih v skladu s posebnimi merili.

Člen 28

Pooblaščenec za varstvo podatkov

1.   Upravni odbor na predlog direktorja imenuje pooblaščenca za varstvo podatkov, ki je član osebja. Pooblaščenec svoje dolžnosti opravlja neodvisno.

2.   Pooblaščenec za varstvo podatkov ima zlasti naslednje naloge:

(a)

neodvisno skrbi za to, da je obdelava osebnih podatkov, vključno z obdelavo osebnih podatkov osebja Europola, zakonita in v skladu z določbami tega sklepa;

(b)

zagotavlja, da se zapis o prenosu in prejemu osebnih podatkov hrani v skladu s tem sklepom;

(c)

zagotavlja, da so osebe, na katere se podatki nanašajo, na zahtevo obveščene o svojih pravicah na podlagi tega sklepa;

(d)

sodeluje z osebjem Europola, odgovornim za postopke, usposabljanje in svetovanje o obdelavi podatkov;

(e)

sodeluje s skupnim nadzornim organom;

(f)

pripravlja letna poročila, ki jih predloži upravnemu odboru in skupnemu nadzornemu organu.

3.   Pri opravljanju svojih nalog ima pooblaščenec za varstvo podatkov dostop do vseh podatkov, ki jih obdeluje Europol, in do vseh prostorov Europola.

4.   Če pooblaščenec za varstvo podatkov meni, da določbe tega sklepa o obdelavi osebnih podatkov niso bile spoštovane, o tem obvesti direktorja, ki mora v določenem roku zagotoviti spoštovanje določb.

Če direktor v določenem roku ne zagotovi spoštovanja določb, pooblaščenec za varstvo podatkov obvesti upravni odbor in v dogovoru z njim določi rok za odgovor.

Če upravni odbor ne zagotovi spoštovanja določb o obdelavi podatkov v določenem roku, pooblaščenec za varstvo podatkov zadevo predloži skupnemu nadzornemu organu.

5.   Podrobnejša izvedbena pravila v zvezi s pooblaščencem za varstvo podatkov sprejme upravni odbor. Ta izvedbena pravila urejajo zlasti izbor in razrešitev, naloge, obveznosti in pooblastila ter jamstva, ki zagotavljajo neodvisnost pooblaščenca za varstvo podatkov.

Člen 29

Odgovornost v zvezi z varstvom podatkov

1.   Za podatke, ki jih obdeluje Europol, zlasti za zakonitost zbiranja, pošiljanja Europolu in vnos podatkov, pa tudi za njihovo pravilnost, ažurnost in preverjanje rokov za shranjevanje, sta odgovorna:

(a)

država članica, ki je podatke vnesla ali jih kakor koli drugače sporočila;

(b)

Europol, kar zadeva podatke, ki so jih Europolu sporočile tretje stranke, vključno s podatki, ki so jih v skladu s členom 25(3)(b) in (c) ter 25(4) zasebne stranke sporočile prek točke za stike tretje države, s katero je Europol v skladu s členom 23 sklenil sporazum o sodelovanju, ali ki so rezultat analiz, ki jih je opravil Europol.

2.   Za varstvo podatkov, poslanih Europolu, ki pa še niso bili vneseni v eno od Europolovih podatkovnih zbirk, je še naprej odgovorna stranka, ki je podatke poslala. Vendar je Europol v skladu s členom 35(2) odgovoren za zagotavljanje varstva podatkov, tako da ima do njih, dokler niso vneseni v podatkovno zbirko, dostop le pooblaščeno osebje Europola, da ugotovi, ali jih lahko obdeluje Europol, ali pooblaščeni uradniki stranke, ki je podatke poslala. Če Europol oceni, da obstajajo razlogi za domnevo, da so poslani podatki nepravilni ali niso več ažurni, o tem obvesti stranko, ki je podatke poslala.

3.   Poleg tega je Europol ob upoštevanju drugih določb tega sklepa odgovoren za vse podatke, ki jih obdeluje.

4.   Če ima Europol dokaz, da so podatki, vneseni v enega od njegovih sistemov iz poglavja II, netočni ali so bili nezakonito shranjeni, o tem obvesti državo članico ali drugo vpleteno stranko.

5.   Europol shranjuje podatke tako, da je mogoče ugotoviti, katera država članica ali tretja stranka je podatke poslala oziroma ali so podatki rezultat analize, ki jo je opravil Europol.

Člen 30

Posameznikova pravica dostopa

1.   Pod pogoji iz tega člena ima vsakdo pravico biti v razumnih časovnih presledkih obveščen o tem, ali Europol obdeluje osebne podatke, ki se nanašajo nanj, pravico biti obveščen o teh podatkih v razumljivi obliki ali pravico do preverjanja takih podatkov.

2.   Vsakdo, ki želi uveljavljati svoje pravice po tem členu, lahko v državni članici po svoji izbiri pristojnemu organu, ki je za ta namen imenovan v tej državi članici, vloži zahtevo v ta namen; vložitev zahteve ne sme biti povezana z nerazumnimi stroški. Ta organ zahtevo predloži Europolu brez odlašanja, vsekakor pa v enem mesecu od njenega prejema.

3.   Europol v skladu s tem členom na zahtevo odgovori brez odlašanja, vsekakor pa v treh mesecih po njenem prejemu.

4.   Preden Europol odgovori na zahtevo iz odstavka 1, se posvetuje s pristojnimi organi zadevnih držav članic. Odločitev o dostopu do podatkov se sprejme v tesnem sodelovanju med Europolom in državo članico, na katero se posredovanje takih podatkov neposredno nanaša. Če država članica nasprotuje predlaganemu odgovoru Europola, o razlogih za nasprotovanje obvesti Europol.

5.   Posredovanje podatkov na podlagi zahteve iz odstavka 1 se zavrne, če je to potrebno, da:

(a)

Europol ustrezno opravlja svoje naloge;

(b)

se zavaruje varnost in javni red v državah članicah ali preprečuje kriminal;

(c)

se prepreči ogrožanje morebitnih nacionalnih preiskav;

(d)

se zavarujejo pravice in svoboščine tretjih oseb.

Pri presoji, ali je možno odobriti izjemo, se upoštevajo interesi zadevne osebe.

6.   Če se posredovanje podatkov na podlagi zahteve iz odstavka 1 zavrne, Europol obvesti zadevno osebo o tem, da je bilo opravljeno preverjanje, pri tem pa ne navede nobenih informacij, ki bi lahko razkrile, ali Europol obdeluje kakršne koli osebne podatke v zvezi z njo.

7.   Vsakdo ima pravico od skupnega nadzornega organa v razumnih časovnih presledkih zahtevati, da preveri, ali je Europol njegove osebne podatke zbral, shranil, obdelal in uporabil v skladu z določbami tega sklepa o obdelavi osebnih podatkov. Skupni nadzorni organ obvesti zadevno osebo o tem, da je bilo opravljeno preverjanje, pri tem pa ne navede nobenih informacij, ki bi lahko razkrile, ali Europol obdeluje kakršne koli osebne podatke v zvezi z njo.

Člen 31

Pravica osebe, na katero se podatki nanašajo, do popravka in izbrisa podatkov

1.   Vsakdo ima pravico Europol zaprositi, da popravi ali izbriše nepravilne podatke, ki se nanašajo nanj. Če se na podlagi uveljavljanja te pravice ali kako drugače izkaže, da so podatki, ki jih hrani Europol, ki so jih Europolu sporočile tretje stranke ali ki so rezultat Europolovih lastnih analiz, nepravilni, ali da je njihov vnos ali hranjenje v nasprotju s tem sklepom, Europol takšne podatke popravi ali izbriše.

2.   Če so podatke, ki so nepravilni ali obdelani v nasprotju s tem sklepom, Europolu neposredno poslale države članice, te podatke popravijo ali izbrišejo zadevne države članice v sodelovanju z Europolom.

3.   Če so bili nepravilni podatki poslani na kakšen drug ustrezen način ali če je do napak v podatkih, ki so jih poslale države članice, prišlo zaradi tega, ker so bili poslani nepravilno ali s kršitvijo tega sklepa, ali če je do napak prišlo zaradi tega, ker je Europol vnašal, prevzel ali hranil podatke nepravilno ali s kršitvijo tega sklepa, Europol podatke v sodelovanju z zadevnimi državami članicami popravi ali izbriše.

4.   V primerih iz odstavkov 1, 2 in 3 se nemudoma obvesti države članice ali tretje strani, ki so podatke prejele. Zadevne podatke popravijo ali izbrišejo tudi države članice in tretje strani prejemnice. Če izbris ni mogoč, se podatki zamrznejo, da se prepreči njihovo nadaljnjo obdelavo.

5.   Europol osebo, na katero se podatki nanašajo in ki je vložila prošnjo, brez odlašanja, vsekakor pa v treh mesecih pisno obvesti, da so bili podatki, ki se nanašajo nanjo, popravljeni ali izbrisani.

Člen 32

Pritožbe

1.   Europol v svojem odgovoru na zahtevo za preverjanje, dostop do podatkov ali popravek in izbris podatkov prosilca obvesti, da se lahko, če z odločitvijo ni zadovoljen, pritoži skupnemu nadzornemu organu. Prosilec lahko zadevo predloži skupnemu nadzornemu organu tudi, če na svojo zahtevo v roku, določenem v členih 30 ali 31, ni prejel nobenega odgovora.

2.   Če prosilec vloži pritožbo na skupni nadzorni organ, ta organ pritožbo preuči.

3.   Če se pritožba nanaša na odločitev iz členov 30 in 31, se skupni nadzorni organ posvetuje z nacionalnimi nadzornimi organi ali pristojnim pravosodnim organom v državi članici, iz katere izvirajo podatki, ali državi članici, na katero se podatki neposredno nanašajo. Odločitev skupnega nadzornega organa, ki lahko vključuje zavrnitev sporočanja kakršnih koli informacij, se sprejme v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom ali pristojnim pravosodnim organom.

4.   Če se pritožba nanaša na dostop do podatkov, ki jih je v Europolov informacijski sistem vnesel Europol, do podatkov, ki so shranjeni v analitičnih delovnih datotekah ali v katerih koli drugih sistemih, ki jih je Europol vzpostavil za obdelavo osebnih podatkov na podlagi člena 10, in v primeru, da Europol še naprej nasprotuje dostopu do podatkov, lahko skupni nadzorni organ ovrže tako nasprotovanje le z dvotretjinsko večino svojih članov, potem ko je zaslišal Europol in državo članico ali države članice iz člena 30(4). Če take večine ni, skupni nadzorni organ o zavrnitvi obvesti prosilca, ne da bi navedel informacije, ki bi lahko razkrile obstoj kakršnih koli osebnih podatkov, ki se nanašajo na prosilca.

5.   Če se pritožba nanaša na preverjanje podatkov, ki jih je v Europolov informacijski sistem vnesla država članica, ali podatkov, shranjenih v analitičnih delovnih datotekah ali v katerih koli drugih sistemih, ki jih je Europol vzpostavil za obdelavo osebnih podatkov na podlagi člena 10, skupni nadzorni organ poskrbi, da se potrebno preverjanje opravi v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom države članice, ki je podatke vnesla. Skupni nadzorni organ prosilca obvesti o opravljenih pregledih, ne da bi navedel informacije, ki bi lahko razkrile obstoj kakršnih koli osebnih podatkov, ki se nanašajo na prosilca.

6.   Če se pritožba nanaša na preverjanje podatkov, ki jih je v Europolov informacijski sistem vnesel Europol, ali podatkov, shranjenih v analitičnih delovnih datotekah ali v katerih koli drugih sistemih, ki jih je Europol vzpostavil za obdelavo osebnih podatkov na podlagi člena 10, skupni nadzorni organ poskrbi, da Europol opravi potrebna preverjanja. Skupni nadzorni organ prosilca obvesti o opravljenih pregledih, ne da bi navedel informacije, ki bi lahko razkrile obstoj kakršnih koli osebnih podatkov, ki se nanašajo na prosilca.

Člen 33

Nacionalni nadzorni organ

1.   Vsaka država članica določi nacionalni nadzorni organ z nalogo, da neodvisno in v skladu z nacionalno zakonodajo spremlja dopustnost vnosa osebnih podatkov in vsakega sporočanja osebnih podatkov Europolu ter dostopa do teh podatkov s strani zadevne države članice in da preuči, ali tak vnos, dostop ali sporočanje krši pravice osebe, na katero se podatki nanašajo. V ta namen ima nacionalni nadzorni organ v prostorih nacionalne enote ali v prostorih uradnika za zvezo dostop do podatkov, ki jih je v Europolov informacijski sistem ali drug sistem, ki ga je Europol vzpostavil za obdelavo osebnih podatkov na podlagi člena 10, vnesla država članica v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki.

Nacionalni nadzorni organi imajo za izvajanje svoje nadzorne funkcije dostop do pisarn in dokumentov svojih uradnikov za zvezo pri Europolu.

Poleg tega nacionalni nadzorni organi v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki nadzorujejo dejavnosti nacionalnih enot in dejavnosti uradnikov za zvezo, če so take dejavnosti pomembne za varstvo osebnih podatkov. Skupni nadzorni organ obveščajo tudi o vseh ukrepih, sprejetih v zvezi z Europolom.

2.   Vsakdo ima pravico od nacionalnega nadzornega organa zahtevati, da zagotovi, da so podatki o njem ne glede na njihovo obliko zakonito vneseni ali sporočeni Europolu ter da je vsak dostop do teh podatkov s strani zadevne države članice zakonit.

Ta pravica se izvaja v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri je bila zahteva vložena.

Člen 34

Skupni nadzorni organ

1.   Ustanovi se neodvisni skupni nadzorni organ, katerega naloga je, da v skladu s tem sklepom nadzoruje dejavnosti Europola in tako zagotovi, da s shranjevanjem, obdelavo in uporabo podatkov, ki jih ima Europol, niso kršene pravice posameznika. Poleg tega skupni nadzorni organ spremlja dopustnost prenosa podatkov, ki izhajajo iz Europola. Skupni nadzorni organ sestavljata po največ dva člana ali predstavnika vsakega izmed neodvisnih nacionalnih nadzornih organov, ki sta ustrezno usposobljena in ki ju vsaka država članica imenuje za pet let, po potrebi pa jim pomagajo namestniki. Vsaka delegacija ima en glas.

Skupni nadzorni organ za predsednika izbere enega od svojih članov.

Pri opravljanju svojih nalog člani skupnega nadzornega organa ne prejemajo navodil drugih organov.

2.   Europol skupnemu nadzornemu organu pomaga pri opravljanju njegovih nalog. Pri tem zlasti:

(a)

skupnemu nadzornemu organu posreduje informacije, mu omogoča dostop do vseh dokumentov in zbirk v papirni obliki ter do podatkov, shranjenih v njegovih podatkovnih zbirkah;

(b)

skupnemu nadzornemu organu kadar koli omogoča prost dostop do vseh svojih prostorov;

(c)

izvršuje odločitve skupnega nadzornega organa v zvezi s pritožbami.

3.   Skupni nadzorni organ je pristojen za preučevanje vprašanj o izvajanju in razlagi v zvezi z dejavnostmi Europola glede obdelave in uporabe osebnih podatkov, za preučevanje vprašanj o pregledih, ki so jih neodvisno opravili nacionalni nadzorni organi držav članic, ali o uveljavljanju pravice do dostopa, ter za pripravo usklajenih predlogov, da bi za nastale težave našli skupne rešitve.

4.   Če skupni nadzorni organ ugotovi kakršno koli kršitev določb tega sklepa pri shranjevanju, obdelavi ali uporabi osebnih podatkov, direktorju posreduje pritožbe, ki se mu zdijo potrebne, in zahteva odgovor v določenem roku. Direktor o celotnem postopku obvešča upravni odbor. Če skupni nadzorni organ ni zadovoljen z odgovorom, ki ga je na njegovo pritožbo podal direktor, zadevo predloži upravnemu odboru.

5.   Skupni nadzorni organ sodeluje z drugimi nadzornimi organi, kolikor je to potrebno za izpolnitev njegovih nalog ter kolikor to prispeva k enotni uporabi pravil in postopkov za obdelavo podatkov.

6.   Skupni nadzorni organ v rednih časovnih presledkih pripravlja poročila o svojih dejavnostih. Poročila se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu. Upravni odbor ima možnost predložiti svoje pripombe, ki se priložijo poročilom.

Skupni nadzorni organ se odloči, ali bo poročilo o dejavnostih objavil, in v primeru objave opredeli tudi način objave.

7.   Skupni nadzorni organ sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino in ga predloži v odobritev Svetu. Svet odloča s kvalificirano večino.

8.   Skupni nadzorni organ ustanovi notranji odbor, ki ga sestavlja po en usposobljen predstavnik iz vsake države članice s pravico do glasovanja. Naloga odbora je, da z vsemi ustreznimi sredstvi preuči pritožbe na podlagi člena 32. Stranke lahko zahtevajo zaslišanje pred odborom, kjer jim lahko pomaga svetovalec. V tem okviru sprejete odločitve so za vse stranke dokončne.

9.   Skupni nadzorni organ lahko ustanovi tudi enega ali več drugih odborov, poleg notranjega odbora iz odstavka 8.

10.   S skupnim nadzornim organom se opravi posvetovanje glede tistega dela proračuna Europola, ki ga zadeva. Njegovo mnenje se priloži zadevnemu predlogu proračuna.

11.   Skupnemu nadzornemu organu pomaga sekretariat, katerega naloge so opredeljene v poslovniku.

Člen 35

Varnost podatkov

1.   Europol sprejme potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev izvajanja tega sklepa. Ukrepi se štejejo za potrebne, kadar so prizadevanja za njihovo izpolnitev sorazmerna s ciljem, ki naj bi ga dosegli na področju varnosti.

2.   Pri avtomatski obdelavi podatkov v Europolu vsaka država članica in Europol izvajata ukrepe, da se:

(a)

nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do opreme za obdelavo podatkov, ki se uporablja za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do opreme);

(b)

prepreči nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odstranjevanje nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(c)

prepreči nepooblaščen vnos podatkov in nepooblaščeno preverjanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(d)

prepreči uporaba sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov nepooblaščenim osebam, ki uporabljajo opremo za sporočanje podatkov (nadzor uporabnikov);

(e)

osebam, ki so pooblaščene za uporabo sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov, zagotovi dostop le do tistih podatkov, ki so zajeti v njihovem pooblastilu za dostop (nadzor dostopa do podatkov);

(f)

zagotovi, da je mogoče preveriti in ugotoviti, katerim organom se smejo poslati osebni podatki oziroma katerim organom so bili osebni podatki poslani z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor sporočanja);

(g)

zagotovi, da je mogoče preveriti in ugotoviti, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj so bili podatki vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

(h)

prepreči nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov (nadzor pošiljanja):

(i)

zagotovi, da je vgrajene sisteme v primeru prekinitve mogoče takoj ponovno usposobiti (obnovitev);

(j)

zagotovi, da funkcije sistema delujejo brezhibno, da se o pojavu napak v funkcijah nemudoma poroča (zanesljivost) in da shranjenih podatkov ni mogoče uničiti z okvaro sistema (celovitost).

POGLAVJE VI

ORGANIZACIJA

Člen 36

Organi Europola

Organi Europola so:

(a)

upravni odbor;

(b)

direktor.

Člen 37

Upravni odbor

1.   Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije. Vsak član upravnega odbora ima en glas. Vsakega člana upravnega odbora lahko zastopa nadomestni član; ob odsotnosti člana ima nadomestni član pravico glasovanja.

2.   Predsedujočega upravnega odbora in njegovega namestnika iz svojih vrst izberejo tri države članice, ki so skupaj pripravile osemnajstmesečni program Sveta. Mandat traja osemnajst mesecev, kolikor traja zadevni program Sveta. V tem obdobju predsedujoči v upravnem odboru ne nastopa več kot predstavnik svoje države članice. Predsedujoči v primeru zadržanosti po uradni dolžnosti nadomešča njegov namestnik.

3.   Predsedujoči je odgovoren za učinkovito delovanje upravnega odbora v okviru izvrševanja njegovih nalog iz odstavka 9, s posebnim poudarkom na strateških vprašanjih in najpomembnejših nalogah Europola iz člena 5(1).

4.   Predsedujočemu pomaga sekretariat upravnega odbora. Sekretariat zlasti:

(a)

tesno in redno sodeluje pri organizaciji, usklajevanju in zagotavljanju skladnosti dejavnosti upravnega odbora. Predsedujočemu pod njegovo odgovornostjo in vodstvom pomaga pri iskanju rešitev;

(b)

upravnemu odboru zagotavlja potrebno administrativno podporo za izvajanje njegovih nalog.

5.   Direktor se udeležuje sestankov upravnega odbora, vendar nima pravice glasovanja.

6.   Člane upravnega odbora ali njihove namestnike in direktorja lahko spremljajo strokovnjaki.

7.   Upravni odbor se sestane vsaj dvakrat letno.

8.   Upravni odbor sprejema odločitve z dvotretjinsko večino članov, razen če v tem sklepu ni drugače določeno.

9.   Upravni odbor:

(a)

sprejme strategijo za Europol, ki vključuje primerjalne kriterije, na podlagi katerih se oceni, ali so bili zastavljeni cilji uresničeni;

(b)

spremlja direktorjevo uspešnost pri opravljanju nalog, vključno z izvajanjem odločitev upravnega odbora;

(c)

sprejema odločitve ali izvedbene ukrepe v skladu s tem sklepom;

(d)

na predlog direktorja in v soglasju s Komisijo sprejme izvedbena pravila, ki se uporabljajo za osebje Europola;

(e)

v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (13) in po posvetovanju s Komisijo sprejme finančno uredbo in imenuje računovodjo;

(f)

vzpostavi službo za notranjo revizijo in imenuje revizijsko osebje, ki je osebje Europola. Upravni odbor sprejme tudi nadaljnja izvedbena pravila v zvezi s službo za notranjo revizijo. Ta izvedbena pravila bi morala urejati predvsem izbor, razrešitev, naloge, obveznosti, pooblastila ter zaščitne ukrepe za zagotovitev neodvisnosti službe. Služba za notranjo revizijo je odgovorna izključno upravnemu odboru in ima dostop do vse dokumentacije, potrebne za izvajanje svojih nalog;

(g)

sprejme seznam najmanj treh kandidatov za mesto direktorja in namestnike direktorja ter ga predloži Svetu;

(h)

izvršuje vse druge naloge, ki mu jih dodeli Svet, zlasti v določbah za izvajanje tega sklepa;

(i)

pripravi svoj poslovnik, vključno z določbami za zagotovitev neodvisnosti sekretariata.

10.   Upravni odbor vsako leto sprejme:

(a)

osnutek ocene prihodkov in odhodkov, vključno z osnutkom kadrovskega načrta, ki se predloži Komisiji, ter končni proračun;

(b)

po prejetem mnenju Komisije delovni program za prihodnje dejavnosti Europola, ob upoštevanju operativnih potreb držav članic ter posledic za proračun in osebje Europola;

(c)

splošno poročilo o dejavnostih Europola v preteklem letu, ki zajema tudi rezultate, dosežene pri prednostnih nalogah, ki jih je določil Svet.

Ti dokumenti se predložijo Svetu v potrditev. Svet z njimi seznani tudi Evropski parlament.

11.   Upravni odbor v štirih letih od dne začetka uporabe tega sklepa, nato pa vsake štiri leta, naroči neodvisno zunanjo oceno izvajanja tega sklepa ter dejavnosti, ki jih opravlja Europol.

Upravni odbor v ta namen podeli posebna pooblastila.

Poročilo o oceni se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

12.   Upravni odbor lahko odloči, da se ustanovijo delovne skupine. Pravila za ustanovitev in delovanje takšnih delovnih skupin določi v svojem poslovniku.

13.   Brez poseganja v člen 38(1) in (7) upravni odbor izvaja pooblastila v zvezi z direktorjem iz člena 39(3).

Člen 38

Direktor

1.   Europol vodi direktor, ki ga za obdobje štirih let imenuje Svet s kvalificirano večino s seznama najmanj treh kandidatov, ki ga predloži upravni odbor. Svet lahko na predlog upravnega odbora, ki je ocenil delo direktorja, enkrat podaljša direktorjev mandat za največ štiri leta.

2.   Direktorju pomagajo trije namestniki direktorja, ki so v skladu s postopkom iz odstavka 1 imenovani za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega podaljšanja. Njihove naloge podrobneje opredeli direktor.

3.   Upravni odbor določi pravila o izbiri kandidatov za mesto direktorja ali namestnika direktorja, vključno s pravili za podaljšanje njihovega mandata. Preden začnejo veljati, ta pravila odobri Svet, ki odloča s kvalificirano večino.

4.   Direktor je odgovoren za:

(a)

opravljanje nalog, dodeljenih Europolu;

(b)

tekoče upravljanje;

(c)

izvrševanje pooblastil v zvezi z osebjem in namestniki direktorja iz člena 39(3), brez poseganja v odstavka 2 in 7 tega člena;

(d)

pripravo in izvajanje sklepov upravnega odbora in odzive na zahteve upravnega odbora;

(e)

podporo predsedujočemu upravnega odbora pri pripravi sej upravnega odbora;

(f)

pripravo osnutka ocene prihodkov in odhodkov, vključno z osnutkom kadrovskega načrta, in osnutek delovnega programa;

(g)

pripravo poročila iz člena 37(10)(c);

(h)

izvrševanje proračuna Europola;

(i)

redno obveščanje upravnega odbora o izvajanju prednostnih nalog, ki jih je določil Svet, ter o zunanjih odnosih Europola;

(j)

uvedbo in izvajanje – v sodelovanju z upravnim odborom – učinkovitega postopka za spremljanje in ocenjevanje uspešnosti Europola pri doseganju zastavljenih ciljev. Direktor redno poroča upravnemu odboru o rezultatih spremljanja;

(k)

opravljanje vseh drugih nalog, ki so mu dodeljene s tem sklepom.

5.   Direktor glede opravljanja svojih dolžnosti odgovarja upravnemu odboru.

6.   Direktor je pravni zastopnik Europola.

7.   Direktor in njegovi namestniki se lahko razrešijo s sklepom Sveta, ki ga Svet sprejme s kvalificirano večino po tem, ko prejme mnenje upravnega odbora. Upravni odbor določi pravila, ki jih je treba v teh primerih uporabljati. Ta pravila pred začetkom njihove veljavnosti odobri Svet, ki odloča s kvalificirano večino.

Člen 39

Osebje

1.   Za direktorja, namestnike direktorja in osebje Europola, zaposlene po dnevu začetka uporabe tega sklepa, se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Kadrovski predpisi“ in „Pogoji za zaposlitev“), določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (14), ter pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Evropskih skupnosti za izvajanje teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev.

2.   Europol se za namene izvajanja Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev šteje za agencijo v smislu člena 1a(2) Kadrovskih predpisov.

3.   Europol glede svojega osebja in direktorja v skladu s členoma 37(13) in 38(4)(c) tega sklepa izvršuje pooblastila, ki so na podlagi Kadrovskih predpisov prenesena na organ za imenovanje, na podlagi Pogojev za zaposlitev pa na organ za sklepanje pogodb.

4.   Osebje Europola sestavljajo začasni in/ali pogodbeni uslužbenci. Če namerava direktor odobriti sklepanje pogodb za nedoločen čas, je za to vsako leto potrebno soglasje upravnega odbora. Upravni odbor odloča o tem, katera začasna delovna mesta, predvidena v kadrovskem načrtu, lahko zasede le osebje, zaposleno pri pristojnih organih držav članic. Osebje, ki zasede ta delovna mesta, so začasni uradniki po členu 2(a) Pogojev za zaposlitev in se jim lahko ponudi le pogodbe za določen čas, ki se lahko enkrat podaljšajo za določen čas.

5.   Države članice lahko Europolu dodelijo nacionalne strokovnjake. Upravni odbor sprejme potrebne izvedbene ureditve za ta namen.

6.   Europol za obdelavo osebnih podatkov o osebju Europola uporablja načela Uredbe (ES) št. 45/2001.

POGLAVJE VII

ZADEVE, POVEZANE S TAJNOSTJO

Člen 40

Tajnost

1.   Europol in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za varstvo tajnih informacij, ki jih pridobi Europol ali ki so z njim izmenjane na podlagi tega sklepa. V ta namen Svet s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme ustrezna pravila o varovanju tajnosti, ki jih pripravi upravni odbor. Ta pravila vsebujejo določbe za primere, v katerih Europol lahko izmenjuje informacije s tretjimi strankami, ob upoštevanju zahteve po varovanju tajnosti.

2.   Kadar namerava Europol posameznikom zaupati občutljivo nalogo, države članice na zahtevo direktorja opravijo varnostno preverjanje svojih državljanov v skladu z nacionalnimi določbami ter si v ta namen nudijo medsebojno pomoč. Organ, ki je pristojen v skladu z nacionalnimi določbami, obvesti Europol le o rezultatih varnostnega preverjanja. Ti rezultati so za Europol zavezujoči.

3.   Vsaka država članica in Europol lahko obdelavo podatkov v Europolu zaupata le tistim osebam, ki so opravile posebno usposabljanje in bile varnostno preverjene. Upravni odbor sprejme pravila za varnostno preverjanje osebja Europola. Direktor redno obvešča upravni odbor o stanju varnostnega preverjanja osebja Europola.

Člen 41

Obveznost nerazkrivanja in varovanje tajnosti

1.   Člani upravnega odbora, direktor, namestniki direktorja, uslužbenci Europola in uradniki za zvezo se vzdržijo vseh dejanj in izražanja mnenj, ki bi lahko škodovala Europolu ali ogrožala njegove dejavnosti.

2.   Člani upravnega odbora, direktor, namestniki direktorja, uslužbenci Europola in uradniki za zvezo ter vse druge osebe, ki jih posebej obvezujeta nerazkrivanje ali varovanje tajnosti, nepooblaščeni osebi ali javnosti ne smejo razkriti nobenih dejstev ali informacij, s katerimi se seznanijo med opravljanjem svojih dolžnosti ali izvajanjem svojih dejavnosti. To ne velja za dejstva ali informacije, ki so preveč nepomembnega značaja, da bi se zanje zahtevala tajnost. Obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti velja tudi po izteku dolžnosti ali delovnega razmerja ali po prenehanju dejavnosti. Europol uradno obvesti o posebni obveznosti iz prvega stavka in na pravne posledice vsake kršitve. Takšno uradno obvestilo se pisno zabeleži.

3.   Člani upravnega odbora, direktor, namestniki direktorja, uslužbenci Europola in uradniki za zvezo ter druge osebe, za katere velja obveznost iz odstavka 2, ne smejo brez navodil direktorja – oziroma, če gre za direktorja, brez navodil upravnega odbora – predložiti dokazov na sodišču ali izven njega ali dajati kakršnih koli izjav o kakršnih koli dejstvih ali informacijah, s katerimi se seznanijo med opravljanjem svojih dolžnosti ali izvajanjem svojih dejavnosti.

Upravni odbor oziroma direktor navežeta stike s sodnim organom ali katerim koli pristojnim organom, da se zagotovi sprejetje potrebnih ukrepov po nacionalni zakonodaji, ki se uporablja za organ, s katerim se navezuje stik.

S takimi ukrepi se lahko prilagodijo postopki za predložitev dokazov, da se zagotovi tajnost informacij, ali – če nacionalna zakonodaja to dovoljuje – zavrne vsako sporočanje v zvezi z informacijami, če je to nujno potrebno za zaščito interesov Europola ali države članice.

Če zakonodaja države članice predvideva pravico do zavrnitve predložitve dokazov, potrebujejo osebe iz odstavka 2, ki morajo dokaze predložiti, za predložitev dovoljenje. Dovoljenje odobri direktor, za dokaze, ki jih mora predložiti direktor, pa upravni odbor. Če je uradnik za zvezo pozvan, da predloži dokaze v zvezi z informacijami, ki jih dobi od Europola, se tako dovoljenje izda po tem, ko prejme soglasje države članice, odgovorne za zadevnega uradnika. Obveznost pridobitve dovoljenja za predložitev dokazov velja tudi po izteku dolžnosti ali delovnega razmerja ali po prenehanju dejavnosti.

Če poleg tega obstaja možnost, da bi dokazi lahko zajemali tudi informacije in izsledke, ki jih je država članica sporočila Europolu ali ki se očitno nanašajo na državo članico, se stališče navedene države članice v zvezi z dokazi pridobi pred izdajo dovoljenja.

Dovoljenje za predložitev dokazov se lahko zavrne samo, če je to potrebno za zaščito prevladujočih interesov Europola ali države članice oziroma držav, ki potrebujejo zaščito.

4.   Vsaka država članica obravnava kršitev obveznosti nerazkrivanja ali varovanja tajnosti iz odstavkov 2 in 3 kot kršitev obveznosti, ki jih določa njeno pravo o uradnih ali poklicnih tajnostih ali njeni predpisi o varstvu tajnega gradiva.

Vsaka država članica zagotovi, da se zadevna pravila in predpisi uporabljajo tudi za njene uslužbence, ki so pri svojem delu v stikih z Europolom.

POGLAVJE VIII

PRORAČUNSKE DOLOČBE

Člen 42

Proračun

1.   Prihodke Europola brez poseganja v druge vrste dohodkov sestavlja subvencija Skupnosti, ki je od dne začetka uporabe tega sklepa vključena v splošni proračun Evropske unije (oddelek Komisija). Financiranje Europola odobrita Evropski parlament in Svet (v nadaljnjem besedilu „proračunski organ“), kakor je predvideno v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 med Evropskim Parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (15).

2.   Odhodki Europola vključujejo stroške za osebje, administrativne, infrastrukturne in operativne stroške.

3.   Direktor pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto, vključno z osnutkom kadrovskega načrta, in ga pošlje upravnemu odboru. Osnutek kadrovskega načrta vsebuje stalna in začasna delovna mesta, navaja dodeljene nacionalne strokovnjake ter število, stopnjo in kategorijo osebja, zaposlenega pri Europolu v zadevnem proračunskem letu.

4.   Prihodki in odhodki morajo biti uravnoteženi.

5.   Upravni odbor sprejme osnutek ocene prihodkov in odhodkov, vključno z osnutkom kadrovskega načrta, ki ga spremlja osnutek delovnega programa, in jih do 31. marca vsakega leta pošlje Komisiji. Če ima Komisija pripombe na osnutek načrta, o tem obvesti upravni odbor v 30 dneh po prejemu osnutka načrta.

6.   Komisija predloži načrt, skupaj s predhodnim predlogom splošnega proračuna Evropske unije, proračunskemu organu.

7.   Na podlagi tega načrta Komisija v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi sredstva, za katere meni, do so potrebna za kadrovski načrt, in znesek subvencije, ki bremeni ta proračun, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

8.   Proračunski organ s sprejemom splošnega proračuna Evropske unije odobri dodelitev subvencije Europolu in kadrovski načrt.

9.   Upravni odbor sprejme proračun in kadrovski načrt Europola. Proračun in kadrovski načrt Europola sta dokončna, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se ustrezno prilagodita s sprejetjem revidiranega proračuna.

10.   Vse spremembe proračuna, vključno s kadrovskim načrtom, se izvedejo v skladu s postopkom iz odstavkov 5 do 9.

11.   Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o tem, da namerava izvesti projekt, ki bi lahko imel znatne finančne posledice za financiranje proračuna; to zlasti velja za vse projekte, ki se nanašajo na premoženje, kot je najem ali nakup zgradb. O tem obvesti Komisijo. Kadar ena od vej proračunskega organa sporoči, da namerava podati mnenje, to mnenje posreduje upravnemu odboru v šestih tednih od datuma, ko je upravni odbor obvestil proračunski organ o projektu.

Člen 43

Izvrševanje in nadzor proračuna

1.   Proračun Europola izvršuje direktor.

2.   Računovodja Europola najpozneje do 28. februarja po vsakem proračunskem letu predloži računovodji Komisije začasne zaključne račune, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za navedeno proračunsko leto. Računovodja Komisije začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov konsolidira v skladu s členom 128 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (16).

3.   Računovodja Komisije najpozneje do 31. marca po vsakem proračunskem letu predloži Računskemu sodišču začasne zaključne račune Europola, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za navedeno proračunsko leto. Poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za navedeno proračunsko leto se posreduje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.   Direktor po prejemu pripomb Računskega sodišča v skladu s členom 129 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o začasnih zaključnih računih Europola na lastno odgovornost pripravi končne zaključne račune in jih predloži upravnemu odboru, da poda mnenje.

5.   Upravni odbor poda mnenje o končnih zaključnih računih Europola.

6.   Direktor najpozneje do 1. julija po vsakem proračunskem letu pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču končne zaključne račune, skupaj z mnenjem upravnega odbora.

7.   Končni zaključni računi se objavijo.

8.   Direktor najpozneje do 30. septembra odgovori na pripombe Računskega sodišča. Kopijo odgovora pošlje tudi upravnemu odboru.

9.   Direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto, kakor je določeno v členu 146(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

10.   Evropski parlament ob upoštevanju priporočila Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 30. aprila leta N + 2 direktorju podeli razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto N.

Člen 44

Finančna uredba

Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančno uredbo, ki se uporablja za Europol. Ta finančna uredba ne sme odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, razen če je to posebej potrebno za delovanje Europola. Za sprejetje vseh pravil, ki odstopajo od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, je potrebno predhodno soglasje Komisije. O takih odstopanjih se obvesti proračunski organ.

POGLAVJE IX

DRUGE DOLOČBE

Člen 45

Pravila o dostopu do Europolovih dokumentov

Upravni odbor sprejme na predlog direktorja najpozneje šest mesecev po dnevu začetka uporabe tega sklepa pravila o dostopu do Europolovih dokumentov, pri tem pa upošteva načela in omejitve, določene z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (17).

Člen 46

Tajne informacije EU

Europol v zvezi s tajnimi informacijami EU uporablja načela in minimalne standarde varovanja tajnosti iz Sklepa Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (18).

Člen 47

Jeziki

1.   Za Europol se uporablja Uredba št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (19).

2.   Upravni odbor s soglasjem odloči o notranji jezikovni ureditvi Europola.

3.   Prevode, potrebne za delo Europola, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije (20).

Člen 48

Obveščanje Evropskega parlamenta

Predsedstvo Sveta, predsedujoči upravnega odbora in direktor nastopijo pred Evropskim parlamentom na njegovo zahtevo, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z Europolom, pri čemer se upošteva obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti.

Člen 49

Boj proti goljufijam

Pravila, določena v Uredbi (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, k jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (21), se uporabljajo za Europol. Najpozneje šest mesecev po dnevu začetka uporabe tega sklepa sprejme upravni odbor na predlog direktorja potrebne izvedbene ukrepe, ki lahko iz preiskav OLAFA izključijo operativne podatke.

Člen 50

Sporazum o sedežu

Potrebni dogovori glede namestitve, ki jo je treba Europolu zagotoviti v državi sedeža, in prostorov, ki mu jih navedena država da na voljo, ter posebna pravila, ki se v državi Europolovega sedeža uporabljajo za direktorja, člane upravnega odbora, namestnike direktorja, uslužbence Europola in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu, ki se po odobritvi upravnega odbora sklene med Europolom in Kraljevino Nizozemsko.

Člen 51

Privilegiji in imunitete

1.   Za direktorja in namestnike direktorja ter za osebje Europola se uporabljata Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti in posebna uredba, ki se sprejme na podlagi člena 16 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

2.   Za Europol se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

3.   Kraljevina Nizozemska in druge države članice se dogovorijo, da uradniki za zvezo, ki jih pošljejo druge države članice, in njihovi družinski člani uživajo take privilegije in imunitete, kot so potrebni za ustrezno opravljanje nalog uradnikov za zvezo pri Europolu.

Člen 52

Odgovornost za nepooblaščeno ali nepravilno obdelavo podatkov

1.   Vsaka država članica je v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorna za vso škodo, povzročeno posamezniku, ki je posledica pravnih ali dejanskih napak v podatkih, shranjenih ali obdelanih v Europolu. Oškodovanec lahko vloži tožbo za povračilo škode samo proti državi članici, v kateri se je zgodil dogodek, zaradi katerega je bila škoda povzročena, in sicer na sodišču, ki je pristojno v skladu z nacionalno zakonodajo te države članice. Država članica se ne sme sklicevati na to, da je nepravilne podatke posredovala druga država članica ali Europol, da bi se izognila lastni odgovornosti nasproti oškodovancu v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

2.   Če so pravne ali dejanske napake posledica napačnega sporočanja podatkov ali neizpolnjevanja obveznosti iz tega sklepa s strani ene ali več držav članic ali posledica nepooblaščenega ali nepravilnega shranjevanja ali obdelave s strani Europola, so Europol ali druge zadevne države članice zavezane, da na zahtevo povrnejo zneske, ki so bili na podlagi odstavka 1 izplačani kot odškodnina, razen če je podatke uporabila država članica, na ozemlju katere je bila povzročena škoda, s kršitvijo tega sklepa.

3.   Vsak spor med državo članico, ki je izplačala odškodnino na podlagi odstavka 1, in Europolom ali drugo državo članico glede upravičenosti samega povračila ali zneska povračila se predloži upravnemu odboru, ki o zadevi odloči z dvotretjinsko večino.

Člen 53

Druge vrste odgovornosti

1.   Pogodbeno odgovornost Europola ureja pravo, ki se uporablja za posamezno pogodbo.

2.   V primeru nepogodbene odgovornosti je Europol neodvisno od morebitne odgovornosti iz člena 52 zavezan k povrnitvi vse škode, ki nastane po krivdi njegovih organov ali njegovega osebja pri opravljanju nalog, če jim je to krivdo možno pripisati, in sicer ne glede na razlike v postopkih za odškodnino, ki jih določajo zakonodaje držav članic.

3.   Oškodovanec ima pravico zahtevati, da se Europol vzdrži vložitve tožbe ali da tožbo umakne.

4.   Nacionalna sodišča držav članic, pristojna za reševanje sporov, ki se nanašajo na odgovornost Europola iz tega člena, se določijo na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (22).

Člen 54

Odgovornost glede sodelovanja Europola v skupnih preiskovalnih enotah

1.   Država članica, na ozemlju katere je osebje Europola, ki v skladu s členom 6 deluje v tej državi članici, med sodelovanjem pri izvajanju operativnih ukrepov povzročilo škodo, tako škodo povrne pod enakimi pogoji, kot če bi škodo povzročili njeni uradniki.

2.   Če zadevna država članica ne pristane na drugačno rešitev, Europol v celoti povrne vse zneske, ki jih je država članica plačala oškodovancem ali osebam, ki so v imenu oškodovancev upravičene do povračila škode iz odstavka 1. Vsak spor med to državo članico in Europolom glede upravičenosti samega povračila ali zneska povračila se predloži upravnemu odboru, ki odloči o zadevi.

POGLAVJE X

PREHODNE DOLOČBE

Člen 55

Splošno pravno nasledstvo

1.   Ta sklep ne vpliva na veljavnost sporazumov, ki jih je pred dnem začetka uporabe tega sklepa sklenil Europol, kot je bil ustanovljen s Konvencijo o Europolu.

2.   Odstavek 1 se uporablja zlasti za Sporazum o sedežu, sklenjen na podlagi člena 37 Konvencije o Europolu, sporazume med Kraljevino Nizozemsko in drugimi državami članicami, sklenjene na podlagi člena 41(2) Konvencije o Europolu, in za vse mednarodne sporazume, vključno z njihovimi določbami o izmenjavi informacij, ter za pogodbe, obveznosti in premoženje, ki ga je pridobil Europol, kot je bil ustanovljen s Konvencijo o Europolu.

Člen 56

Direktor in namestniki direktorja

1.   Direktor in namestniki direktorja, imenovani na podlagi člena 29 Konvencije o Europolu, so za preostalo obdobje svojega mandata direktor in namestniki direktorja v smislu člena 38 tega sklepa. Če se njihov mandat izteče pred potekom enega leta po dnevu začetka uporabe tega sklepa, se avtomatično podaljša na eno leto po dnevu začetka uporabe tega sklepa.

2.   V primeru, da direktor oziroma eden ali več namestnikov direktorja ne želi ali ne more ravnati v skladu z odstavkom 1, upravni odbor imenuje začasnega direktorja ali začasnega(-e) namestnika(-e) direktorja za obdobje največ osemnajst mesecev, dokler ne opravi imenovanj iz člena 38(1) in (2).

Člen 57

Osebje

1.   Z odstopanjem od člena 39 vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je sklenil Europol, kot je bil ustanovljen s Konvencijo o Europolu, in ki veljajo na dan začetka uporabe tega sklepa, veljajo še naprej do dne njihovega izteka, vendar jih po dnevu začetka uporabe tega sklepa ni mogoče več podaljšati na podlagi Kadrovskih predpisov Europola (23).

2.   Vsem članom osebja, zaposlenim po pogodbah iz odstavka 1, se zagotovi možnost, da sklenejo pogodbe za začasne uslužbence iz člena 2(a) Pogojev za zaposlitev v različnih razredih, kot so predvideni v kadrovskem načrtu, ali pogodbe za pogodbene uslužbence iz člena 3a Pogojev za zaposlitev.

V ta namen izvede organ za sklepanje pogodb po dnevu začetka veljavnosti in v dveh letih po dnevu začetka uporabe tega sklepa notranji izbirni postopek, ki bo omejen na osebje, ki je na dan začetka uporabe tega sklepa v pogodbenem razmerju z Europolom, da se preverijo sposobnosti, učinkovitost in integriteta osebja, ki naj bi ga zaposlili.

Uspešnim kandidatom bo glede na vrsto in zahtevnost opravljanih nalog ponujena pogodba za začasne uslužbence ali pogodba za pogodbene uslužbence za obdobje, ki bo vsaj enako preostalemu obdobju iz pogodbe, sklenjene pred dnem začetka uporabe tega sklepa.

3.   Če je Europol pred dnem začetka uporabe tega sklepa sklenil drugo pogodbo za določen čas in je osebje pogodbo za začasne uslužbence ali pogodbo za pogodbene uslužbence sprejelo pod pogoji iz tretjega pododstavka odstavka 2, se lahko skladu z določbami člena 39(4) vsako nadaljnje podaljšanje pogodbe sklene le za nedoločen čas.

4.   Če je Europol pred dnem začetka uporabe tega sklepa sklenil pogodbo za nedoločen čas in je osebje pogodbo za začasne uslužbence ali pogodbene uslužbence sprejelo pod pogoji iz tretjega pododstavka odstavka 2, se v skladu s prvim odstavkom člena 8 in členom 85(1) Pogojev za zaposlitev taka pogodba sklene za nedoločen čas.

5.   Kadrovski predpisi Europola in drugi ustrezni instrumenti se še naprej uporabljajo za člane osebja, ki niso zaposleni v skladu z odstavkom 2. Z odstopanjem od poglavja 5 Kadrovskih predpisov Europola se za osebje Europola uporablja odstotek letne prilagoditve prejemkov, ki ga določi Svet v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov.

Člen 58

Proračun

1.   Postopek razrešnice v zvezi s proračuni, odobrenimi na podlagi člena 35(5) Konvencije o Europolu, se izvede v skladu s pravili iz člena 36(5) Konvencije o Europolu in finančnimi predpisi, sprejetimi na podlagi člena 35(9) Konvencije o Europolu.

2.   Pri izvajanju postopka razrešnice iz odstavka 1:

(a)

Skupni revizijski odbor še naprej deluje na podlagi postopkov iz člena 36 Konvencije o Europolu, da bi izvedel postopek razrešnice v zvezi z zaključnim računom za leto pred dnem začetka uporabe tega sklepa. Postopki razrešnice iz Konvencije o Europolu se uporabljajo, kolikor je to za ta namen potrebno;

(b)

upravni odbor iz člena 36 tega sklepa lahko odloča o spremembi nalog, ki sta jih na podlagi Konvencije o Europolu prej opravljala finančni nadzornik in finančni odbor.

3.   Vsi odhodki, ki izhajajo iz zavez Europola, sprejetih v skladu s finančnimi predpisi, sprejetimi na podlagi člena 35(9) Konvencije o Europolu pred dnem začetka uporabe tega sklepa, in ki v tem času še niso bili plačani, se plačajo na način iz odstavka 4.

4.   Pred iztekom dvanajstmesečnega obdobja po dnevu začetka uporabe tega sklepa upravni odbor določi višino zneska, ki krije odhodke iz odstavka 3. Ustrezni znesek, ki se ga financira iz zbranega presežka proračunov, odobrenih na podlagi člena 35(5) Konvencije o Europolu, se prenese v prvi proračun, določen s tem sklepom, in predstavlja namenske prihodke za kritje teh odhodkov.

Če presežki ne zadostujejo za kritje odhodkov iz odstavka 3, države članice zagotovijo potrebno financiranje v skladu s postopki iz Konvencije o Europolu.

5.   Preostanek presežkov proračunov, odobrenih na podlagi člena 35(5) Konvencije o Europolu, se vrne državam članicam. Znesek, ki se izplača vsaki državi članici, se izračuna na podlagi letnih prispevkov držav članic v proračun Europola, določenih na podlagi člena 35(2) Konvencije o Europolu.

Plačilo se izvrši v treh mesecih po tem, ko je bil določen znesek, ki krije odhodke iz odstavka 3, in so zaključeni postopki razrešnice v zvezi s proračuni, odobrenimi na podlagi člena 35(5) Konvencije o Europolu.

Člen 59

Ukrepi, ki jih je treba pripraviti in sprejeti pred dnem začetka uporabe tega sklepa

1.   Upravni odbor, ustanovljen na podlagi Konvencije o Europolu, direktor, imenovan na podlagi Konvencije o Europolu, in skupni nadzorni organ, ustanovljen na podlagi Konvencije o Europolu, pripravijo sprejetje instrumentov, ki določijo naslednje:

(a)

pravila glede pravic in obveznosti uradnikov za zvezo iz člena 9(5);

(b)

pravila, ki veljajo za analitične delovne datoteke iz tretjega pododstavka člena 14(1);

(c)

pravila v zvezi z odnosi Europola iz člena 26(1)(b);

(d)

izvedbena pravila, ki se uporabljajo za osebje Europola iz člena 37(9)(d);

(e)

pravila o izbiri in razrešitvi direktorja in njegovih namestnikov iz člena 38(3) in (7);

(f)

pravila o varovanju tajnosti iz člena 40(1);

(g)

finančno uredbo iz člena 44;

(h)

vse druge instrumente, ki so potrebni za pripravo uporabe tega sklepa.

2.   Za namene sprejetja ukrepov iz odstavka 1(a), (d), (e), (g) in (h) je upravni odbor sestavljen, kakor je določeno v členu 37(1). Upravni odbor sprejme te ukrepe v skladu s postopki, navedenimi v določbah odstavka 1(a), (d), (e) in (g) tega člena.

Svet sprejme ukrepe iz odstavka 1(b), (c) in (f) v skladu s postopkom, navedenim v določbah odstavka 1(b), (c) in (f).

Člen 60

Finančni ukrepi in odločitve, ki jih je treba sprejeti pred dnem začetka uporabe tega sklepa

1.   Upravni odbor v sestavi iz člena 37(1) sprejme vse finančne ukrepe in odločitve, ki so potrebni za uporabo novega finančnega okvira.

2.   Ukrepi in odločitve iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2343/2002 in med drugim vključujejo naslednje:

(a)

pripravo in sprejetje vseh ukrepov in odločitev iz člena 42 v zvezi s prvim proračunskim letom po dnevu začetka uporabe tega sklepa;

(b)

imenovanje računovodje iz člena 37(9)(e) do 15. novembra v letu pred prvim proračunskim letom po dnevu začetka uporabe tega sklepa;

(c)

vzpostavitev službe za notranjo revizijo iz člena 37(9)(f).

3.   Operacije v prvem proračunskem letu po dnevu začetka uporabe tega sklepa odobri direktor, imenovan v skladu s členom 29 Konvencije o Europolu, od 15. novembra v letu pred prvim proračunskim letom po dnevu začetka uporabe tega sklepa. Direktor lahko od tega datuma dalje po potrebi tudi prenese pristojnosti odredbodajalca. Pri izvajanju nalog odredbodajalca se spoštujejo zahteve Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002.

4.   Predhodno preverjanje operacij v prvem proračunskem letu po dnevu začetka uporabe tega sklepa opravi finančni nadzornik iz člena 27(3) Konvencije o Europolu, in sicer v obdobju od 15. novembra do 31. decembra v letu pred prvim proračunskim letom po dnevu začetka uporabe tega sklepa. Finančni nadzornik to funkcijo opravlja v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2343/2002.

5.   Del prehodnih stroškov Europola za pripravo novega finančnega okvira od leta pred prvim proračunskim letom po dnevu začetka uporabe tega sklepa krije splošni proračun Evropske unije. Financiranje teh stroškov ima lahko obliko donacije Skupnosti.

POGLAVJE XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 61

Prenos

Države članice zagotovijo, da je njihova nacionalna zakonodaja skladna s tem sklepom od dne njegovega začetka uporabe.

Člen 62

Nadomestitev

Ta sklep od dne svojega začetka uporabe nadomešča Konvencijo o Europolu ter Protokol o privilegijih in imunitetah Europola, članov njegovih organov, namestnikov direktorja in uslužbencev Europola.

Člen 63

Razveljavitev

Če ni drugače določeno v tem sklepu, se vsi ukrepi za izvajanje Konvencije o Europolu razveljavijo z učinkom od dne začetka uporabe tega sklepa.

Člen 64

Začetek veljavnosti in uporabe

1.   Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. januarja 2010 oziroma od dne začetka uporabe uredbe iz člena 51(1), pri čemer se upošteva poznejši datum.

Vendar pa se drugi pododstavek člena 57(2) in členi 59, 60 in 61 uporabljajo od dne začetka veljavnosti tega sklepa.

V Luxembourgu, 6. aprila 2009

Za Svet

Predsednik

J. POSPÍŠIL


(1)  Mnenje z dne 17. januarja 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 316, 27.11.1995, str. 1.

(3)  UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

(4)  UL L 256, 1.10.2005, str. 63.

(5)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(6)  UL L 185, 16.7.2005, str. 35.

(7)  UL L 162, 20.6.2002, str. 1.

(8)  UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

(9)  UL C 24, 23.1.1998, str. 2.

(10)  Sklep Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 20).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (UL L 349, 25.11.2004, str. 1).

(12)  Uredba (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (UL L 376, 27.12.2006, str. 1).

(13)  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(14)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(15)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(16)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(17)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(18)  UL L 101, 11.4.2001, str. 1.

(19)  UL 17, 6.10.1958, str. 385/58.

(20)  Uredba Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (UL L 314, 7.12.1994, str. 1).

(21)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(22)  UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

(23)  Akt Sveta z dne 3. decembra 1998 o določitvi Kadrovskih predpisov Europola (UL C 26, 30.1.1999, str. 23).


PRILOGA

Seznam drugih hujših oblik kriminala, za katere je v skladu s členom 4(1) pristojen Europol:

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami,

nezakonite dejavnosti pranja denarja,

kriminal, povezan z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,

nezakonito tihotapljenje priseljencev,

trgovina z ljudmi,

kriminal, povezan z motornimi vozili,

umor, huda telesna poškodba,

nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

rasizem in ksenofobija,

organiziran rop,

nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

preslepitev,

izsiljevanje in oderuštvo,

ponarejanje in piratstvo izdelkov,

ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

ponarejanje denarja in plačilnih sredstev,

kriminal, povezan z uporabo računalniških sistemov,

korupcija,

nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,

nedovoljena trgovina z ogroženimi živalskimi vrstami,

nedovoljena trgovina z ogroženimi rastlinskimi vrstami in podvrstami,

kriminal zoper okolje,

nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti.

V zvezi z oblikami kriminala iz člena 4(1) v tem sklepu:

(a)

„kriminal, povezan z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi“ pomeni kazniva dejanja, navedena v členu 7(1) Konvencije o fizični zaščiti jedrskega materiala, podpisane na Dunaju in v New Yorku 3. marca 1980, ki se nanašajo na jedrski in/ali radioaktivni material, kot je opredeljen v členu 197 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in v Direktivi Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (1);

(b)

„nezakonito tihotapljenje priseljencev“ pomeni dejavnosti, s katerimi se namerno za finančni dobiček omogoči vstop, bivanje ali zaposlitev na ozemlju držav članic v nasprotju s pravili in pogoji, ki se uporabljajo v državah članicah;

(c)

„trgovina z ljudmi“ pomeni rekrutiranje, prevoz, premestitev, skrivanje ali sprejem oseb z uporabo grožnje, sile ali druge oblike prisile, s pomočjo ugrabitve, goljufije, preslepitve, zlorabe oblasti ali ranljivosti, dajanja ali sprejemanja plačil ali koristi za pridobitev soglasja osebe, ki nadzoruje drugo osebo, z namenom izkoriščanja. Izkoriščanje vključuje vsaj izkoriščanje prostitucije drugih ali druge oblike spolnega izkoriščanja, izdelavo, prodajo ali distribucijo vsebin z otroško pornografijo, prisilno delo ali storitve, suženjstvo ali prakse, ki so podobne suženjstvu, služenje ali odvzem organov;

(d)

„kriminal, povezan z motornimi vozili“ pomeni krajo ali odtujitev motornih vozil, tovornjakov, poltovornih vozil, tovorov tovornjakov ali poltovornih vozil, avtobusov, motornih koles, prikolic in kmetijskih vozil, delovnih vozil in rezervnih delov za takšna vozila ter sprejemanje in skrivanje teh predmetov;

(e)

„nezakonite dejavnosti pranja denarja“ pomenijo kazniva dejanja, navedena v členu 6(1) do (3) Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, podpisane v Strasbourgu, dne 8. novembra 1990;

(f)

„nedovoljen promet s prepovedanimi drogami“ pomeni kazniva dejanja, navedena v členu 3(1) Konvencije Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi z dne 20. decembra 1988 ter v določbah, ki spreminjajo ali nadomeščajo navedeno konvencijo.

Oblike kaznivih dejanj iz člena 4 in te priloge preučujejo pristojni organi držav članic v skladu z zakonodajo držav članic, ki jim ti organi pripadajo.


(1)  UL L 159, 29.6.1996, str. 1.


Top