32019R2035

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
Delegirana uredba - 2019/2035 - EN - EUR-Lex

Document 32019R2035

Help

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2035 z dne 28. junija 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za obrate, ki gojijo kopenske živali, in valilnice ter za sledljivost nekaterih gojenih kopenskih živali in valilnih jajc (Besedilo velja za EGP)

C/2019/4625

OJ L 314, 5.12.2019, p. 115–169 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 06/04/2023

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/2035/oj

HTML

PDF

Official Journal

5.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 314/115

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2035

z dne 28. junija 2019

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za obrate, ki gojijo kopenske živali, in valilnice ter za sledljivost nekaterih gojenih kopenskih živali in valilnih jajc

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) ter zlasti členov 3(5), 87(3), 94(3), 97(2), 101(3), 106(1), 118(1) in (2), 119(1), 122(2), 271(2) in 279(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/429 določa pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se prenašajo na živali ali na ljudi, vključno s pravili za obrate, ki gojijo kopenske živali, in valilnice ter za sledljivost nekaterih gojenih kopenskih živali in valilnih jajc v Uniji. Z Uredbo (EU) 2016/429 se na Komisijo tudi prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti sprejema pravila za dopolnitev določenih nebistvenih določb navedene uredbe. Zato je primerno sprejeti taka dopolnilna pravila za zagotovitev nemotenega delovanja sistema v novem pravnem okviru, vzpostavljenem z Uredbo (EU) 2016/429.

(2)

Ta uredba bi morala zlasti določati pravila, ki dopolnjujejo pravila iz poglavij 1 in 2 naslova I dela IV Uredbe (EU) 2016/429 glede obveznosti registracije prevoznikov, ki prevažajo nekatere gojene kopenske živali, razen kopitarjev; odobritve obratov, ki gojijo kopenske živali, ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje živali, in valilnic; registrov prevoznikov in obratov z gojenimi kopenskimi živalmi in valilnimi jajci, ki jih vodijo pristojni organi; obveznosti izvajalcev dejavnosti, da vodijo evidence; ter zahtev za sledljivost gojenih kopenskih živali in valilnih jajc. Poleg tega se na Komisijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 prenese pooblastilo za določitev pravil, s katerimi se zagotovi pravilna uporaba dela IV Uredbe pri premikih hišnih živali, ki niso netrgovski premiki. Zato bi bilo treba tudi v tej uredbi določiti pravila o takih premikih.

(3)

„Valilna jajca“ spadajo v opredelitev pojma „zarodni material“ iz člena 4(28) Uredbe (EU) 2016/429, zato se zanje uporabljajo pravila, ki so v navedeni uredbi določena za zarodni material. Hkrati bi se morale zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki so v tej uredbi določene za perutnino in ptice v ujetništvu, uporabljati tudi za valilna jajca navedenih ptic, zato bi bilo treba na področje uporabe te uredbe vključiti valilna jajca in obrate, ki jih dobavljajo.

(4)

Čeprav bi se morala dopolnilna pravila iz te uredbe uporabljati za vse gojene kopenske živali, se na določenih območjih v Uniji gojijo divje ali delno udomačene populacije konj, katerih preživetje in razmnoževanje nista v celoti pod človekovim nadzorom, zato se zahteve za sledljivost iz te uredbe za navedene živali ne morejo uporabljati v celoti. V tej uredbi bi bilo torej treba pojasniti, da čeprav se pravila o zdravju živali, določena v okviru Uredbe (EU) 2016/429, na splošno uporabljajo za te domače živali iz vrst enoprstih kopitarjev, so potrebna določena posebna odstopanja, saj zahtev glede identifikacije gojenih kopenskih živali ni mogoče uporabljati za konje, ki ne živijo pod človekovim nadzorom.

(5)	Poleg tega bi morala pravila iz te uredbe dopolnjevati pravila iz dela IX Uredbe (EU) 2016/429 v zvezi s prehodnimi ukrepi za zaščito pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj zainteresiranih strani, ki izhajajo iz prej obstoječih aktov Unije.

(6)

Pravila iz te uredbe so vsebinsko povezana in se uporabljajo za izvajalce dejavnosti, ki prevažajo ali gojijo kopenske živali ali valilna jajca. Zato bi jih bilo treba zaradi skladnosti, enostavnosti in učinkovite uporabe ter preprečitve podvajanja pravil določiti v enem samem aktu, namesto da so razpršena v več ločenih aktih s številnimi medsebojnimi sklicevanji. Ta pristop je tudi v skladu s pristopom glavnih ciljev Uredbe (EU) 2016/429, tj. racionalizirati pravila o zdravju živali Unije ter tako zagotoviti večjo preglednost in lažjo uporabo teh pravil.

(7)

V skladu s členom 87(3) Uredbe (EU) 2016/429 se na Komisijo prenese pooblastilo za določitev vrst prevoznikov (razen prevoznikov, ki prevažajo gojene kopitarje med državami članicami ali med državo članico in tretjo državo), katerih dejavnost prevoza predstavlja posebna in znatna tveganja za določene vrste živali, ter za opredelitev zahtev glede informacij, ki jih morajo ti prevozniki izpolnjevati za namene registracije v skladu s členom 93 Uredbe (EU) 2016/429. Da bi se pristojnemu organu omogočili učinkovito spremljanje ter preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje prenosljivih boleznih živali, je torej primerno, da se v to uredbo vključi seznam drugih vrst prevoznikov in določijo pravila glede informacij, ki jih morajo ti prevozniki predložiti za namene registracije pri pristojnem organu.

(8)

Člen 94(1)(a) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da se gojeni kopitarji lahko premikajo v drugo državo članico le, če so bili zbrani v obratih, ki jih je pristojni organ odobril v skladu z navedeno uredbo. V skladu s členom 94(3)(a) Uredbe (EU) 2016/429 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od zahteve, da določene vrste obratov pri pristojnem organu vložijo vlogo za odobritev, kadar navedeni obrati predstavljajo neznatno tveganje.

(9)

Glede na poseben položaj enoprstih kopitarjev, ki niso vedno gojeni predvsem za proizvodnjo hrane, ampak pogosto za rekreacijo in šport, pri čemer so navedene živali v večini primerov zbrane v obratu le zaradi premika v drugo državo članico, da bi sodelovale na razstavah, športnih, kulturnih ali podobnih dogodkih, je primerno, da se v tej uredbi določi odstopanje od zahteve, da izvajalci dejavnosti v navedenih obratih pri pristojnem organu vložijo vlogo za odobritev, saj navedeni obrati predstavljajo neznatno tveganje za zdravje živali in v primeru bolezni s seznama za enoprste kopitarje ni določeno obdobje nastanitve.

(10)

Člen 94(1)(c) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da se valilna jajca v drugo državo članico lahko premikajo le, če so iz obrata, ki ga je pristojni organ odobril v skladu z navedeno uredbo. Valilna jajca perutnine ali drugih ptic v ujetništvu spadajo v opredelitev valilnih jajc iz člena 4 Uredbe (EU) 2016/429, v skladu s tem pa morajo izvajalci dejavnosti v obratih, ki proizvajajo navedena jajca, ki se premikajo v drugo državo članico, pri pristojnem organu vložiti vlogo za odobritev obrata.

(11)

Vendar valilnice ptic v ujetništvu ne predstavljajo enakega zdravstvenega tveganja za širjenje bolezni s seznama kot valilnice perutnine. Pomen in obseg proizvodnje sveže izvaljenih ptic in valilnih jajc ptic v ujetništvu sta veliko manjša kot v primeru perutnine za kmetijsko proizvodnjo. Poleg tega se trgovinske krožne poti za proizvodnjo perutnine in za ptice v ujetništvu ter zlasti za valilna jajca razlikujejo med seboj, njihov stik pa je omejen. Zato je tveganje za širjenje bolezni s seznama na perutnino s premiki sveže izvaljenih ptic in valilnih jajc ptic v ujetništvu omejeno. V skladu s tem bi bilo treba v tej uredbi za izvajalce dejavnosti v valilnicah ptic v ujetništvu določiti odstopanje od zahteve, da morajo pri pristojnemu organu vložiti vlogo za odobritev.

(12)

Člen 94(1) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da se gojeni kopitarji, perutnina in valilna jajca lahko premikajo v drugo državo članico le, če so bile navedene živali ali valilna jajca zbrani v obratih ali izvirajo iz obratov, ki jih je pristojni organ odobril v skladu z navedeno uredbo. Poleg tega člen 95 Uredbe (EU) 2016/429 določa, da se lahko kopenske živali, ki se gojijo v obratu s statusom zaprtega obrata, premikajo v obrat ali iz njega le, če je pristojni organ v skladu z navedeno uredbo obratu odobril navedeni status. Pristojni organ lahko navedene obrate odobri le, če izpolnjujejo določene zahteve glede karantene, osamitve in drugih ukrepov za biološko zaščito, spremljanja, objektov in opreme, osebja in veterinarjev ter nadzora, ki ga izvaja pristojni organ. V skladu s členom 97(2) navedene uredbe Komisija sprejme delegirane akte, v katerih so določena dopolnilna pravila o odobritvi obratov ob upoštevanju navedenih zahtev.

(13)	Zahteve iz te uredbe glede odobritve navedenih obratov bi morale upoštevati izkušnje, pridobljene z uporabo pravil iz direktiv Sveta 64/432/EGS (2), 92/65/EGS (3) in 2009/158/ES (4). Navedene direktive bodo z 21. aprilom 2021 razveljavljene z Uredbo (EU) 2016/429.

(14)

Člen 94(3)(b) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da Komisija sprejme delegirane akte, v katerih so določene druge vrste obratov, v katerih se gojijo kopenske živali, ki jih mora prav tako odobriti pristojni organ v skladu s členom 94(1) navedene uredbe. V obratih se zbira vse več psov, mačk in belih dihurjev iz različnih obratov ali nekdanjih potepuških, divjih, izgubljenih, zapuščenih ali odvzetih psov, mačk in belih dihurjev, da bi se pred premikom v drugo državo članico razporedili v pošiljko. Direktiva 92/65/EGS že določa zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo v zvezi s premikom navedenih živali v drugo državo članico. Vendar bi bilo treba v tej uredbi zaradi izvajanja ustreznega spremljanja in uporabe preventivnih zdravstvenih ukrepov na podlagi skladnosti z določenimi zahtevami glede zdravstvenega statusa živali v državi članici določiti, da morajo navedeni obrati pri pristojnem organu vložiti vlogo za odobritev, in opredeliti zahteve za tako odobritev.

(15)

Uredba Sveta (ES) št. 1255/97 (5) določa zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci dejavnosti na kontrolnih točkah, ki pri pristojnemu organu vložijo vlogo za odobritev. Ker so se navedene zahteve izkazale kot učinkovite pri preprečevanju širjenja bolezni živali po Uniji, bi jih bilo treba v tej uredbi ohraniti, vendar tudi posodobiti.

(16)

V večini primerov se čmrlji gojijo v okoljsko izoliranih obratih, za katere veljajo strogi ukrepi biološke zaščite ter jih pristojni organ redno nadzoruje in pregleduje za bolezni. Če te obrate prizna in nadzira pristojni organ, jih v nasprotju s kolonijami na prostem najverjetneje ne bo napadel mali panjski hrošč. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti, naj te obrate odobri in nadzira pristojni organ, ter opredeliti zahteve za podelitev take odobritve.

(17)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 139/2013 (6) določa pogoje zdravstvenega varstva živali pri uvozu nekaterih ptic v Unijo in pogoje za karanteno pri takem uvozu. Zlasti določa pogoje, pod katerimi mora pristojni organ odobriti karantenske objekte in centre za take ptice. Da bi se preprečilo kopičenje pravil za karantenske obrate za različne vrste kopenskih živali, bi bilo treba v tej uredbi ohraniti glavno vsebino navedenih zahtev, vendar jih prilagoditi tako, da se lahko uporabljajo za več vrst kopenskih živali.

(18)

Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (7) določa pravila v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, da se preprečijo in čim bolj zmanjšajo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, ki jih povzročajo navedeni proizvodi, ter zlasti zaščiti varnost prehranske in krmne verige. Zlasti določa pravila o zbiranju, prevozu, skladiščenju, ravnanju, predelavi in uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov, vključno z živalmi, usmrčenimi zaradi izkoreninjenja kužnih živalskih bolezni, da se prepreči, da bi ti proizvodi predstavljali tveganje za zdravje živali in ljudi. Uredba (ES) št. 1069/2009 skupaj s številnimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu z navedeno uredbo, zagotavlja splošni okvir za odstranjevanje mrtvih živali. Pristojni organ bi moral pri odobritvi obratov v skladu s členoma 97 in 99 Uredbe (EU) 2016/429 zagotoviti, da vložniki izpolnjujejo pravila, določena v okviru Uredbe (ES) št. 1069/2009.

(19)

Člen 101(1) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da morajo pristojni organi vzpostaviti in posodabljati registre obratov in izvajalcev dejavnosti, ki so jih registrirali in odobrili, ter da je treba navedene registre dati na voljo Komisiji in pristojnim organom drugih držav članic. Zaradi preglednosti bi bilo treba navedene registre tudi javno objaviti.

(20)

Poleg tega člen 101(3) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da Komisija sprejme delegirane akte, v katerih so določene podrobne informacije, ki se navedejo v registrih, ki jih vodi pristojni organ, in javna dostopnost registrov odobrenih obratov. Zato bi bilo treba v tej uredbi opredeliti obveznosti pristojnega organa glede obveščanja o navedenih registrih.

(21)

Členi 102 do 105 Uredbe (EU) 2016/429 določajo zahteve glede minimalnih informacij, ki jih morajo evidentirati izvajalci dejavnosti v obratih in prevozniki, registrirani ali odobreni pri pristojnem organu, v skladu s členom 106 navedene uredbe pa Komisija sprejme pravila, ki dopolnjujejo navedene obveznosti vodenja evidenc. Izvajalci dejavnosti v obratih in prevozniki so najbolje seznanjeni z gojenimi kopenskimi živalmi v svoji oskrbi, zato morajo pred premikom živali pristojnemu organu predložiti določene informacije za namene veterinarskih spričeval ali njihove sledljivosti, s čimer se pristojnemu organu omogoči lahek dostop do navedenih informacij. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti pravila o informacijah, ki jih morajo določeni izvajalci dejavnosti v obratih in prevozniki evidentirati poleg informacij, že zahtevanih v skladu z Uredbo (EU) 2016/429.

(22)

V skladu s členi 112 do 115 Uredbe (EU) 2016/429 morajo izvajalci dejavnosti, ki gojijo govedo, ovce, koze, prašiče in enoprste kopitarje, vsako žival identificirati s fizičnim sredstvom za identifikacijo in zagotoviti, da navedene živali ob premiku spremlja identifikacijski dokument ali dokument o premiku, ter v skladu z zahtevami vnesti informacije v računalniško podatkovno zbirko pristojnega organa. Poleg tega člen 117 Uredbe (EU) 2016/429 določa, da morajo izvajalci dejavnosti, ki gojijo kopenske živali, ki niso govedo, ovce, koze, prašiči in enoprsti kopitarji, vsako žival identificirati s fizičnim sredstvom za identifikacijo in zagotoviti, da navedene živali spremlja identifikacijski dokument ali dokument o premiku, ko Komisija sprejme taka pravila v skladu s členom 118 navedene uredbe.

(23)

S členom 118(1) Uredbe (EU) 2016/429 se na Komisijo prenese pooblastilo za določitev podrobnih zahtev za sredstva za identifikacijo gojenih kopenskih živali, pravil o identifikacijskih dokumentih in dokumentih o premiku za navedene živali ter podrobnih pravil o računalniških podatkovnih zbirkah iz navedene uredbe za gojeno govedo, ovce, koze, prašiče in enoprste kopitarje, pa tudi pravil za izmenjavo elektronskih podatkov med računalniškimi podatkovnimi zbirkami držav članic za gojeno govedo. S členom 118(2) Uredbe (EU) 2016/429 se na Komisijo prenese tudi pooblastilo za določitev zahtev za alternativna sredstva za identifikacijo gojenih kopenskih živali, izvzetij in posebnih določb za določene kategorije navedenih živali ter posebnih določb za identifikacijske dokumente in dokumente o premiku za navedene živali, pa tudi pravil za identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali po njihovem vstopu v Unijo.

(24)

Poleg tega se s členom 119(1) Uredbe (EU) 2016/429 na Komisijo prenese pooblastilo za določitev pravil v zvezi s posebnimi odstopanji, ki veljajo za izvajalce dejavnosti, od določenih zahtev za identifikacijo in registracijo iz navedenega akta. S členom 122(2) Uredbe (EU) 2016/429 se na Komisijo prenese pooblastilo za določitev zahtev za sledljivost zarodnega materiala gojenih kopenskih živali, ki niso iz vrst goveda, koz, ovc, prašičev in enoprstih kopitarjev.

Pred sprejetjem Uredbe (EU) 2016/429 so bila pravila Unije o identifikaciji in registraciji goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev določena v Uredbi (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (8), Uredbi Sveta (ES) št. 21/2004 (9) ter direktivah Sveta 2008/71/ES (10) in 2009/156/ES (11). Uredba (EU) 2016/429 z 21. aprilom 2021 razveljavlja in nadomešča navedene štiri akte. V navedenih štirih aktih so bila določena pravila o sredstvih za identifikacijo, identifikacijskih dokumentih ali dokumentih o premiku in računalniških podatkovnih zbirkah. Navedeni so bili tudi roki, v katerih morajo izvajalci dejavnosti namestiti sredstva za identifikacijo na navedene gojene živali. Poleg tega so bila v njih določena tudi številna odstopanja in izvzetja v zvezi s sredstvi za identifikacijo in dokumenti o premiku, ne da bi se ogrozila sledljivost gojenih živali. Pravila iz navedenih aktov so se izkazala kot učinkovita pri zagotavljanju sledljivosti gojenega goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev. V skladu s tem bi bilo treba ohraniti glavno vsebino navedenih pravil, vendar jo posodobiti tako, da bi se upoštevale praktične izkušnje, pridobljene pri njihovi uporabi, in sedanji tehnični napredek. Komisija bi morala nove roke, v katerih morajo izvajalci dejavnosti namestiti sredstva za identifikacijo na gojene kopenske živali, določiti v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 120(2) Uredbe (EU) 2016/429.

(25)	Za zagotovitev, da so enoprsti kopitarji, ki vstopajo v Unijo, po vstopu v Unijo in v primerih, ko ostanejo v Uniji, identificirani le v skladu s pravili Unije, je treba v to uredbo vključiti sklicevanje na carinske postopke iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(26)

Pred sprejetjem Uredbe (EU) 2016/429 so bila pravila Unije o sledljivosti gojenih psov, mačk in belih dihurjev ter ptic v ujetništvu določena v Direktivi 92/65/EGS. Pravila iz navedene direktive so se izkazala kot učinkovita pri zagotavljanju sledljivosti navedenih živali. V skladu s tem bi bilo treba ohraniti glavno vsebino navedenih pravil, vendar jo posodobiti tako, da bi se upoštevale praktične izkušnje, pridobljene pri njihovi uporabi, in sedanji tehnični napredek.

(27)

Direktiva 92/65/EGS tudi določa, da bi moral pse, mačke in bele dihurje za trgovanje z njimi spremljati enak identifikacijski dokument, kot se uporablja za netrgovske premike hišnih živali iz člena 6(d) Uredbe (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Zato bi bilo treba to pravilo ohraniti v tej uredbi.

(28)

Pred sprejetjem Uredbe (EU) 2016/429 so bila pravila Unije o sledljivosti valilnih jajc določena v Direktivi 2009/158/ES. Sedanji sistem za označevanje valilnih jajc je dobro uveljavljen. V skladu s tem bi bilo treba v tej uredbi ohraniti glavno vsebino navedenih pravil, vendar jo prilagoditi okviru Uredbe (EU) 2016/429.

(29)

Pred sprejetjem Uredbe (EU) 2016/429 so bila pravila Unije o sledljivosti kopenskih živali, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih in za nastope živali, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1739/2005 (14). Pravila iz navedene uredbe so se izkazala kot učinkovita pri zagotavljanju sledljivosti kopenskih živali, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih in za nastope živali. V skladu s tem bi bilo treba ohraniti glavno vsebino navedenih pravil, vendar jih posodobiti tako, da bi se upoštevale praktične izkušnje, pridobljene pri njihovi uporabi.

(30)

Uredba (EU) 2016/429 določa, da se posebna pravila za preprečevanje in obvladovanje posameznih bolezni uporabljajo za bolezni s seznama iz Priloge II k navedeni uredbi, ki vključujejo okužbo z Brucella abortus, Brucella melitensis in Brucella suis ter okužbo s kompleksom Mycobacterium tuberculosis (M. bovis, M. caprae in M. tuberculosis). Člen 9 Uredbe (EU) 2016/429 določa pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se uporabljajo za različne kategorije bolezni s seznama. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1882 (15) določa, da se pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni za bolezni s seznama iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2016/429 uporabljajo za kategorije bolezni s seznama za vrste s seznama in skupine vrst s seznama iz Priloge k navedeni izvedbeni uredbi. Gojene kamele in jeleni so v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/1882 navedeni kot vrste, dovzetne za navedene okužbe. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti usklajena pravila o sledljivosti navedenih živali.

(31)

Glede na edinstven položaj reje severnih jelenov, ki je močno povezana s kulturno dediščino ljudstva Sami v severni Evropi, bi bilo treba državam članicam omogočiti ohranjanje posebne ureditve za sredstva za identifikacijo, uporabljene za severne jelene, ki jih gojijo na svojem ozemlju. V skladu s tem bi bilo treba v tej uredbi določiti posebno ureditev za identifikacijo navedenih živali.

(32)

Kar zadeva enoprste kopitarje, člen 114 Uredbe (EU) 2016/429 določa, da morajo izvajalci dejavnosti zagotoviti, da so enoprsti kopitarji posamično identificirani s pravilno izpolnjenim enotnim identifikacijskim dokumentom za celotno življenjsko dobo. Poleg tega člen 120(2) navedene uredbe določa, da lahko Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z določenimi zahtevami glede navedenega dokumenta. Čeprav so pravila o enotnem identifikacijskem dokumentu za celotno življenjsko dobo zdaj vključena v predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki jih zajema pravni okvir Uredbe (EU) 2016/429, je treba upoštevati zahteve za identifikacijo teh živali, določene na drugih področjih zakonodaje Unije. Za izognitev odvečnim pravilom in identifikacijskim dokumentom, ki bi nepotrebno povečali upravno in finančno breme, bi bilo treba upoštevati zlasti Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/262 (17), Uredbo (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta (18), Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1940 (19) in Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta (20). Ta potreba po racionalizaciji pravil Unije je zlasti pomembna v zvezi z enoprstimi kopitarji, ker se uporabljajo za veliko različnih namenov, med drugim za športne dogodke, kot plemenske živali in tudi kot hrana. Poleg tega se lahko njihova uporaba razlikuje glede na njihovo fazo življenjskega cikla, zato je pomembno, da enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo velja za številne uporabe. Hkrati morajo prehodne določbe iz te uredbe upoštevati obdobja uporabe navedenih petih aktov, da se zagotovi uskladitev veljavnih pravil Unije.

(33)

Za zagotovitev enotne uporabe zakonodaje Unije o sledljivosti gojenih kopenskih živali ter zagotovitev njene jasnosti in preglednosti bi bilo treba s to uredbo razveljaviti Uredbo Komisije (ES) št. 509/1999 (21), Uredbo Komisije (ES) št. 2680/99 (22), Odločbo Komisije 2000/678/ES (23), Odločbo Komisije 2001/672/ES (24), Uredbo Komisije (ES) št. 911/2004 (25), Odločbo Komisije 2004/764/ES (26),Uredbo Komisije (ES) št. 644/2005 (27), Uredbo (ES) št. 1739/2005, Odločbo Komisije 2006/28/ES (28), Odločbo Komisije 2006/968/ES (29), Odločbo Komisije 2009/712/ES (30) in Izvedbeno uredbo (EU) 2015/262. Da pa bi se zagotovil nemoten prehod na nov pravni okvir za izvajalce dejavnosti v potujočih cirkusih in na nastopih živali, bi bilo treba dokumente o premiku in identifikacijske dokumente v obliki v skladu z Uredbo (ES) št. 1739/2005 še naprej uporabljati do datuma, ki ga Komisija določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 120(2) Uredbe (EU) 2016/429, v zvezi z obliko dokumentov o premiku in identifikacijskih dokumentov za gojene kopenske živali, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih ali za nastope živali.

(34)

Direktiva 2001/82/ES določa posebna pravila o zdravljenju enoprstih kopitarjev za proizvodnjo hrane v zvezi z zdravili za uporabo v veterinarski medicini, če so navedeni enoprsti kopitarji identificirani v skladu z zakonodajo Unije in je v identifikacijskem dokumentu posebej označeno, da niso namenjeni za zakol za prehrano ljudi. Navedena pravila so zdaj vsebinsko določena v Uredbi (EU) 2019/6, ki razveljavlja in nadomešča Direktivo 2001/82/ES. Uredba (EU) 2019/6 se začne uporabljati 28. januarja 2022, torej po datumu začetka uporabe Uredbe (EU) 2016/429. Vendar sta navedena akta medsebojno povezana, saj člen 109(1) Uredbe (EU) 2019/6 določa, da Komisija sprejme delegirane akte za dopolnitev navedene uredbe glede informacij, ki jih mora vsebovati enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo iz Uredbe (EU) 2016/429, zaradi obveznosti vodenja evidenc iz Uredbe (EU) 2019/6. Poleg tega Izvedbena uredba (EU) 2015/262 določa pravila o identifikaciji enoprstih kopitarjev, vključno s pravili o identifikacijskih dokumentih za navedene živali, in določa tudi, da sistem Unije za identifikacijo enoprstih kopitarjev med drugim vključuje enotni dokument za celotno življenjsko dobo. Uredba (EU) 2016/1012 tudi določa pravila o identifikaciji enoprstih kopitarjev. Določa, da mora Komisija sprejeti izvedbene akte, s katerimi določi vzorčne obrazce za enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo.

(35)

Za izognitev nepotrebnemu upravnemu in finančnemu bremenu za izvajalce dejavnosti, ki gojijo enoprste kopitarje, in pristojne organe bi bilo treba identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo gojenih enoprstih kopitarjev, ki je trenutno določen v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/262, še naprej uporabljati do datuma, ki ga Komisija določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 120(2) Uredbe (EU) 2016/429 in členom 109(2) Uredbe (EU) 2019/6, v zvezi z obliko enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo gojenih enoprstih kopitarjev.

(36)	Člen 271 Uredbe (EU) 2016/429 določa prehodno obdobje, v katerem morajo izvajalci dejavnosti preiti na nov pravni okvir, določen v navedenem aktu, glede identifikacije gojenega goveda, ovc, koz in prašičev, ter na Komisijo prenaša pooblastilo za skrajšanje navedenega prehodnega obdobja.

(37)

Da bi se zagotovil nemoten prehod na nov pravni okvir, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2016/429, za izvajalce dejavnosti, ki gojijo kopenske živali, glede identifikacije in registracije navedenih živali ter na nov pravni okvir glede pravil za zdravje živali pri premikih navedenih živali, bi se morala pravila iz te uredbe začeti uporabljati na isti datum kot pravila iz Uredbe (EU) 2016/429.

(38)

Da bi se zagotovil nemoten prehod na nov pravni okvir za izvajalce dejavnosti v obratih, ki gojijo kopenske živali, ki so bili registrirani ali odobreni v skladu z direktivama 64/432/EGS in 92/65/EGS, uredbama (ES) št. 1760/2000 in (ES) št. 21/2004 ter direktivami 2008/71/ES, 2009/156/ES in 2009/158/ES, bi se moralo za navedene izvajalce dejavnosti šteti, da so registrirani ali odobreni v skladu s to uredbo. Države članice bi morale zagotoviti, da navedeni izvajalci dejavnosti delujejo v skladu z vsemi pravili iz te uredbe.

(39)

Da bi se zagotovil nemoten prehod na nov pravni okvir, bi bilo treba za govedo, ovce, koze, prašiče, enoprste kopitarje, kamele in jelene ter papige, identificirane in registrirane pred datumom začetka uporabe te uredbe, šteti, da so bili identificirani in registrirani v skladu s to uredbo ter se lahko premikajo znotraj Unije.

(40)	Ta uredba bi se morala uporabljati od 21. aprila 2021 v skladu z datumom začetka uporabe Uredbe (EU) 2016/429 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba dopolnjuje pravila iz Uredbe (EU) 2016/429 glede:

(a)	registriranih in odobrenih obratov za gojene kopenske živali in valilna jajca;

(b)

zahtev za sledljivost naslednjih gojenih kopenskih živali:

(i)	goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev, kamel in jelenov (kopitarji);

(ii)	psov, mačk in belih dihurjev;

(iii)

ptic v ujetništvu;

(iv)	valilnih jajc;

(v)	kopenskih živali, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih in za nastope živali.

2. Poglavje 1 naslova I dela II določa zahteve za registracijo prevoznikov gojenih psov, mačk in belih dihurjev ter perutnine, ki prevažajo navedene živali med državami članicami ali med državo članico in tretjo državo.

3. Poglavje 2 naslova I dela II določa odstopanja za izvajalce dejavnosti v obratih za dejavnosti zbiranja določenih enoprstih kopitarjev in v valilnicah ptic v ujetništvu od zahteve, da pri pristojnem organu vložijo vlogo za odobritev.

Navedeno poglavje določa tudi zahteve za odobritev naslednjih vrst obratov:

(a)	obratov za dejavnosti zbiranja kopitarjev in perutnine, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico ali ki so prejeli navedene živali iz druge države članice;

(b)	valilnic, iz katerih se valilna jajca ali enodnevni piščanci premikajo v drugo državo članico;

(c)	obratov za gojenje perutnine, iz katerih se perutnina, ki ni namenjena za zakol, ali valilna jajca premikajo v drugo državo članico.

Navedene zahteve se nanašajo na osamitev in druge ukrepe za biološko zaščito, ukrepe spremljanja, objekte in opremo, osebje ter nadzor, ki ga izvaja pristojni organ.

4. Poglavje 3 naslova I dela II določa zahteve za odobritev naslednjih vrst obratov:

(a)	centrov za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico;

(b)	zavetišč za živali za pse, mačke in bele dihurje, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico;

(c)	kontrolnih točk;

(d)	okoljsko izoliranih proizvodnih obratov za čmrlje, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico;

(e)	karantenskih obratov za gojene kopenske živali, razen primatov, iz katerih se navedene živali premikajo znotraj iste države članice ali v drugo državo članico.

Navedene zahteve se nanašajo na karanteno, osamitev in druge ukrepe za biološko zaščito, ukrepe spremljanja in nadzora, objekte in opremo ter nadzor, ki ga izvaja veterinar.

5. Poglavje 4 naslova I dela II določa zahteve v zvezi s karanteno, osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito, ukrepi spremljanja in nadzora, objekti in opremo ter nadzorom, ki ga izvaja veterinar, za odobritev zaprtih obratov, iz katerih se gojene kopenske živali premikajo znotraj iste države članice ali v drugo državo članico.

6. Poglavje 1 naslova II dela II določa obveznosti pristojnega organa glede obveščanja o njegovih registrih za:

(a)	obrate, v katerih se gojijo kopenske živali;

(b)	valilnice;

(c)	prevoznike gojenih kopitarjev, psov, mačk in belih dihurjev ter perutnine, ki prevažajo navedene živali med državami članicami ali med državo članico in tretjo državo;

(d)	izvajalce dejavnosti, ki dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in perutnine izvajajo neodvisno od obrata.

7. Poglavje 2 naslova II dela II določa obveznosti pristojnega organa glede obveščanja o registrih za odobrene obrate iz poglavij 2, 3 in 4 naslova I dela II.

8. Poglavje 1 naslova III dela II poleg obveznosti iz člena 102(1) Uredbe (EU) 2016/429 določa obveznosti izvajalcev dejavnosti glede vodenja evidenc za naslednje vrste registriranih ali odobrenih obratov:

(a)	vse obrate, ki gojijo kopenske živali;

(b)

obrate, ki gojijo:

(i)	govedo, ovce, koze in prašiče;

(ii)	enoprste kopitarje;

(iii)

perutnino in ptice v ujetništvu;

(iv)	pse, mačke in bele dihurje;

(v)	medonosne čebele;

(c)	potujoče cirkuse in nastope živali;

(d)	zavetišča za živali za pse, mačke in bele dihurje;

(e)	kontrolne točke;

(f)	karantenske obrate za gojene kopenske živali, razen primatov;

(g)	zaprte obrate.

9. Poglavje 2 naslova III dela II poleg obveznosti iz člena 103(1) Uredbe (EU) 2016/429 določa obveznosti glede vodenja evidenc izvajalcev dejavnosti v registriranih ali odobrenih valilnicah.

10. Poglavje 3 naslova III dela II poleg obveznosti iz člena 104(1) Uredbe (EU) 2016/429 določa obveznosti registriranih prevoznikov glede vodenja evidenc.

11. Poglavje 4 naslova III dela II poleg obveznosti iz člena 105(1) Uredbe (EU) 2016/429 določa obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti, ki izvajajo dejavnosti zbiranja, in sicer za:

(a)	izvajalce dejavnosti v registriranih ali odobrenih obratih za dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in perutnine;

(b)	izvajalce dejavnosti, ki dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in perutnine izvajajo neodvisno od obrata;

(c)	izvajalce dejavnosti v centrih za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev, ki so registrirani pri pristojnem organu.

12. Naslovi I do IV dela III določajo zahteve za sledljivost gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev, vključno s sredstvi za identifikacijo, dokumentiranjem in računalniškimi podatkovnimi zbirkami.

13. Poglavje 1 naslova V dela III določa zahteve za sledljivost gojenih psov, mačk in belih dihurjev, vključno z zahtevami za hišne živali, ko se premikajo v drugo državo članico za namene, ki niso netrgovski nameni.

14. Poglavje 2 naslova V dela III določa zahteve za sledljivost gojenih kamel in jelenov.

15. Poglavje 3 naslova V dela III določa zahteve za sledljivost gojenih ptic v ujetništvu.

16. Poglavje 4 naslova V dela III določa zahteve za sledljivost gojenih kopenskih živali, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih in za nastope živali.

17. Naslov VI dela III določa zahteve za sledljivost valilnih jajc.

18. Naslov VII dela III določa zahteve za sledljivost goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev, jelenov in kamel po njihovem vstopu v Unijo.

19. Del IV določa nekatere prehodne ukrepe v zvezi z direktivama 64/432/EGS in 92/65/EGS, uredbami (ES) št. 1760/2000, (ES) št. 21/2004 in (ES) št. 1739/2005, direktivami 2008/71/ES, 2009/156/ES in 2009/158/ES ter Izvedbeno uredbo (EU) 2015/262 glede:

(a)	registracije in odobritve obratov;

(b)	identifikacije gojenih kopenskih živali;

(c)	dokumentov o premiku in identifikacijskih dokumentov za gojene kopenske živali, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih in za nastope živali;

(d)	enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo za gojene enoprste kopitarje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„pes“ pomeni gojeno žival iz vrste Canis lupus;

(2)	„mačka“ pomeni gojeno žival iz vrste Felis silvestris;

(3)	„beli dihur“ pomeni gojeno žival iz vrste Mustela putorius furo;

(4)	„vrsta prevoza“ pomeni način prevoza, na primer po cesti, železnici, zraku ali vodi;

(5)	„prevozno sredstvo“ pomeni cestna ali železniška vozila, plovila in zrakoplove;

(6)	„enodnevni piščanci“ pomeni vso perutnino, mlajšo od 72 ur;

(7)	„center za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev“ pomeni obrat, v katerem so zbrane navedene živali z enakim zdravstvenim statusom iz več kot enega obrata;

(8)	„zavetišče za živali“ pomeni obrat, v katerem so nastanjene nekdanje potepuške, divje, izgubljene, zapuščene ali odvzete kopenske živali, katerih zdravstveni status ob prihodu v obrat morda ni vedno znan;

(9)	„kontrolne točke“ pomeni kontrolne točke iz Uredbe (ES) št. 1255/97;

(10)	„okoljsko izolirani proizvodni obrat“ pomeni obrat, katerega strukture in strogi ukrepi za biološko zaščito zagotavljajo učinkovito ločevanje gojenja živali od pripadajočih objektov in okolja;

(11)	„čmrlj“ pomeni žival iz vrst, ki spadajo v rod Bombus;

(12)	„primati“ pomeni živali iz vrst, ki spadajo v red primatov, razen ljudi;

(13)	„medonosne čebele“ pomeni živali iz vrste Apis mellifera;

(14)	„veterinar obrata“ pomeni veterinarja, odgovornega za dejavnosti, ki se izvajajo v karantenskem obratu za gojene kopenske živali, razen primatov, ali v zaprtem obratu, kot je določeno v tej uredbi;

(15)	„edinstvena registracijska številka“ pomeni številko, ki jo pristojni organ dodeli registriranemu obratu, kot je navedeno v členu 93 Uredbe (EU) 2016/429;

(16)	„edinstvena številka odobritve“ pomeni številko, ki jo pristojni organ dodeli obratu, ki ga je sam odobril, v skladu s členoma 97 in 99 Uredbe (EU) 2016/429;

(17)

„edinstvena koda“ pomeni edinstveno kodo, s katero morajo izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst enoprstih kopitarjev, navedene živali posamično identificirati v skladu s členom 114(1)(a) Uredbe (EU) 2016/429 in ki se zabeleži v računalniški podatkovni zbirki države članice iz člena 109(1) navedene uredbe;

(18)

„identifikacijska koda živali“ pomeni posamezno kodo, prikazano na sredstvu za identifikacijo, ki se namesti na žival in vključuje:

(a)	kodo države članice, v kateri je bilo sredstvo za identifikacijo nameščeno na žival,

(b)	tej pa sledi številčna posamezna identifikacijska številka, ki je dodeljena živali in ne presega 12 števk;

(19)	„govedo“ ali „žival iz vrst goveda“ pomeni žival iz vrst kopitarjev rodov Bison, Bos (vključno s podrodovi Bos, Bibos, Novibos, Poephagus) in Bubalus (vključno s podrodom Anoa) ter potomce križancev navedenih vrst;

(20)	„ovca“ ali „žival iz vrst ovc“ pomeni žival iz vrst kopitarjev rodu Ovis in potomce križancev navedenih vrst;

(21)	„koza“ ali „žival iz vrst koz“ pomeni žival iz vrst kopitarjev rodu Capra in potomce križancev navedenih vrst;

(22)	„prašič“ ali „žival iz vrst prašičev“ pomeni žival iz vrst kopitarjev družine Suidae iz Priloge III k Uredbi (EU) 2016/429;

(23)	„elektronski identifikator“ pomeni identifikator z radiofrekvenčno identifikacijo;

(24)	„žival iz vrst enoprstih kopitarjev“ ali „enoprsti kopitar“ pomeni žival iz vrst enoprstih kopitarjev rodu Equus (vključno s konji, osli in zebrami) ter potomce križancev navedenih vrst;

(25)	„računalniška podatkovna zbirka“ pomeni računalniško podatkovno zbirko o gojenih kopenskih živalih iz člena 109(1) Uredbe (EU) 2016/429;

(26)

„dobavna veriga“ pomeni integrirano proizvodno verigo z enotnim zdravstvenim statusom, kar zadeva bolezni s seznama, ki zajema sodelovalno omrežje specializiranih obratov, ki jih je pristojni organ odobril za namene člena 53 in med katerimi se premikajo prašiči, da bi se dokončal ciklus proizvodnje;

(27)

„enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo“ pomeni enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo, s katerim morajo izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst enoprstih kopitarjev, navedene živali posamično identificirati v skladu s členom 114(1)(c) Uredbe (EU) 2016/429;

(28)

„rejsko društvo“ pomeni katero koli združenje rejcev, rejsko organizacijo ali javni organ, razen pristojnih organov, ki ga prizna pristojni organ države članice v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2016/1012 za namen izvajanja rejskega programa čistopasemskih plemenskih živali, vpisanih v rodovniške knjige, ki jih to društvo vodi ali vzpostavi;

(29)

„rejski organ“ pomeni katero koli združenje rejcev, rejsko organizacijo, zasebno podjetje, živinorejsko organizacijo ali uradno službo v tretji državi, ki ga je v zvezi s čistopasemskimi plemenskimi živalmi iz vrst goveda, prašičev, ovc, koz ali enoprstih kopitarjev ali hibridnimi plemenskimi prašiči sprejela navedena tretja država v zvezi z vstopom plemenskih živali za vzrejo v Unijo;

(30)

„registrirani enoprsti kopitar“ pomeni:

(a)	čistopasemsko plemensko žival iz vrst Equus caballus in Equus asinus, vpisano ali primerno za vpis v glavni del rodovniške knjige, ki jo je vzpostavilo rejsko društvo ali rejski organ, priznan v skladu s členom 4 ali 34 Uredbe (EU) 2016/1012;

(b)	gojeno žival iz vrste Equus caballus, registrirano pri mednarodni zvezi ali organizaciji, bodisi neposredno bodisi prek njenega nacionalnega združenja ali podružnic, ki upravlja s tekmovalnimi ali dirkalnimi konji (registrirani konj);

(31)	„kamela“ pomeni žival iz vrst kopitarjev družine Camelidae iz Priloge III k Uredbi (EU) 2016/429;

(32)	„jelen“ pomeni žival iz vrst kopitarjev družine Cervidae iz Priloge III k Uredbi (EU) 2016/429;

(33)	„severni jelen“ pomeni kopitarja iz vrste Rangifer tarandus iz Priloge III k Uredbi (EU) 2016/429;

(34)	„potujoči cirkus“ pomeni razstavo ali sejem, ki vključuje živali ali nastope živali in ki se namerava premikati med državami članicami;

(35)	„nastop živali“ pomeni vsak nastop, ki vključuje živali, ki se gojijo za namene razstave ali sejma, in je lahko del cirkusa;

(36)	„matična perutnina“ pomeni perutnino, staro 72 ur ali več, namenjeno za proizvodnjo valilnih jajc;

(37)	„jata“ pomeni vso perutnino ali ptice v ujetništvu z enakim zdravstvenim statusom, ki se goji v istem prostoru ali v isti obori in predstavlja eno samo epidemiološko enoto; pri vhlevljeni perutnini so to vse živali, ki si delijo isti zračni prostor.

DEL II

REGISTRACIJA, ODOBRITEV, REGISTRI IN VODENJE EVIDENC

NASLOV I

REGISTRACIJA IN ODOBRITEV PREVOZNIKOV TER IZVAJALCEV DEJAVNOSTI V OBRATIH S STRANI PRISTOJNEGA ORGANA

POGLAVJE 1

Registracija prevoznikov, ki gojene kopenske živali, razen kopitarjev, prevažajo med državami članicami in v tretje države

Člen 3

Obveznosti registracije za prevoznike gojenih psov, mačk in belih dihurjev ter perutnine

1. Prevozniki, ki prevažajo gojene pse, mačke in bele dihurje ter perutnino med državami članicami ali med državo članico in tretjo državo, morajo – da bi bili registrirani v skladu s členom 93 Uredbe (EU) 2016/429 – pred začetkom takih dejavnosti pristojnemu organu predložiti naslednje informacije:

(a)	ime in naslov zadevnega prevoznika;

(b)	vrste, ki jih nameravajo prevažati;

(c)	vrsto prevoza;

(d)	prevozno sredstvo.

2. Prevozniki gojenih psov, mačk in belih dihurjev iz odstavka 1 pristojnemu organu sporočijo število živali, ki jih nameravajo prevažati.

3. Prevozniki perutnine iz odstavka 1 pristojnemu organu sporočijo kategorije perutnine, ki jih nameravajo prevažati.

4. Prevozniki iz odstavka 1 pristojnemu organu sporočijo:

(a)	morebitne spremembe v zvezi z informacijami iz odstavkov 1, 2 in 3;

(b)	vsako prenehanje dejavnosti prevoza.

POGLAVJE 2

Odobritev obratov za dejavnosti zbiranja kopitarjev in perutnine, valilnic ter obratov za gojenje perutnine

Člen 4

Odstopanja za izvajalce dejavnosti v obratih za dejavnosti zbiranja določenih enoprstih kopitarjev in v valilnicah ptic v ujetništvu od zahteve, da pri pristojnem organu vložijo vlogo za odobritev

Izvajalci dejavnosti v naslednjih obratih pri pristojnem organu ne vložijo vloge za odobritev obratov v skladu s členom 96(1) Uredbe (EU) 2016/429:

(a)	obratih za dejavnosti zbiranja enoprstih kopitarjev, kadar se navedene živali zbirajo za tekmovanja, dirke, predstave, treninge, skupne prostočasne ali delovne dejavnosti ali v okviru dejavnosti vzreje;

(b)	valilnicah ptic v ujetništvu.

Člen 5

Zahteve za odobritev obratov za dejavnosti zbiranja kopitarjev

Pristojni organ pri odobritvi obratov za dejavnosti zbiranja kopitarjev, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico ali ki so prejeli navedene živali iz druge države članice, zagotovi, da taki obrati izpolnjujejo naslednje zahteve iz dela 1 Priloge I k tej uredbi:

(a)	iz točke 1 v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

(b)	iz točke 2 v zvezi z objekti in opremo;

(c)	iz točke 3 v zvezi z osebjem;

(d)	iz točke 4 v zvezi z nadzorom, ki ga izvaja pristojni organ.

Člen 6

Zahteve za odobritev obratov za dejavnosti zbiranja perutnine

Pristojni organ pri odobritvi obratov za dejavnosti zbiranja perutnine, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico ali ki so prejeli navedene živali iz druge države članice, zagotovi, da taki obrati izpolnjujejo naslednje zahteve iz dela 2 Priloge I k tej uredbi:

(a)	iz točke 1 v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

(b)	iz točke 2 v zvezi z objekti in opremo;

(c)	iz točke 3 v zvezi z osebjem;

(d)	iz točke 4 v zvezi z nadzorom, ki ga izvaja pristojni organ.

Člen 7

Zahteve za odobritev valilnic

Pristojni organ pri odobritvi valilnic, iz katerih se valilna jajca perutnine ali enodnevni piščanci premikajo v drugo državo članico, zagotovi, da taki obrati izpolnjujejo naslednje zahteve iz:

(a)	točke 1 dela 3 Priloge I v zvezi z ukrepi za biološko zaščito;

(b)	točke 2 dela 3 Priloge I ter delov 1 in 2 Priloge II v zvezi s spremljanjem;

(c)	točke 3 dela 3 Priloge I v zvezi z objekti in opremo;

(d)	točke 4 dela 3 Priloge I v zvezi z osebjem;

(e)	točke 5 dela 3 Priloge I v zvezi z nadzorom, ki ga izvaja pristojni organ.

Člen 8

Zahteve za odobritev obratov za gojenje perutnine

Pristojni organ pri odobritvi obratov za gojenje perutnine, iz katerih se perutnina, ki ni namenjena za zakol, ali valilna jajca premikajo v drugo državo članico, zagotovi, da taki obrati izpolnjujejo naslednje zahteve iz:

(a)	točke 1 dela 4 Priloge I v zvezi z ukrepi za biološko zaščito;

(b)	točke 2 dela 4 Priloge I in dela 2 Priloge II v zvezi s spremljanjem;

(c)	točke 3 dela 4 Priloge I v zvezi z objekti in opremo.

POGLAVJE 3

Odobritev obratov, ki gojijo kopenske živali

Člen 9

Obveznost za izvajalce dejavnosti v določenih vrstah obratov, ki gojijo kopenske živali, da pri pristojnem organu vložijo vlogo za odobritev

Izvajalci dejavnosti v naslednjih vrstah obratov pri pristojnem organu vložijo vlogo za odobritev v skladu s členom 96(1) Uredbe (EU) 2016/429, svojih dejavnosti pa ne začnejo, dokler obrat ni odobren:

(a)	centrih za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico;

(b)	zavetiščih za živali za pse, mačke in bele dihurje, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico;

(c)	kontrolnih točkah;

(d)	okoljsko izoliranih proizvodnih obratih za čmrlje, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico;

(e)	karantenskih obratih za gojene kopenske živali, razen primatov, iz katerih se navedene živali premikajo znotraj iste države članice ali v drugo državo članico.

Člen 10

Zahteve za odobritev centrov za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev

Pristojni organ pri odobritvi centrov za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico, zagotovi, da taki obrati izpolnjujejo naslednje zahteve iz dela 5 Priloge I k tej uredbi:

(a)	iz točke 1 v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

(b)	iz točke 3 v zvezi z objekti in opremo.

Člen 11

Zahteve za odobritev zavetišč za živali za pse, mačke in bele dihurje

Pristojni organ pri odobritvi zavetišč za živali, iz katerih se psi, mačke in beli dihurji premikajo v drugo državo članico, zagotovi, da taki obrati izpolnjujejo naslednje zahteve iz dela 5 Priloge I k tej uredbi:

(a)	iz točke 2 v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

(b)	iz točke 3 v zvezi z objekti in opremo.

Člen 12

Zahteve za odobritev kontrolnih točk

Pristojni organ pri odobritvi kontrolnih točk zagotovi, da take kontrolne točke izpolnjujejo naslednje zahteve iz dela 6 Priloge I k tej uredbi:

(a)	iz točke 1 v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

(b)	iz točke 2 v zvezi z objekti in opremo.

Člen 13

Zahteve za odobritev okoljsko izoliranih proizvodnih obratov za čmrlje

Pristojni organ pri odobritvi okoljsko izoliranih proizvodnih obratov za čmrlje, iz katerih se čmrlji premikajo v drugo državo članico, zagotovi, da taki obrati izpolnjujejo naslednje zahteve iz dela 7 Priloge I k tej uredbi:

(a)	iz točke 1 v zvezi z ukrepi za biološko zaščito in spremljanje;

(b)	iz točke 2 v zvezi z objekti in opremo.

Člen 14

Zahteve za odobritev karantenskih obratov za gojene kopenske živali, razen primatov

Pristojni organ pri odobritvi karantenskih obratov za gojene kopenske živali, razen primatov, iz katerih se navedene živali premikajo znotraj iste države članice ali v drugo državo članico, zagotovi, da taki obrati izpolnjujejo naslednje zahteve iz dela 8 Priloge I k tej uredbi:

(a)	iz točke 1 v zvezi s karanteno, osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

(b)	iz točke 2 v zvezi z ukrepi spremljanja in nadzora;

(c)	iz točke 3 v zvezi z objekti in opremo.

Člen 15

Obveznosti za izvajalce dejavnosti v karantenskih obratih za gojene kopenske živali, razen primatov

Izvajalci dejavnosti v karantenskih obratih za gojene kopenske živali, razen primatov, iz člena 14:

(a)	vzpostavijo potrebne ureditve za opravljanje veterinarskih pregledov po smrti v ustreznih objektih v obratu ali laboratoriju;

(b)

na podlagi pogodbe ali drugega pravnega instrumenta zagotovijo storitve veterinarja obrata, ki je odgovoren za:

(i)	nadzor dejavnosti obrata in izpolnjevanje zahtev za odobritev iz člena 14;

(ii)	pregledovanje načrta nadzorovanja živalskih bolezni iz točke 2(a) dela 8 Priloge I, kadar koli je to potrebno in vsaj enkrat letno.

POGLAVJE 4

Odobritev zaprtih obratov, iz katerih se kopenske živali premikajo znotraj iste države članice ali v drugo državo članico

Člen 16

Zahteve za odobritev statusa zaprtega obrata za kopenske živali

Pristojni organ pri odobritvi zaprtega obrata za kopenske živali, iz katerega se navedene živali premikajo znotraj iste države članice ali v drugo državo članico, zagotovi, da taki obrati izpolnjujejo naslednje zahteve iz dela 9 Priloge I k tej uredbi:

(a)	iz točke 1 v zvezi s karanteno, osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

(b)	iz točke 2 v zvezi z ukrepi spremljanja in nadzora;

(c)	iz točke 3 v zvezi z objekti in opremo.

Člen 17

Obveznosti za izvajalce dejavnosti v zaprtih obratih za kopenske živali

Izvajalci dejavnosti v zaprtih obratih za kopenske živali iz člena 16:

(a)	vzpostavijo potrebne ureditve za opravljanje veterinarskih pregledov po smrti v ustreznih objektih v obratu ali laboratoriju;

(b)

na podlagi pogodbe ali drugega pravnega instrumenta zagotovijo storitve veterinarja obrata, ki je odgovoren za:

(i)	nadzor dejavnosti obrata in izpolnjevanje zahtev za odobritev iz člena 16;

(ii)	pregledovanje načrta nadzorovanja živalskih bolezni iz točke 2(a) dela 9 Priloge I, kadar koli je to potrebno in vsaj enkrat letno.

NASLOV II

REGISTRI REGISTRIRANIH IN ODOBRENIH PREVOZNIKOV IN IZVAJALCEV DEJAVNOSTI V OBRATIH, KI JIH VODI PRISTOJNI ORGAN

POGLAVJE 1

Registri obratov, prevoznikov in izvajalcev dejavnosti, registriranih pri pristojnem organu

Člen 18

Obveznost pristojnega organa glede obveščanja o registrih obratov za gojene kopenske živali in valilnic

Pristojni organ v svoj register obratov za gojene kopenske živali in valilnic, registriranih pri njem, za vsak obrat vključi naslednje informacije:

(a)	edinstveno registracijsko številko, dodeljeno obratu;

(b)	datum registracije pri pristojnem organu;

(c)	ime in naslov izvajalca dejavnosti v obratu;

(d)	naslov in zemljepisne koordinate (zemljepisno širino in dolžino) lokacije obrata;

(e)	opis objektov obrata;

(f)	vrsto obrata;

(g)	vrste, kategorije in število kopenskih živali ali valilnih jajc, ki se gojijo v obratu;

(h)	obdobje, v katerem se živali ali valilna jajca gojijo v obratu, če se ta ne uporablja stalno, vključno s sezonsko uporabo ali uporabo med določenimi dogodki;

(i)	zdravstveni status obrata, kadar ga je določil pristojni organ;

(j)	omejitve glede premikov živali, valilnih jajc ali proizvodov v obrat in iz njega, kadar take omejitve uporablja pristojni organ;

(k)	datum vsakega prenehanja dejavnosti, ko je izvajalec dejavnosti o tem obvestil pristojni organ.

Člen 19

Obveznost pristojnega organa glede obveščanja o registrih prevoznikov, ki prevažajo gojene kopitarje, pse, mačke in bele dihurje ter perutnino

1. Pristojni organ v svoj register prevoznikov, ki med državami članicami ali med državo članico in tretjo državo prevažajo gojene kopitarje, pse, mačke in bele dihurje ter perutnino in ki so registrirani pri njem, za vsakega prevoznika vključi naslednje informacije:

(a)	edinstveno registracijsko številko, dodeljeno prevozniku;

(b)	datum registracije pri pristojnem organu;

(c)	ime in naslov izvajalca dejavnosti;

(d)	vrste, ki jih nameravajo prevažati;

(e)	vrsto prevoza;

(f)	prevozno sredstvo;

(g)	datum vsakega prenehanja dejavnosti, ko je izvajalec dejavnosti o tem obvestil pristojni organ.

2. Pristojni organ za vsakega prevoznika iz odstavka 1, ki prevaža gojene kopitarje, pse, mačke in bele dihurje, v svoj register prevoznikov vključi informacije o številu živali, ki jih prevoznik namerava prevažati.

3. Pristojni organ za vsakega prevoznika iz odstavka 1, ki prevaža perutnino, v svoj register prevoznikov vključi informacije o kategorijah perutnine, ki jih prevoznik namerava prevažati.

Člen 20

Obveznost pristojnega organa glede obveščanja o registrih izvajalcev dejavnosti, ki dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in perutnine izvajajo neodvisno od obrata

Pristojni organ v svoj register izvajalcev dejavnosti, ki dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in perutnine, registriranih pri njem, izvajajo neodvisno od obrata, vključno z obrati, ki navedene živali kupujejo in prodajajo, za vsakega izvajalca dejavnosti vključi naslednje informacije:

(a)	edinstveno registracijsko številko, dodeljeno izvajalcu dejavnosti;

(b)	datum registracije pri pristojnem organu;

(c)	ime in naslov izvajalca dejavnosti;

(d)	vrste in kategorije gojenih kopitarjev in perutnine, ki se zbirajo;

(e)	datum vsakega prenehanja dejavnosti, ko je izvajalec dejavnosti o tem obvestil pristojni organ.

POGLAVJE 2

Registri obratov, ki jih je odobril pristojni organ

Člen 21

Obveznost pristojnega organa glede obveščanja o registrih odobrenih obratov

Pristojni organ v svoj register odobrenih obratov iz poglavij 2, 3 in 4 naslova I dela II za vsak obrat vključi naslednje informacije:

(a)	edinstveno številko odobritve, ki jo dodeli pristojni organ;

(b)	datum, na katerega je pristojni organ odobril obrat ali odobritev začasno preklical ali odvzel;

(c)	ime in naslov izvajalca dejavnosti;

(d)	naslov in zemljepisne koordinate (zemljepisno širino in dolžino) lokacije obrata;

(e)	opis objektov obrata;

(f)	vrsto obrata;

(g)	vrste, kategorije in število kopenskih živali ali valilnih jajc ali enodnevnih piščancev, ki se gojijo v obratu;

(h)	obdobje, v katerem se živali gojijo v obratu, če se ta ne uporablja stalno, vključno s sezonsko uporabo ali uporabo med določenimi dogodki;

(i)	zdravstveni status obrata, če ga je pristojni organ določil;

(j)	omejitve, ki jih je pristojni organ uvedel glede premikov živali ali zarodnega materiala v obrat in iz njega, kadar se take omejitve uporabljajo;

(k)	datum vsakega prenehanja dejavnosti, ko je izvajalec dejavnosti o tem obvestil pristojni organ.

NASLOV III

OBVEZNOSTI VODENJA EVIDENC ZA IZVAJALCE DEJAVNOSTI POLEG OBVEZNOSTI IZ UREDBE (EU) 2016/429

POGLAVJE 1

Izvajalci dejavnosti v obratih, registriranih ali odobrenih pri pristojnem organu

Člen 22

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v vseh obratih, ki gojijo kopenske živali

Izvajalci dejavnosti v vseh registriranih ali odobrenih obratih, ki gojijo kopenske živali, beležijo naslednje informacije:

(a)	identifikacijsko kodo vsake identificirane živali, ki se goji v obratu, kot je prikazana na sredstvu za identifikacijo, kadar se uporablja;

(b)	edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve obrata, iz katerega izvirajo živali, kadar izvirajo iz drugega obrata;

(c)	edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve namembnega obrata živali, kadar so namenjene v drug obrat.

Člen 23

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v obratih, ki gojijo govedo, ovce, koze in prašiče

1. Izvajalci dejavnosti v registriranih obratih, ki gojijo govedo, ovce, koze in prašiče, v zvezi z navedenimi živalmi beležijo naslednje informacije:

(a)	datum rojstva vsake živali, ki se goji v obratu;

(b)	datum naravne smrti, zakola ali izgube vsake živali v obratu;

(c)	vrsto elektronskega identifikatorja ali tetoviranega znamenja in mesto njegove namestitve, če se namesti na žival;

(d)	prvotno identifikacijsko kodo vsake identificirane živali, kadar je bila taka koda spremenjena, in razlog za spremembo.

2. Izvajalci dejavnosti v obratih, ki gojijo ovce in koze, beležijo informacije iz odstavka 1(a) v obliki letnice rojstva vsake živali, ki se goji v obratu.

3. Izvajalci dejavnosti v obratih, ki gojijo prašiče, so izvzeti iz obveznosti beleženja informacij iz odstavka 1(a).

4. Kadar so ovce, koze ali prašiči, ki se gojijo v obratu, identificirani le z edinstveno identifikacijsko številko obrata, v katerem so bili rojeni, izvajalci dejavnosti v obratih beležijo informacije iz odstavka 1 za vsako skupino živali z enako edinstveno identifikacijsko številko obrata, v katerem so bile rojene, in skupno število živali v navedeni skupini.

5. Kadar prašiči, ki se gojijo v obratu, niso identificirani v skladu s členom 53, izvajalci dejavnosti v obratih:

(a)	niso vključeni v zahtevo beleženja informacij iz odstavka 1;

(b)	za vsako skupino živali, ki se premika iz obrata, beležijo informacije iz člena 102(1)(b) Uredbe (EU) 2016/429 in skupno število živali v tej skupini.

Člen 24

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v obratih, ki gojijo enoprste kopitarje

Izvajalci dejavnosti v registriranih obratih, ki gojijo enoprste kopitarje, za vsakega gojenega enoprstega kopitarja beležijo naslednje informacije:

(a)	edinstveno kodo;

(b)	datum rojstva v obratu;

(c)	datum naravne smrti, izgube ali zakola v obratu.

Člen 25

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v obratih, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu

Izvajalci dejavnosti v registriranih ali odobrenih obratih, ki gojijo perutnino, in izvajalci dejavnosti v obratih, ki gojijo ptice v ujetništvu, beležijo naslednje informacije:

(a)	proizvodne zmogljivosti perutnine;

(b)	stopnjo obolevnosti perutnine in ptic v ujetništvu v obratu ter informacije v zvezi z vzrokom obolevnosti.

Člen 26

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v obratih, ki gojijo pse, mačke in bele dihurje

Izvajalci dejavnosti v registriranih obratih, ki gojijo pse, mačke in bele dihurje, za vsako tako žival beležijo naslednje informacije:

(a)	datum rojstva;

(b)	datum smrti ali izgube v obratu.

Člen 27

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v obratih, ki gojijo medonosne čebele

Izvajalci dejavnosti v registriranih obratih, ki gojijo medonosne čebele, za vsak čebelnjak beležijo podrobne podatke o začasni transhumanci panjev v obratu, če se izvaja, pri čemer ti podatki zajemajo vsaj informacije o kraju posamezne transhumance, datumu njenega začetka in konca ter številu prestavljenih panjev.

Člen 28

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v potujočih cirkusih in izvajalce nastopov živali

Izvajalci dejavnosti v registriranih potujočih cirkusih in izvajalci nastopov živali za vsako žival beležijo naslednje informacije:

(a)	datum smrti ali izgube živali v obratu;

(b)	ime in naslov izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za živali, ali lastnika hišne živali;

(c)	podrobne informacije o premikih potujočih cirkusov in nastopov živali.

Člen 29

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v zavetiščih za živali za pse, mačke in bele dihurje

Izvajalci dejavnosti v odobrenih zavetiščih za živali za pse, mačke in bele dihurje za vsako tako žival beležijo naslednje informacije:

(a)	ocenjeno starost in spol, pasmo in barvo;

(b)	datum začetka uporabe ali datum odčitanja injicirnega transponderja;

(c)	opažanja v zvezi s prihajajočimi živalmi v obdobju osamitve;

(d)	datum smrti ali izgube v obratu.

Člen 30

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti na kontrolnih točkah

Izvajalci dejavnosti na odobrenih kontrolnih točkah zabeležijo številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva, s katerega se živali iztovorijo, in edinstveno registracijsko številko prevoznika, kadar je na voljo.

Člen 31

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v karantenskih obratih za gojene kopenske živali, razen primatov

Izvajalci dejavnosti v odobrenih karantenskih obratih za gojene kopenske živali, razen primatov, beležijo naslednje informacije:

(a)	ocenjeno starost in spol živali, ki se gojijo v obratu;

(b)	številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva, s katerega se živali iztovorijo in na katerega se natovorijo, ter edinstveno registracijsko številko prevoznika, kadar je na voljo;

(c)	podrobnosti o izvajanju in rezultatih načrta nadzorovanja živalskih bolezni iz točke 2(a) dela 8 Priloge I;

(d)	rezultate kliničnih in laboratorijskih testov ter testiranja po smrti iz točke 2(b) dela 8 Priloge I;

(e)	podrobnosti o cepivu in zdravljenju dovzetnih živali iz točke 2(c) dela 8 Priloge I;

(f)	morebitna navodila pristojnega organa v zvezi z opažanji v obdobju osamitve ali karantene.

Člen 32

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v zaprtih obratih

Izvajalci dejavnosti v odobrenih zaprtih obratih beležijo naslednje dodatne informacije:

(a)	ocenjeno starost in spol živali, ki se gojijo v obratu;

(b)	številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva, s katerega se živali iztovorijo in na katerega se natovorijo, ter edinstveno registracijsko številko prevoznika, kadar je na voljo;

(c)	podrobnosti o izvajanju in rezultatih načrta nadzorovanja živalskih bolezni iz točke 2(a) dela 9 Priloge I;

(d)	rezultate kliničnih in laboratorijskih testov ter testiranja po smrti iz točke 2(b) dela 9 Priloge I;

(e)	podrobnosti o cepivu in zdravljenju dovzetnih živali iz točke 2(c) dela 9 Priloge I;

(f)	podrobnosti o osamitvi ali karanteni prihajajočih živali, morebitna navodila pristojnega organa v zvezi z osamitvijo in karanteno ter opažanja v morebitnem obdobju osamitve ali karantene.

POGLAVJE 2

Valilnice

Člen 33

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v valilnicah

Izvajalci dejavnosti v registriranih ali odobrenih valilnicah za vsako jato beležijo naslednje informacije:

(a)	vrste in število enodnevnih piščancev ali sveže izvaljenih ptic drugih vrst ali valilnih jajc v valilnici;

(b)

premike enodnevnih piščancev, sveže izvaljenih ptic drugih vrst in valilnih jajc v obrate in iz njih, pri čemer ustrezno navedejo:

(i)	kraj izvora ali predviden namembni kraj, vključno z edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve obrata, kot je ustrezno;

(ii)	datume takih premikov;

(c)	število inkubiranih jajc, ki se niso izvalila, in njihov predviden namembni kraj, vključno z edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve obrata, kot je ustrezno;

(d)	valilni donos;

(e)	podrobnosti o morebitnih programih cepljenja.

POGLAVJE 3

Prevozniki, registrirani pri pristojnem organu

Člen 34

Obveznosti vodenja evidenc za registrirane prevoznike, ki prevažajo gojene kopenske živali

Registrirani prevozniki za vsako prevozno sredstvo, uporabljeno za prevoz gojenih kopenskih živali, beležijo naslednje dodatne informacije:

(a)	številko registrske tablice ali registracijsko številko;

(b)	datum in čas natovarjanja živali v obratu izvora;

(c)	ime, naslov in edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve vsakega obiskanega obrata;

(d)	datum in čas raztovarjanja živali v namembnem obratu;

(e)	datum in kraj čiščenja, razkuževanja in dezinfestacije prevoznih sredstev;

(f)	referenčne številke dokumentov, ki spremljajo živali.

POGLAVJE 4

Izvajalci dejavnosti, ki izvajajo dejavnosti zbiranja

Člen 35

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v obratih za dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in perutnine

Izvajalci dejavnosti v registriranih ali odobrenih obratih za dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in perutnine beležijo naslednje informacije:

(a)	datum smrti in izgube živali v obratu;

(b)	številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva, na katerega se živali natovorijo ali s katerega se iztovorijo, ter edinstveno registracijsko številko prevoznika navedenih živali, kadar je na voljo;

(c)	referenčne številke dokumentov, ki morajo spremljati živali.

Člen 36

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti, ki dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in perutnine izvajajo neodvisno od obrata

Registrirani izvajalci dejavnosti, ki dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in perutnine izvajajo neodvisno od obrata, za vsako kupljeno žival beležijo naslednje informacije:

(a)	edinstveno številko odobritve ali edinstveno registracijsko številko obrata za dejavnosti zbiranja, v katerem je bila žival nastanjena po premiku iz obrata izvora in pred nakupom, kadar je na voljo;

(b)	datum nakupa;

(c)	ime in naslov kupca živali;

(d)	številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva, na katerega se živali natovorijo ali s katerega se iztovorijo, ter edinstveno registracijsko številko prevoznika, kadar je na voljo;

(e)	referenčne številke dokumentov, ki morajo spremljati živali.

Člen 37

Obveznosti vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti v centrih za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev

Izvajalci dejavnosti v odobrenih centrih za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev zabeležijo številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva, na katerega se živali natovorijo ali s katerega se iztovorijo, ter edinstveno registracijsko številko prevoznika, kadar je na voljo.

DEL III

SLEDLJIVOST GOJENIH KOPENSKIH ŽIVALI IN VALILNIH JAJC

NASLOV I

SLEDLJIVOST GOJENEGA GOVEDA

POGLAVJE 1

Sredstva in metode identifikacije

Člen 38

Obveznosti izvajalcev dejavnosti, ki gojijo govedo, v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije gojenega goveda ter njihovo uvedbo in uporabo

1. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo govedo, zagotovijo, da je govedo posamično identificirano z običajno ušesno znamko, kot je navedeno v točki (a) Priloge III, ki se:

(a)	mora namestiti na oba uhlja, pri čemer je treba na sredstvu za identifikacijo jasno, čitljivo in neizbrisno prikazati identifikacijsko kodo živali;

(b)	mora namestiti na govedo v obratu rojstva;

(c)	ne sme odstraniti, spremeniti ali zamenjati brez dovoljenja pristojnega organa države članice, v kateri se goji govedo.

2. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo govedo, lahko zamenjajo:

(a)	eno od običajnih ušesnih znamk iz odstavka 1 z elektronskim identifikatorjem, ki ga odobri pristojni organ države članice, v kateri se goji govedo;

(b)	obe običajni ušesni znamki iz odstavka 1 z elektronskim identifikatorjem, ki ga odobri pristojni organ države članice, v kateri se goji govedo, v skladu z izvzetji iz člena 39(1).

Člen 39

Izvzetja, ki jih pristojni organ odobri za izvajalce dejavnosti v zaprtih obratih in izvajalce dejavnosti, ki gojijo govedo za kulturne, zgodovinske, rekreativne, znanstvene ali športne namene, iz zahtev glede identifikacije navedenih živali

1. Pristojni organ lahko izvajalce dejavnosti v zaprtih obratih in izvajalce dejavnosti, ki gojijo govedo za kulturne, zgodovinske, rekreativne, znanstvene ali športne namene, izvzame iz zahtev glede identifikacije goveda iz člena 38(1)(a).

2. Pristojni organ pri odobritvi izvzetij, kot je določeno v odstavku 1, zagotovi, da se vsaj eno od sredstev za identifikacijo iz točk (d) in (e) Priloge III odobri za namestitev na govedo, ki ga gojijo izvajalci dejavnosti, izvzeti v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Pristojni organ vzpostavi postopke, ki jih morajo izvajalci dejavnosti uporabiti, ko zaprosijo za tako izvzetje, kot je določeno v odstavku 1 tega člena.

Člen 40

Posebne določbe za identifikacijo pasem goveda, ki se vzrejajo posebej za tradicionalne kulturne in športne dogodke

Pristojni organ lahko izvajalcem dejavnosti, ki gojijo pasme goveda, ki se vzrejajo posebej za tradicionalne kulturne in športne dogodke, odobri, da navedene živali po odstranitvi običajne ušesne znamke iz člena 38(1)(a) posamično identificirajo z alternativnim sredstvom za identifikacijo, ki ga je odobril pristojni organ, če se ohrani nedvoumna povezava med identificirano živaljo in njeno identifikacijsko kodo.

Člen 41

Nadomestitev običajne ušesne znamke za gojeno govedo, kot je navedeno v členu 38(1)

1. Države članice lahko za vse ali določene kategorije goveda, ki se gojijo na njihovem ozemlju, odobrijo, da se ena od običajnih ušesnih znamk iz člena 38(1)(a) nadomesti z enim od sredstev za identifikacijo iz točk (c), (d) in (e) Priloge III.

2. Države članice zagotovijo, da sredstva za identifikacijo iz točk (a), (c), (d) in (e) Priloge III izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	prikazujejo identifikacijsko kodo živali;

(b)	odobri jih je pristojni organ države članice, v kateri se goji govedo.

3. Države članice vzpostavijo postopke za:

(a)	proizvajalce v zvezi z vložitvijo vloge za odobritev sredstev za identifikacijo za govedo, gojeno na njihovem ozemlju;

(b)	izvajalce dejavnosti, ki gojijo govedo, v zvezi z vložitvijo vloge za sredstvo za identifikacijo, ki se dodeli obratu.

4. Država članica pripravi seznam pasem goveda, ki se na njenem ozemlju vzrejajo posebej za tradicionalne kulturne in športne dogodke, ter ga da na voljo javnosti.

POGLAVJE 2

Računalniška podatkovna zbirka

Člen 42

Pravila glede informacij v računalniški podatkovni zbirki o gojenem govedu

Pristojni organ hrani informacije iz člena 109(1)(a) Uredbe (EU) 2016/429 za vsako gojeno govedo v računalniški podatkovni zbirki v skladu z naslednjimi pravili:

(a)	zabeležiti je treba identifikacijsko kodo živali;

(b)	vrsto elektronskega identifikatorja, če se namesti na govedo, je treba zabeležiti, kot je navedeno v točkah (c), (d) in (e) Priloge III;

(c)

naslednje informacije je treba beležiti za obrate, ki gojijo govedo:

(i)	edinstveno registracijsko številko, dodeljeno obratu;

(ii)	ime in naslov izvajalca dejavnosti v obratu;

(d)

naslednje informacije je treba beležiti za vsak premik goveda v obrat in iz njega:

(i)	edinstveno registracijsko številko obratov izvora in namembnih obratov;

(ii)	datum prihoda;

(iii)

datum odhoda;

(e)	zabeležiti je treba datum naravne smrti, izgube ali zakola goveda v obratu.

Člen 43

Pravila za izmenjavo elektronskih podatkov med računalniškimi podatkovnimi zbirkami držav članic v zvezi z govedom

1. Države članice zagotovijo, da njihove računalniške podatkovne zbirke o govedu izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	zavarovane so v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo;

(b)	vsebujejo vsaj najnovejše informacije iz člena 42.

2. Države članice zagotovijo, da njihove računalniške podatkovne zbirke upravlja informacijski sistem, ki omogoča uporabo in upravljanje kvalificiranih elektronskih podpisov pri sporočilih za izmenjavo podatkov, da ni mogoče izpodbijati:

(a)	pristnosti izmenjanih sporočil za zagotovitev jamstev o izvoru sporočila;

(b)	celovitosti izmenjanih sporočil za zagotovitev, da sporočilo ni bilo spremenjeno ali poškodovano;

(c)	časovnih informacij izmenjanih sporočil za zagotovitev jamstev, da so bila sporočila poslana ob določenem času.

3. Država članica brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v 24 urah od takrat, ko se seznani z morebitno kršitvijo varnosti ali izgubo celovitosti, ki znatno vpliva na veljavnost podatkov ali na osebne podatke v sporočilih, o tem obvesti državo članico, s katero si izmenjuje elektronske podatke.

POGLAVJE 3

Identifikacijski dokument

Člen 44

Identifikacijski dokument gojenega goveda

Identifikacijski dokument gojenega goveda iz člena 112(b) Uredbe (EU) 2016/429 vsebuje naslednje informacije:

(a)	informacije iz člena 42(a) do (d);

(b)	datum rojstva posamezne živali;

(c)	ime pristojnega organa izdaje ali organa izdaje, ki mu je bila naloga dodeljena;

(d)	datum izdaje.

NASLOV II

SLEDLJIVOST OVC IN KOZ

POGLAVJE 1

Sredstva in metode identifikacije

Člen 45

Obveznosti izvajalcev dejavnosti, ki gojijo ovce in koze, v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije navedenih živali ter njihovo uvedbo in uporabo

1. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo ovce in koze, namenjene za prevoz neposredno v klavnico pred starostjo 12 mesecev, zagotovijo, da je vsaka taka žival identificirana vsaj z običajno ušesno znamko, nameščeno na uhelj živali, ali običajnim biceljnim trakom iz točke (a) ali (b) Priloge III, na katerem je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana:

(a)	edinstvena registracijska številka obrata rojstva živali

ali

(b)	identifikacijska koda živali.

2. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo ovce in koze, ki niso namenjene za prevoz neposredno v klavnico pred starostjo 12 mesecev, zagotovijo, da je vsaka taka žival posamično identificirana z:

(a)	običajno ušesno znamko iz točke (a) Priloge III, na kateri je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali,

(b)	enim od sredstev za identifikacijo iz točk (c) do (f) Priloge III, ki ga je odobril pristojni organ države članice, v kateri se gojijo ovce in koze, ter na katerem je čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali.

3. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo ovce in koze, zagotovijo, da:

(a)	se sredstva za identifikacijo namestijo na ovce in koze v obratu rojstva;

(b)	se sredstva za identifikacijo ne odstranijo, spremenijo ali zamenjajo brez dovoljenja pristojnega organa.

4. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo ovce in koze, lahko zamenjajo:

(a)	eno od odobrenih sredstev za identifikacijo iz odstavka 2 v skladu z odstopanji iz člena 46(1), (2), (3) in (4);

(b)	obe sredstvi za identifikacijo iz odstavka 2 tega člena z elektronskim identifikatorjem, ki ga odobri pristojni organ države članice, v kateri se gojijo ovce in koze, v skladu z izvzetji iz člena 47(1).

Člen 46

Odstopanja od zahtev iz člena 45 v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije gojenih ovc in koz ter njihovo uvedbo in uporabo

1. Z odstopanjem od zahteve iz člena 45(2)(a) izvajalci dejavnosti, ki gojijo ovce in koze, ki spadajo med populacije živali, rojene z ušesi, premajhnimi za namestitev običajne ušesne znamke iz točke (a) Priloge III, zagotovijo, da so take živali posamično identificirane z običajnim biceljnim trakom iz točke (b) navedene priloge, na katerem je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali.

2. Z odstopanjem od zahteve iz člena 45(2)(a) lahko izvajalci dejavnosti, ki gojijo ovce in koze, ki niso namenjene za premik v drugo državo članico, običajno ušesno znamko iz točke (a) Priloge III zamenjajo s tetoviranim znamenjem iz točke (g) navedene priloge, na katerem je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali, če je pristojni organ odobril uporabo bolusa iz točke (d) navedene priloge.

3. Z odstopanjem od člena 45(2)(b) lahko izvajalci dejavnosti, ki gojijo ovce in koze, ki niso namenjene za premik v drugo državo članico, in izvajalci dejavnosti, ki gojijo ovce ali koze, izvzete iz uporabe elektronskega identifikatorja v skladu s členom 48, elektronski identifikator zamenjajo s tetoviranim znamenjem iz točke (g) Priloge III, na katerem je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali.

4. Z odstopanjem od člena 45(2) lahko izvajalci dejavnosti, ki gojijo ovce in koze, namenjene za prevoz v klavnico bodisi po dejavnosti zbiranja bodisi po pitanju v drugem obratu, vsako žival identificirajo vsaj z elektronsko ušesno znamko iz točke (c) Priloge III, ki se namesti na uhelj živali ter na kateri je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana edinstvena registracijska številka obrata rojstva živali ter čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda navedene živali, če navedene živali:

(a)	niso namenjene za premik v drugo državo članico

(b)	je zakol opravljen pred starostjo 12 mesecev.

Člen 47

Izvzetja iz zahtev iz člena 45(2) za izvajalce dejavnosti v zaprtih obratih in izvajalce dejavnosti, ki gojijo živali za kulturne, rekreativne ali znanstvene namene

1. Pristojni organ lahko izvajalce dejavnosti v zaprtih obratih in izvajalce dejavnosti, ki gojijo ovce in koze za kulturne, rekreativne ali znanstvene namene, izvzame iz zahtev glede identifikacije iz člena 45(2) pod pogoji iz odstavka 2 tega člena.

2. Pristojni organ zagotovi, da se za identifikacijo ovc in koz iz odstavka 1 odobri bodisi bolus iz točke (d) Priloge III bodisi injicirni transponder iz točke (e) Priloge III ter da tako odobreno sredstvo za identifikacijo izpolnjuje zahteve iz člena 48(3).

Pristojni organ vzpostavi postopke, ki jih morajo izvajalci dejavnosti uporabiti, ko zaprosijo za tako izvzetje, kot je določeno v odstavku 1 tega člena.

Člen 48

Odstopanje držav članic od zahtev iz člena 45(2) in obveznosti držav članic v zvezi s sredstvi za identifikacijo

1. Z odstopanjem od člena 45(2)(b) lahko države članice izvajalcem dejavnosti, ki gojijo ovce ali koze, dovolijo, da sredstva za identifikacijo iz točk (c) do (f) Priloge III zamenjajo z običajno ušesno znamko ali običajnim biceljnim trakom iz točke (a) ali (b) navedene priloge, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	skupno število ovc in koz, ki se gojijo na ozemlju države članice, ne presega 600 000, kot se beleži v računalniški podatkovni zbirki,

(b)	gojene ovce in koze niso namenjene za premik v drugo državo članico.

2. Z odstopanjem od člena 45(2)(b) lahko države članice izvajalcem dejavnosti, ki gojijo koze, dovolijo, da sredstva za identifikacijo iz točk (c) do (f) Priloge III zamenjajo z običajno ušesno znamko ali običajnim biceljnim trakom iz točke (a) ali (b) navedene priloge, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	skupno število koz, ki se gojijo na ozemlju države članice, ne presega 160 000, kot se beleži v računalniški podatkovni zbirki,

(b)	gojene koze niso namenjene za premik v drugo državo članico.

3. Država članica zagotovi, da sredstva za identifikacijo iz točk (a) do (f) Priloge III izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	prikazujejo identifikacijsko kodo živali;

(b)	odobri jih je pristojni organ države članice, v kateri se gojijo ovce in koze.

4. Države članice vzpostavijo postopke, ki jih uporabljajo:

(a)	proizvajalci, da odobrijo sredstva za identifikacijo ovc in koz, ki se gojijo na njihovem ozemlju;

(b)	izvajalci dejavnosti kot sredstva za identifikacijo ovc in koz, ki se dodelijo obratu.

POGLAVJE 2

Računalniška podatkovna zbirka

Člen 49

Pravila glede informacij v računalniški podatkovni zbirki o gojenih ovcah in kozah

Pristojni organ hrani informacije iz člena 109(1)(b) Uredbe (EU) 2016/429 za gojene ovce in koze v računalniški podatkovni zbirki v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

za obrate, ki gojijo navedene živali, je treba beležiti naslednje informacije:

(i)	edinstveno registracijsko številko, dodeljeno obratu;

(ii)	ime in naslov izvajalca dejavnosti v obratu;

(b)

za vsak premik navedenih živali v obrat in iz njega je treba beležiti naslednje informacije:

(i)	skupno število živali;

(ii)	edinstveno registracijsko številko obratov izvora in namembnih obratov;

(iii)

datum prihoda;

(iv)	datum odhoda.

POGLAVJE 3

Dokument o premiku

Člen 50

Dokument o premiku gojenih ovc in koz, ki se premikajo znotraj ozemlja države članice

Dokument o premiku iz člena 113(1)(b) Uredbe (EU) 2016/429 za gojene ovce in koze, ki se premikajo znotraj ozemlja ene države članice, vsebuje naslednje informacije:

(a)	posamezno identifikacijsko kodo živali ali edinstveno registracijsko številko obrata rojstva živali, kot je prikazana na sredstvu za identifikacijo;

(b)	vrsto elektronskega identifikatorja iz točk (c) do (f) Priloge III in mesto njegove namestitve, če se namesti na žival;

(c)	informacije iz člena 49(a)(i) ter člena 49(b)(i), (ii) in (iv);

(d)	edinstveno registracijsko številko prevoznika;

(e)	številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva.

Člen 51

Odstopanje od določenih zahtev iz člena 50 za dokument o premiku gojenih ovc in koz, namenjenih za zbiranje na ozemlju države članice

Pristojni organ lahko za izvajalce dejavnosti v obratih, iz katerih se morajo gojene ovce in koze premakniti v obrat, namenjen za njihovo zbiranje, odobri odstopanja od zahtev iz člena 50(a), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	izvajalci dejavnosti gojenih ovc in koz ne smejo prevažati z istim prevoznim sredstvom kot živali iz drugih obratov, razen če so skupine navedenih živali v prevoznem sredstvu fizično ločene;

(b)

izvajalci dejavnosti v obratih, namenjenih za zbiranje živali, na podlagi dovoljenja pristojnega organa zabeležijo posamezno identifikacijsko kodo vsake živali iz člena 50(a) v imenu izvajalca dejavnosti v obratu, iz katerega so ovce in koze prejete, pri čemer navedeni izvajalec dejavnosti hrani take evidence;

(c)	pristojni organ mora izvajalcem dejavnosti v obratih, v katerih se izvajajo dejavnosti zbiranja ovc in koz, odobriti dostop do računalniške podatkovne zbirke iz člena 49;

(d)	izvajalci dejavnosti morajo v obratih, namenjenih za zbiranje živali, vzpostaviti postopke za zagotovitev, da se informacije iz točke (b) beležijo v računalniški zbirki podatkov iz člena 49.

NASLOV III

SLEDLJIVOST GOJENIH PRAŠIČEV

POGLAVJE 1

Sredstva in metode identifikacije

Člen 52

Obveznosti izvajalcev dejavnosti, ki gojijo prašiče, v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije gojenih prašičev ter njihovo uvedbo in uporabo

1. Izvajalci dejavnosti v obratih, ki gojijo prašiče, zagotovijo, da je vsak prašič identificiran z naslednjim sredstvom za identifikacijo:

(a)

običajno ušesno znamko iz točke (a) Priloge III ali elektronsko ušesno znamko iz točke (c) Priloge III, ki je nameščena na uhelj živali ter na kateri je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana edinstvena registracijska številka

(i)	obrata rojstva živali

ali

(ii)	zadnjega obrata v dobavni verigi iz člena 53, ko se navedene živali premikajo v obrat zunaj navedene dobavne verige;

ali

(b)

tetoviranim znamenjem iz točke (g) Priloge III, ki se namesti na žival in neizbrisno prikazuje edinstveno registracijsko številko

(i)	obrata rojstva živali

ali

(ii)	zadnjega obrata v dobavni verigi iz člena 53, ko se živali premikajo v obrat zunaj zadevne dobavne verige.

2. Izvajalci dejavnosti v obratih, ki gojijo prašiče, zagotovijo, da:

(a)

se sredstva za identifikacijo namestijo na prašiče v:

(i)	obratu rojstva

ali

(ii)	zadnjem obratu v dobavni verigi iz člena 53, ko se navedene živali premikajo v obrat zunaj navedene dobavne verige;

b)	se sredstva za identifikacijo ne odstranijo, spremenijo ali zamenjajo brez dovoljenja pristojnega organa.

3. Izvajalci dejavnosti v obratih, ki gojijo prašiče, lahko sredstva za identifikacijo iz odstavka 1 tega člena nadomestijo z elektronskim identifikatorjem, ki ga odobri pristojni organ države članice, v kateri se gojijo prašiči, v skladu z izvzetji iz člena 54(1).

Člen 53

Odstopanja od zahtev iz člena 52 v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije gojenih prašičev v dobavni verigi

Z odstopanjem od člena 52 lahko pristojni organ izvajalcem dejavnosti v obratih v dobavni verigi dovoli odstopanje od obveznosti v zvezi z identifikacijo prašičev, ko je predviden premik navedenih živali v okviru navedene dobavne verige na ozemlju države članice, če praktično izvajanje ukrepov za sledljivost v navedeni državi članici zagotavlja popolno sledljivost navedenih živali.

Člen 54

Izvzetja, ki jih pristojni organ odobri za izvajalce dejavnosti v zaprtih obratih in izvajalce dejavnosti, ki gojijo prašiče za kulturne, zgodovinske, rekreativne, znanstvene ali športne namene, iz zahtev glede identifikacije navedenih živali

1. Pristojni organ lahko izvajalce dejavnosti v zaprtih obratih in izvajalce dejavnosti, ki gojijo prašiče za kulturne, rekreativne ali znanstvene namene, izvzame iz zahtev glede identifikacije prašičev iz člena 52(1).

2. Pristojni organ pri odobritvi izvzetij iz odstavka 1 tega člena zagotovi, da se za identifikacijo prašičev iz odstavka 1 tega člena odobri injicirni transponder iz točke (e) Priloge III in da tako odobreno sredstvo za identifikacijo izpolnjuje zahteve iz člena 55(1).

3. Pristojni organ vzpostavi postopke, ki jih morajo izvajalci dejavnosti uporabiti, ko zaprosijo za tako izvzetje, kot je določeno v odstavku 1 tega člena.

Člen 55

Obveznosti držav članic v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije gojenih prašičev ter njihovo uvedbo in uporabo

1. Države članice zagotovijo, da sredstva za identifikacijo iz točk (a), (c), (e) in (g) Priloge III izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

prikazujejo:

(i)	edinstveno registracijsko številko obrata rojstva živali

ali

(ii)	edinstveno registracijsko številko zadnjega obrata v dobavni verigi v primeru živali, ki se premikajo iz obrata v dobavni verigi iz člena 53 v drug obrat zunaj navedene dobavne verige;

(b)	odobri jih je pristojni organ države članice, v kateri se gojijo prašiči.

2. Države članice vzpostavijo postopke, ki jih uporabljajo:

(a)	proizvajalci v zvezi z odobritvijo sredstva za identifikacijo za prašiče, ki se gojijo na njihovem ozemlju;

(b)	izvajalci dejavnosti v zvezi s sredstvom za identifikacijo prašičev, ki se dodeli obratu.

3. Država članica pripravi seznam obratov v dobavni verigi iz člena 53 na svojem ozemlju in ga da na voljo javnosti.

POGLAVJE 2

Računalniška podatkovna zbirka

Člen 56

Pravila glede informacij v računalniški podatkovni zbirki o gojenih prašičih

Pristojni organ hrani informacije iz člena 109(1)(c) Uredbe (EU) 2016/429 za gojene prašiče v računalniški podatkovni zbirki v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

za obrate, ki gojijo navedene živali, je treba beležiti naslednje informacije:

(i)	edinstveno registracijsko številko, dodeljeno obratu;

(ii)	ime in naslov izvajalca dejavnosti v obratu;

(b)

za vsak premik navedenih živali v obrat in iz njega je treba beležiti naslednje informacije:

(i)	skupno število živali;

(ii)	edinstveno registracijsko številko obratov izvora in namembnih obratov;

(iii)

datum prihoda;

(iv)	datum odhoda.

POGLAVJE 3

Dokument o premiku

Člen 57

Dokumenti o premiku gojenih prašičev, ki se premikajo znotraj ozemlja države članice

Dokumenti o premiku iz člena 115(b) Uredbe (EU) 2016/429 za gojene živali iz vrst prašičev, ki se premikajo znotraj ozemlja ene države članice, vsebujejo naslednje informacije:

(a)	informacije, ki se hranijo v računalniški podatkovni zbirki, kot je navedeno v členu 56(a)(i) ter členu 56(b)(i), (ii) in (iv);

(b)	edinstveno registracijsko številko prevoznika;

(c)	številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva.

NASLOV IV

SLEDLJIVOST GOJENIH ENOPRSTIH KOPITARJEV

POGLAVJE 1

Sredstva in metode identifikacije

Člen 58

Obveznosti izvajalcev dejavnosti, ki gojijo enoprste kopitarje, v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije navedenih živali ter njihovo uvedbo in uporabo

1. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo enoprste kopitarje, zagotovijo, da je vsaka žival posamično identificirana z naslednjim sredstvom za identifikacijo:

(a)	injicirnim transponderjem iz točke (e) Priloge III;

(b)	enotnim identifikacijskim dokumentom za celotno življenjsko dobo.

2. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo enoprste kopitarje, zagotovijo, da:

(a)	so enoprsti kopitarji identificirani v rokih iz člena 12(1) in (2) Uredbe (EU) 2015/262;

(b)	se sredstva za identifikacijo iz odstavka 1 ne odstranijo, spremenijo ali zamenjajo brez dovoljenja pristojnega organa obrata, v katerem se navedene živali običajno gojijo.

3. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo enoprste kopitarje, in izvajalci dejavnosti, ki niso lastniki živali, ampak delujejo v imenu lastnika živali in v soglasju z njim, pri pristojnem organu obrata, v katerem se navedene živali običajno gojijo, vložijo vlogo za izdajo enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo iz člena 65 ali 66 ter mu predložijo potrebne informacije za izpolnitev navedenega identifikacijskega dokumenta in evidenc v podatkovni zbirki iz člena 64.

Člen 59

Obveznosti držav članic v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije gojenih enoprstih kopitarjev ter njihovo uvedbo in uporabo

1. Države članice lahko odobrijo, da se injicirni transponder iz člena 58(1)(a) zamenja z:

(a)	enkratno običajno ušesno znamko iz točke (a) Priloge III, ki se namesti na enoprste kopitarje, gojene za proizvodnjo mesa, če so bile navedene živali bodisi rojene v navedeni državi članici bodisi uvožene vanjo, ne da bi bile pred vstopom v Unijo označene s fizičnim sredstvom za identifikacijo;

(b)	alternativno metodo, ki jo odobri pristojni organ v skladu s členom 62 ter ki vzpostavlja nedvoumno povezavo med enoprstim kopitarjem in enotnim identifikacijskim dokumentom za celotno življenjsko dobo iz člena 58(1)(b).

2. Države članice zagotovijo, da sredstva za identifikacijo iz člena 58(1)(a) in odstavka 1(a) tega člena izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	prikazujejo identifikacijsko kodo živali;

(b)	odobri jih je pristojni organ države članice, v kateri so enoprsti kopitarji identificirani v skladu s členom 58(2)(a).

3. Države članice:

(a)	vzpostavijo postopke, ki jih morajo proizvajalci uporabiti za odobritev sredstva za identifikacijo gojenih enoprstih kopitarjev, identificiranih na njihovem ozemlju;

(b)	določijo roke za vložitev vlog za izdajo identifikacijskega dokumenta iz člena 58(1)(b).

Člen 60

Odstopanja za identifikacijo gojenih enoprstih kopitarjev, ki živijo delno na prostem

1. Z odstopanjem od člena 58(2)(a) lahko države članice določijo populacije gojenih enoprstih kopitarjev, ki na določenih območjih njihovega ozemlja živijo delno na prostem, živali iz teh populacij pa je treba identificirati le v skladu s členom 58(1), ko so:

(a)	odstranjene iz takih populacij, razen če gre za prenos pod uradnim nadzorom iz ene določene populacije v drugo,

ali

(b)	privedene v ujetništvo za domačo uporabo.

2. Države članice pred uporabo odstopanja iz odstavka 1 obvestijo Komisijo o populacijah enoprstih kopitarjev in območjih, na katerih navedene živali živijo delno na prostem.

3. Z odstopanjem od člena 58(1) lahko države članice odobrijo uporabo injicirnega transponderja iz točke (e) Priloge III več kot 12 mesecev pred izdajo identifikacijskega dokumenta v skladu z odstavkom 1 tega člena, če izvajalec dejavnosti identifikacijsko kodo živali, prikazano na injicirnem transponderju, zabeleži ob vstavitvi injicirnega transponderja in jo posreduje pristojnemu organu.

Člen 61

Odstopanja za identifikacijo gojenih enoprstih kopitarjev, ki so prepeljani v klavnico ali jih spremlja začasni identifikacijski dokument

1. Z odstopanjem od člena 58(2)(a) lahko pristojni organ odobri uporabo poenostavljene metode identifikacije enoprstih kopitarjev, namenjenih za prevoz v klavnico, za katere ni bil izdan enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo v skladu s členom 67(1), če:

(a)	so enoprsti kopitarji stari manj kot 12 mesecev;

(b)	je živalim mogoče neprekinjeno slediti od obrata rojstva do klavnice v isti državi članici.

Enoprste kopitarje je treba prepeljati neposredno v klavnico, med prevozom pa jih je treba posamično identificirati z injicirnim transponderjem, običajno ali elektronsko ušesno znamko ali običajnim ali elektronskim biceljnim trakom iz točk (a), (b), (c), (e) oziroma (f) Priloge III.

2. Z odstopanjem od člena 58(2)(a) pristojni organ na zahtevo izvajalca dejavnosti, ki goji enoprstega kopitarja, izda začasni identifikacijski dokument za obdobje, v katerem je identifikacijski dokument, izdan v skladu s členom 67(1), predložen navedenemu pristojnemu organu zaradi posodobitve identifikacijskih podatkov v navedenem dokumentu.

Člen 62

Odobritev alternativnih metod identifikacije gojenih enoprstih kopitarjev

1. Države članice lahko odobrijo primerne alternativne metode identifikacije gojenih enoprstih kopitarjev, vključno z beleženjem oznak, ki zagotavljajo nedvoumno povezavo med enoprstim kopitarjem in enotnim identifikacijskim dokumentom za celotno življenjsko dobo ter dokazujejo, da je bil enoprsti kopitar identificiran.

2. Države članice, ki odobrijo alternativne metode identifikacije iz odstavka 1, zagotovijo, da:

(a)

se alternativne metode identifikacije uporabijo le v izjemnih primerih za identifikacijo enoprstih kopitarjev, ki so vpisani v posebne rodovniške knjige ali se uporabljajo za posebne namene, ali v primeru enoprstih kopitarjev, ki jih iz zdravstvenih razlogov ali razlogov v zvezi z dobrobitjo živali ni mogoče identificirati z injicirnim transponderjem;

(b)	katera koli odobrena alternativna metoda identifikacije ali katera koli kombinacija navedenih metod zagotavlja vsaj enaka jamstva kot injicirni transponder;

(c)	je oblika informacij, prikazanih z alternativno metodo identifikacije, nameščeno na enoprstem kopitarju, primerna za vnos v zbirko podatkov, ki omogoča iskanje.

Člen 63

Obveznosti izvajalcev dejavnosti, ki uporabljajo alternativne metode identifikacije

1. Izvajalci dejavnosti, ki uporabljajo odobreno alternativno metodo identifikacije v skladu s členom 62(1), pristojnemu organu in po potrebi drugim izvajalcem dejavnosti omogočijo dostop do navedenih identifikacijskih podatkov ali pa nosijo vso odgovornost, vključno s stroški, za preverjanje identitete enoprstega kopitarja s strani navedenih organov ali izvajalcev dejavnosti.

2. Kadar alternativne metode identifikacije temeljijo na značilnostih enoprstega kopitarja, ki se lahko sčasoma spremenijo, izvajalec dejavnosti pristojnemu organu predloži potrebne informacije za posodobitev identifikacijskega dokumenta iz člena 62 in podatkovne zbirke iz člena 64.

3. Rejska društva in mednarodna združenja ali organizacije, ki se ukvarjajo s tekmovalnimi ali dirkalnimi konji, lahko zahtevajo, da se enoprsti kopitarji, identificirani z alternativno metodo identifikacije iz člena 62, identificirajo z vstavitvijo injicirnega transponderja za vpis ali registracijo čistopasemskih plemenskih živali iz vrst enoprstih kopitarjev v rodovniške knjige ali registracijo konjev za tekmovanja ali dirke.

POGLAVJE 2

Računalniška podatkovna zbirka

Člen 64

Pravila glede informacij v računalniški podatkovni zbirki o gojenih enoprstih kopitarjih

Pristojni organ hrani informacije iz člena 109(1)(d) Uredbe (EU) 2016/429 za gojene enoprste kopitarje v računalniški podatkovni zbirki v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

za obrat, v katerem se navedeni enoprsti kopitarji običajno gojijo, je treba beležiti:

(i)	edinstveno registracijsko številko, dodeljeno obratu;

(ii)	ime in naslov izvajalca dejavnosti v obratu;

(b)

za vsakega enoprstega kopitarja, ki se običajno goji v obratu, je treba beležiti:

(i)	edinstveno kodo;

(ii)	identifikacijsko kodo živali, prikazano na fizičnem sredstvu za identifikacijo, kadar je na voljo;

(iii)

kadar pristojni organ države članice, v kateri je bil enoprsti kopitar identificiran v skladu s členom 58(2), ni odobril injiciranega transponderja, sistem za odčitavanje navedenega injiciranega transponderja;

(iv)	katere koli informacije v zvezi z novim identifikacijskim dokumentom, dvojnikom identifikacijskega dokumenta ali nadomestnim identifikacijskim dokumentom, izdanim za žival;

(v)	podatke o živalskih vrstah;

(vi)	podatke o spolu živali z možnostjo vnosa datuma skopitve;

(vii)

datum in državo rojstva, kot ju je navedel izvajalec dejavnosti, ki goji enoprstega kopitarja;

(viii)

datum naravne smrti v obratu ali izgube, kot ga je navedel izvajalec dejavnosti, ki goji enoprstega kopitarja, ali datum zakola navedene živali;

(ix)	ime in naslov pristojnega organa ali organa izdaje, ki mu je bila naloga dodeljena, ki je izdal identifikacijski dokument;

(x)	datum izdaje identifikacijskega dokumenta;

(c)

za vsakega enoprstega kopitarja, ki se goji v obratu več kot 30 dni, je treba zabeležiti edinstveno kodo, razen v naslednjih primerih:

(i)	za enoprste kopitarje, ki sodelujejo na tekmovanjih, dirkah, razstavah, treningih in vleki v obdobju, ki ni daljše od 90 dni;

(ii)	za samce enoprstih kopitarjev za pripust, ki se gojijo v pripustni sezoni;

(iii)

za samice enoprstih kopitarjev za pripust, ki se gojijo v obdobju, ki ni daljše od 90 dni.

POGLAVJE 3

Identifikacijski dokument

Člen 65

Enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo gojenih enoprstih kopitarjev

1. Enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)	identifikacijsko kodo živali, prikazano na injicirnem transponderju ali ušesni znamki;

(b)

edinstveno kodo, ki je dodeljena živali za celotno življenjsko dobo in v kateri sta kodirani:

(i)

računalniška podatkovna zbirka, v kateri je pristojni organ ali organ izdaje beležil informacije, potrebne za izdajo prvega enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo iz člena 58(1)(b) in po potrebi nadomestnega enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo iz člena 69(2)(b);

(ii)	številčna identifikacijska koda posameznega enoprstega kopitarja v navedeni zbirki podatkov;

(c)	podatke o živalskih vrstah;

(d)	podatke o spolu živali z možnostjo vnosa datuma skopitve;

(e)	datum in državo rojstva, kot ju je navedel izvajalec dejavnosti, ki goji enoprstega kopitarja;

(f)	ime in naslov pristojnega organa izdaje ali organa izdaje, ki mu je bila naloga dodeljena;

(g)	datum izdaje enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo;

(h)	kadar je ustrezno, informacije o zamenjavi fizičnega sredstva za identifikacijo in identifikacijsko kodo živali, prikazano na tem nadomestnem fizičnem sredstvu za identifikacijo;

(i)

kadar je ustrezno,

(i)

potrditveno oznako, ki jo je pristojni organ ali organ, na katerega je bila ta naloga prenesena, izdal in vključil v enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo za največ štiri leta ter ki dokazuje, da žival običajno prebiva v obratu, ki ga pristojni organ priznava kot obrat z majhnim tveganjem za zdravje živali zaradi pogostih veterinarskih obiskov, dodatnih pregledov identitete, zdravstvenega testiranja in odsotnosti naravnega pripusta v obratu, razen v namenskih in ločenih prostorih, pri čemer je mogoče podaljšati veljavnost izdane potrditvene oznake,

ali

(ii)

dovoljenje za sodelovanje na konjeniških tekmovanjih ali dovoljenje za sodelovanje na dirkah, ki ga je nacionalna zveza Mednarodne konjeniške zveze oziroma pristojni organ za dirke izdal in vključil v enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo za največ štiri leta ter ki dokazuje izvedbo vsaj dveh veterinarskih obiskov na leto, vključno z obiski, potrebnimi za opravljanje rednih cepljenj za influenco enoprstih kopitarjev in pregledov, obveznih pri premikanju živali v druge države članice ali tretje države, pri čemer je mogoče podaljšati veljavnost izdanega dovoljenja.

2. Enotni identifikacijski dokumenti za celotno življenjsko dobo za registrirane enoprste kopitarje in enoprste kopitarje, identificirane v skladu s členom 62, poleg informacij iz odstavka 1 tega člena vsebujejo vsaj naslednje informacije:

(a)	slikovni in besedni opis živali, vključno z možnostjo posodobitve teh informacij;

(b)	podrobnosti o alternativnih metodah identifikacije, kadar je ustrezno;

(c)	informacije o pasmi v skladu s Prilogo k Delegirani uredbi (EU) 2017/1940, kadar je ustrezno;

(d)

kadar je ustrezno, informacije, potrebne za uporabo enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo za športne namene v skladu z zahtevami zadevnih organizacij, ki se ukvarjajo s tekmovalnimi ali dirkalnimi konji, vključno z informacijami o testih za bolezni s seznama ali bolezni, ki niso vključene na seznam, in cepljenjih proti tem boleznim, kot se zahtevajo za dostop do tekmovanj in dirk ter pridobitev dovoljenja iz odstavka 1(i)(ii).

Člen 66

Obveznosti izvajalcev dejavnosti, ki gojijo enoprste kopitarje, v zvezi z enotnimi identifikacijskimi dokumenti za celotno življenjsko dobo

1. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo enoprste kopitarje, zagotovijo, da navedene živali vedno spremlja enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 izvajalcem dejavnosti ni treba zagotoviti, da gojene enoprste kopitarje spremlja enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo, ko:

(a)	so navedene živali v hlevu ali na pašniku ter lahko izvajalec dejavnosti, ki goji enoprstega kopitarja, ali izvajalec dejavnosti v obratu, v katerem se žival goji, takoj predloži enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo;

(b)

se navedene živali začasno jezdijo, vozijo, ženejo ali vodijo:

(i)	blizu obrata, v katerem se žival goji, znotraj države članice

ali

(ii)	med transhumanco živali na registrirane poletne pašnike in z njih, če je enotne identifikacijske dokumente za celotno življenjsko dobo mogoče predložiti v obratu odhoda;

(c)	so navedene živali neodstavljeni enoprsti kopitarji ob materi ali kobili dojilji;

(d)	navedene živali sodelujejo na treningu ali preskusu konjeniškega tekmovanja, dirke ali dogodka, pri čemer morajo začasno zapustiti obrat, v katerem poteka trening, tekmovanje, dirka ali dogodek;

(e)	gre za premike ali prevoz v nujnih primerih, ki se nanašajo na same živali ali na obrat, v katerem se gojijo.

3. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo enoprste kopitarje, enoprstega kopitarja, ki ga spremlja začasni dokument iz člena 61(2), ne prepeljejo v klavnico.

4. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo enoprste kopitarje, po smrti ali izgubi enoprstega kopitarja vrnejo enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo pristojnemu organu izdaje ali organu izdaje, ki mu je bila naloga dodeljena, kot ga dekodirajo iz edinstvene kode.

Člen 67

Obveznosti pristojnega organa v zvezi z izdajo dvojnika enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo ali nadomestnega enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo

1. Pristojni organ ali organ izdaje, ki mu je bila naloga dodeljena, na podlagi vloge izvajalca dejavnosti izda dvojnik enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo, kadar je mogoče ugotoviti identiteto gojenega enoprstega kopitarja in je izvajalec dejavnosti:

(a)	prijavil izgubo enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo, izdanega za žival,

ali

(b)	ni identificiral živali v rokih iz člena 58(2)(a).

2. Pristojni organ na podlagi vloge izvajalca dejavnosti ali na lastno pobudo izda nadomestni enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo živali, kadar identitete živali ni mogoče ugotoviti in je izvajalec dejavnosti:

(a)	prijavil izgubo enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo, izdanega za žival,

ali

(b)	ni izpolnil zahtev glede identifikacije iz člena 58(2)(b).

Člen 68

Obveznosti pristojnega organa v zvezi z izdajo novih enotnih identifikacijskih dokumentov za celotno življenjsko dobo za registriranega enoprstega kopitarja

Kadar identificirani enoprsti kopitar postane registrirani enoprsti kopitar in enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo, izdanega za navedeno žival, ni mogoče prilagoditi tako, da bi izpolnjeval zahteve iz člena 65(2), pristojni organ ali organ izdaje, ki mu je bila naloga dodeljena, na podlagi vloge izvajalca dejavnosti, ki goji enoprstega kopitarja, izda nov enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo, ki nadomesti prejšnjega in vsebuje informacije, zahtevane v skladu s členom 65(1) in (2).

Člen 69

Obveznosti pristojnega organa v zvezi z dvojnikom enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo ter nadomestnim in novim enotnim identifikacijskim dokumentom za celotno življenjsko dobo

1. Pristojni organ ali organ izdaje, ki mu je bila naloga dodeljena, vnese informacije v zvezi z izdajo dvojnika ali nadomestnega enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo v skladu s členom 67 ali izdajo novega identifikacijskega dokumenta v skladu s členom 68 v računalniško podatkovno zbirko iz člena 64.

2. Pristojni organ ali organ izdaje, ki mu je bila naloga dodeljena,

(a)	v dvojnik enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo in v nov enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo vnese edinstveno kodo, dodeljeno živali v skladu s členom 65(1)(b) ob izdaji prvega enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo,

ali

(b)	v nadomestni enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo vnese edinstveno kodo, dodeljeno enoprstemu kopitarju ob izdaji.

NASLOV V

SLEDLJIVOST GOJENIH PSOV, MAČK IN BELIH DIHURJEV, KAMEL IN JELENOV, PTIC V UJETNIŠTVU TER KOPENSKIH ŽIVALI, KI SE UPORABLJAJO V POTUJOČIH CIRKUSIH IN ZA NASTOPE ŽIVALI

POGLAVJE 1

Sledljivost gojenih psov, mačk in belih dihurjev

Oddelek 1

Sredstva za identifikacijo

Člen 70

Obveznosti izvajalcev dejavnosti, ki gojijo pse, mačke in bele dihurje, v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije navedenih živali ter njihovo uvedbo in uporabo

Izvajalci dejavnosti, ki gojijo pse, mačke in bele dihurje, zagotovijo, da:

(a)	so navedene živali posamično identificirane z injicirnim transponderjem iz točke (e) Priloge III, ko se premaknejo v drugo državo članico;

(b)	injicirni transponder, namenjen vstavitvi v žival, odobri pristojni organ;

(c)	je pristojnemu organu in po potrebi drugim izvajalcem dejavnosti na voljo čitalnik, ki omogoča, da se kadar koli preveri posamezna identifikacija živali, kadar vstavljenega injicirnega transponderja ni odobril pristojni organ.

Oddelek 2

Identifikacijski dokument

Člen 71

Identifikacijski dokument gojenih psov, mačk in belih dihurjev

Izvajalci dejavnosti, ki gojijo pse, mačke in bele dihurje, zagotovijo, da vsako od navedenih živali pri premiku v drugo državo članico spremlja identifikacijski dokument iz člena 6(d) Uredbe (EU) št. 576/2013, ki je ustrezno izpolnjen in izdan v skladu s členom 22 navedene uredbe.

Oddelek 3

Sledljivost hišnih živali

Člen 72

Zahteve za sledljivost premikov hišnih živali, ki niso netrgovski premiki

Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da hišne živali, ki se premaknejo v drugo državo članico za namene, ki ne vključujejo netrgovskih premikov, izpolnjujejo pravila iz členov 70 in 71.

POGLAVJE 2

Sledljivost gojenih kamel in jelenov

Člen 73

Obveznosti izvajalcev dejavnosti, ki gojijo kamele in jelene, v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije navedenih živali ter njihovo uvedbo in uporabo

1. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo kamele, zagotovijo, da so navedene živali posamično identificirane z:

(a)	običajno ušesno znamko iz točke (a) Priloge III, ki je nameščena na oba uhlja živali ter na kateri je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali,

ali

(b)	injicirnim transponderjem iz točke (e) Priloge III, na katerem je čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali.

2. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo jelene, zagotovijo, da so navedene živali posamično identificirane z enim od naslednjih sredstev za identifikacijo:

(a)	običajno ušesno znamko iz točke (a) Priloge III, ki je nameščena na oba uhlja živali ter na kateri je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali,

ali

(b)	injicirnim transponderjem iz točke (e) Priloge III, na katerem je čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali,

ali

(c)	tetoviranim znamenjem iz točke (g) Priloge III, ki se namesti na žival in neizbrisno prikazuje identifikacijsko kodo živali.

3. Izvajalci dejavnosti v obratih, ki gojijo kamele in jelene, zagotovijo, da:

(a)	se sredstva za identifikacijo namestijo na navedene živali v obratu rojstva;

(b)	se sredstva za identifikacijo ne odstranijo, spremenijo ali zamenjajo brez dovoljenja pristojnega organa;

(c)	je pristojnemu organu in po potrebi drugim izvajalcem dejavnosti na voljo čitalnik, ki omogoča, da se kadar koli preveri posamezna identifikacija živali, kadar vstavljenega injicirnega transponderja ni odobril pristojni organ.

Člen 74

Izvzetje za izvajalce dejavnosti, ki gojijo severne jelene

Z odstopanjem od zahtev iz člena 73(2) izvajalci dejavnosti, ki gojijo severne jelene, zagotovijo, da je vsaka žival, nastanjena v njihovih obratih, identificirana z alternativno metodo, ki jo je odobril pristojni organ države članice.

Člen 75

Obveznosti držav članic v zvezi s sredstvi za identifikacijo gojenih kamel in jelenov

1. Države članice zagotovijo, da sredstva za identifikacijo iz točk (a), (e) in (g) Priloge III izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	prikazujejo identifikacijsko kodo živali;

(b)	odobri jih je pristojni organ države članice, v kateri se gojijo kamele in jeleni.

2. Države članice vzpostavijo postopke za:

(a)	proizvajalce v zvezi z vložitvijo vloge za odobritev sredstev za identifikacijo za kamele in jelene, ki se gojijo na njihovem ozemlju;

(b)	izvajalce dejavnosti, ki gojijo kamele in jelene, v zvezi z vložitvijo vloge za sredstvo za identifikacijo, ki se dodeli obratu.

POGLAVJE 3

Sledljivost ptic v ujetništvu

Člen 76

Obveznosti izvajalcev dejavnosti, ki gojijo papige, v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije navedenih živali ter njihovo uvedbo in uporabo

1. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo papige, zagotovijo, da so navedene živali ob premikih v drugo državo članico posamično identificirane z enim od naslednjih sredstev za identifikacijo:

(a)	nožnim obročkom iz točke (h) Priloge III, ki je nameščen vsaj na eni nogi živali ter na katerem je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali,

ali

(b)	injicirnim transponderjem iz točke (e) Priloge III, na katerem je čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali,

ali

(c)	tetoviranim znamenjem iz točke (g) Priloge III, ki se namesti na žival ter jasno in neizbrisno prikazuje identifikacijsko kodo živali.

2. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo papige:

(a)	zagotovijo, da je sredstvo za identifikacijo iz odstavka 1(b) odobril pristojni organ;

(b)	pristojnemu organu in po potrebi drugim izvajalcem dejavnosti dajo na voljo čitalnik, ki omogoča, da se kadar koli preveri posamezna identifikacija živali, če sredstva za identifikacijo iz odstavka 1(b) ni odobril pristojni organ.

POGLAVJE 4

Sledljivost gojenih kopenskih živali, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih in za nastope živali

Oddelek 1

Dokumenti o premiku in identifikacijski dokumenti gojenih kopenskih živali, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih in za nastope živali

Člen 77

Obveznosti pristojnega organa v zvezi z dokumentom o premiku gojenih kopenskih živali, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih in za nastope živali

1. Pristojni organ izda dokument o premiku iz člena 117(b) Uredbe (EU) 2016/429 za vse gojene kopenske živali, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih ali za nastope živali in so namenjene za premik v drugo državo članico, razen za lagomorfe, glodalce, medonosne čebele in čmrlje.

2. Pristojni organ zagotovi, da dokument o premiku iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)	trgovsko ime potujočega cirkusa ali nastopa živali;

(b)	edinstveno registracijsko številko potujočega cirkusa ali nastopa živali, ki jo dodeli pristojni organ;

(c)	ime in naslov izvajalca dejavnosti v potujočem cirkusu ali izvajalca nastopa živali;

(d)	vrste in število živali;

(e)	za vsako žival, za katero ni odgovoren izvajalec dejavnosti v potujočem cirkusu ali izvajalec nastopa živali, ime in naslov izvajalca dejavnosti, odgovornega za žival, ali lastnika hišne živali;

(f)	identifikacijsko kodo živali, ki je prikazana na sredstvu za identifikacijo iz členov 38, 39, 45, 47, 52, 54, 58, 70, 73, 74 in 76;

(g)	vrsto elektronskega identifikatorja in mesto njegove namestitve, če se namesti na žival, kot je navedeno v točki (f);

(h)	identifikacijsko oznako, sredstvo za identifikacijo in mesto njegove namestitve, če je ustrezno, ki ju je namestil izvajalec dejavnosti, za živali, ki niso živali iz točke (f);

(i)	datum premika vsake živali v potujoči cirkus in iz njega ali za nastop živali in po njem;

(j)	ime, naslov in podpis uradnega veterinarja, ki izda identifikacijski dokument;

(k)	datum izdaje dokumenta o premiku.

Člen 78

Obveznosti pristojnega organa v zvezi z identifikacijskim dokumentom gojenih kopenskih živali, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih ali za nastope živali

1. Pristojni organ izda identifikacijski dokument iz člena 117(b) Uredbe (EU) 2016/429 za vsako gojeno kopensko žival, ki se uporablja v potujočih cirkusih ali za nastope živali in je namenjena za premik v drugo državo članico, razen za živali iz vrst enoprstih kopitarjev, ptice, pse, mačke in bele dihurje, lagomorfe in glodalce.

2. Pristojni organ zagotovi, da identifikacijski dokument iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)	ime, naslov in kontaktne podatke izvajalca dejavnosti, odgovornega za žival;

(b)	vrste, spol, barvo in vse posebne ali prepoznavne lastnosti ali značilnosti živali;

(c)	identifikacijsko kodo živali, identificirane s sredstvom za identifikacijo iz členov 38, 39, 45, 47, 52, 54, 58, 70, 73, 74 in 76;

(d)	vrsto elektronskega identifikatorja in mesto njegove namestitve, če se namesti na žival iz točke (c);

(e)	identifikacijsko oznako, sredstvo za identifikacijo in mesto njegove namestitve, če je ustrezno, ki ju je namestil izvajalec dejavnosti, za druge živali od tistih iz točke (c);

(f)	podrobnosti o cepljenju živali, če je ustrezno;

(g)	podrobnosti o zdravljenju živali, če je ustrezno;

(h)	podrobnosti o diagnostičnih testih;

(i)	ime in naslov pristojnega organa, ki izda identifikacijski dokument;

(j)	datum izdaje identifikacijskega dokumenta.

Člen 79

Obveznosti pristojnega organa v zvezi z identifikacijskim dokumentom gojenih ptic, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih in za nastope živali

1. Pristojni organ izda identifikacijski dokument iz člena 117(b) Uredbe (EU) 2016/429 za skupino gojenih ptic, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih ali za nastope živali in so namenjene za premik v drugo državo članico.

2. Pristojni organ zagotovi, da identifikacijski dokument iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)	ime, naslov in kontaktne podatke izvajalca dejavnosti, odgovornega za ptice;

(b)	vrste ptic;

(c)	identifikacijsko kodo, sredstvo za identifikacijo in mesto njegove namestitve, če se namesti na ptice;

(d)	podrobnosti o cepljenju ptic, če je ustrezno;

(e)	podrobnosti o zdravljenju ptic, če je ustrezno;

(f)	podrobnosti o diagnostičnih testih;

(g)	ime in naslov pristojnega organa, ki izda identifikacijski dokument;

(h)	datum izdaje identifikacijskega dokumenta.

NASLOV VI

SLEDLJIVOST VALILNIH JAJC

Člen 80

Obveznost izvajalcev dejavnosti v zvezi s sledljivostjo valilnih jajc

Izvajalci dejavnosti v obratih, ki gojijo perutnino, in izvajalci dejavnosti v valilnicah zagotovijo, da je vsako valilno jajce označeno z edinstveno številko odobritve obrata izvora valilnih jajc.

NASLOV VII

SLEDLJIVOST GOJENIH KOPENSKIH ŽIVALI PO NJIHOVEM VSTOPU V UNIJO

Člen 81

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, jelenov ali kamel po njihovem vstopu v Unijo

1. Če so bila sredstva za identifikacijo nameščena na gojeno govedo, ovce, koze, prašiče, jelene ali kamele v tretjih državah ali na tretjih ozemljih, izvajalci dejavnosti v obratih prvega prihoda navedenih živali po njihovem vstopu v Unijo in v primerih, ko ostanejo v Uniji, zagotovijo, da so živali identificirane s sredstvi za identifikacijo iz členov 38, 39, 45, 47, 52, 54, 73 in 74, kot je ustrezno.

2. Če gojeno govedo, ovce, koze, prašiči, jeleni ali kamele, ki izvirajo iz držav članic in so bili identificirani v skladu s pravili Unije, vstopijo v Unijo iz tretjih držav ali s tretjih ozemelj in v primerih, ko ostanejo v Uniji, izvajalci dejavnosti v obratih prvega prihoda navedenih živali zagotovijo, da so živali identificirane s sredstvi za identifikacijo iz členov 38, 39, 45, 47, 52, 54, 73 in 74, kot je ustrezno.

3. Izvajalci dejavnosti ne uporabljajo pravil iz odstavkov 1 in 2 za gojeno govedo, ovce, koze, prašiče, jelene ali kamele, namenjene za premik v klavnico v državi članici, če so živali zaklane v petih dneh od vstopa v Unijo.

Člen 82

Obveznosti držav članic v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije gojenega goveda, ovc, koz, prašičev, jelenov ali kamel po njihovem vstopu v Unijo

Države članice vzpostavijo postopke, ki jih morajo upoštevati izvajalci dejavnosti v obratih, ki gojijo živali iz člena 81(2), ko zaprosijo, da se obratu dodeli sredstvo za identifikacijo.

Člen 83

Obveznosti izvajalcev dejavnosti v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije gojenih živali iz vrst enoprstih kopitarjev po njihovem vstopu v Unijo

Izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst enoprstih kopitarjev, zagotovijo, da so navedeni enoprsti kopitarji po vstopu v Unijo in v primerih, ko ostanejo v Uniji, identificirani v skladu s členom 58 po datumu dokončanja carinskega postopka iz člena 5(16)(a) Uredbe (EU) št. 952/2013.

DEL IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 84

Razveljavitev

Naslednji akti se razveljavijo z 21. aprilom 2021:

—	Uredba (ES) št. 509/1999,

—	Uredba (ES) št. 2680/99,

—	Odločba 2000/678/ES,

—	Odločba 2001/672/ES,

—	Uredba (ES) št. 911/2004,

—	Odločba 2004/764/ES,

—	Uredba (ES) št. 644/2005,

—	Uredba (ES) št. 1739/2005,

—	Odločba 2006/28/ES,

—	Odločba 2006/968/ES,

—	Odločba 2009/712/ES,

—	Uredba (EU) 2015/262.

Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 85

Prehodni ukrepi v zvezi z razveljavitvijo Uredbe (ES) št. 1739/2005

Ne glede na člen 84 te uredbe se člen 5 ter člen 7(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1739/2005 v zvezi s seznamom živali in potnimi listi za živali ter priloge I, III in IV k navedeni uredbi še naprej uporabljajo do datuma, ki ga Komisija določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 120(2) Uredbe (EU) 2016/429.

Člen 86

Prehodni ukrepi v zvezi z razveljavitvijo Uredbe (EU) 2015/262

Ne glede na člen 84 te uredbe:

(a)	se roki za identifikacijo enoprstih kopitarjev, rojenih v Uniji, iz člena 12(1) in (2) Uredbe (EU) 2015/262 še naprej uporabljajo do datuma, ki ga Komisija določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 120(2) Uredbe (EU) 2016/429;

(b)	se pravila o enoprstih kopitarjih, namenjenih za zakol za prehrano ljudi, in podatki o prejemanju zdravil iz člena 37 Uredbe (EU) 2015/262 še naprej uporabljajo do datuma, ki ga Komisija določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 109(1) Uredbe (EU) 2019/6;

(c)	se pravila o obliki in vsebini identifikacijskih dokumentov, izdanih za enoprste kopitarje, rojene v Uniji, iz Priloge I k Uredbi (EU) 2015/262 še naprej uporabljajo do datuma, ki ga Komisija določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 120(2) Uredbe (EU) 2016/429.

Člen 87

Prehodni ukrepi v zvezi z identifikacijo gojenih kopenskih živali

1. Členi 1 do 10 Uredbe (ES) št. 1760/2000, Uredba (ES) št. 21/2004 in Direktiva 2008/71/ES ter akti, sprejeti na njihovi podlagi, se še naprej uporabljajo do 21. aprila 2021.

2. Gojeno govedo, ovce, koze in prašiči, identificirani pred 21. aprilom 2021 v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000, Uredbo (ES) št. 21/2004 in Direktivo 2008/71/ES ter akti, sprejetimi na njihovi podlagi, se štejejo za identificirane v skladu s to uredbo.

3. Gojeni enoprsti kopitarji, identificirani pred 21. aprilom 2021 v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/262, se štejejo za identificirane v skladu s to uredbo.

4. Gojene kamele in jeleni, identificirani pred 21. aprilom 2021 v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, se štejejo za identificirane v skladu s to uredbo.

5. Gojene papige, identificirane pred 21. aprilom 2021 v skladu z Direktivo 92/65/EGS, se štejejo za identificirane v skladu s to uredbo.

Člen 88

Prehodni ukrepi v zvezi z informacijami v registrih, ki jih vodijo pristojni organi

Države članice zagotovijo, da se informacije iz členov 18 do 21 te uredbe za obstoječe obrate in izvajalce dejavnosti iz člena 279(1) Uredbe (EU) 2016/429 za vsak obrat in vsakega izvajalca dejavnosti vnesejo v ustrezne registre, ki jih vodijo pristojni organi, do 21. aprila 2021.

Člen 89

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 21. aprila 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. junija 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2) Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64).

(3) Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54).

(4) Direktiva Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (UL L 343, 22.12.2009, str. 74).

(5) Uredba Sveta (ES) št. 1255/97 z dne 25. junija 1997 o merilih Skupnosti za kontrolne točke in o spremembi načrta poti iz Priloge k Direktivi 91/628/EGS (UL L 174, 2.7.1997, str. 1).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 139/2013 z dne 7. januarja 2013 o pogojih zdravstvenega varstva živali pri uvozu nekaterih ptic v Unijo in pogojih za karanteno teh ptic (UL L 47, 20.2.2013, str. 1).

(7) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(8) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

(9) Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

(10) Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2008, str. 31).

(11) Direktiva Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 192, 23.7.2010, str. 1).

(12) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(13) Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o netrgovskih premikih hišnih živali in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 998/2003 (UL L 178, 28.6.2013, str. 1).

(14) Uredba Komisije (ES) št. 1739/2005 z dne 21. oktobra 2005 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za premike cirkuških živali med državami članicami (UL L 279, 22.10.2005, str. 47).

(15) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1882 z dne 3. decembra 2018 o uporabi nekaterih pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni za kategorije bolezni s seznama ter o oblikovanju seznama vrst in skupin vrst, ki predstavljajo znatno tveganje za širjenje navedenih bolezni s seznama (UL L 308, 4.12.2018, str. 21).

(16) Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1).

(17) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/262 z dne 17. februarja 2015 o določitvi pravil v skladu z direktivama Sveta 90/427/EGS in 2009/156/ES v zvezi z metodami za identifikacijo enoprstih kopitarjev (uredba o potnih listih za enoprste kopitarje) (UL L 59, 3.3.2015, str. 1).

(18) Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali („Uredba o reji živali“) (UL L 171, 29.6.2016, str. 66).

(19) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1940 z dne 13. julija 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vsebino in obliko zootehniških spričeval, ki se izdajo za čistopasemske plemenske enoprste kopitarje in so vključeni v enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo za enoprste kopitarje (UL L 275, 25.10.2017, str. 1).

(20) Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).

(21) Uredba Komisije (ES) št. 509/1999 z dne 8. marca 1999 o podaljšanju skrajnega roka za pritrditev ušesnih znamk na bizone (Bison bison spp.) (UL L 60, 9.3.1999, str. 53).

(22) Uredba Komisije (ES) št. 2680/1999 z dne 17. decembra 1999 o odobritvi sistema za označevanje bikov, namenjenih za kulturne in športne dogodke (UL L 326, 18.12.1999, str. 16).

(23) Odločba Komisije 2000/678/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi podrobnih pravil za registracijo gospodarstev v nacionalnih podatkovnih zbirkah o prašičih, predvidenih z Direktivo Sveta 64/432/EGS (UL L 281, 7.11.2000, str. 16).

(24) Odločba Komisije 2001/672/ES z dne 20. avgusta 2001 o določitvi posebnih pravil za premike govedi na poletno pašo v gorskih območjih (UL L 235, 4.9.2001, str. 23).

(25) Uredba Komisije (ES) št. 911/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z ušesnimi znamkami, potnimi listi in registri živali na gospodarstvu (UL L 163, 30.4.2004, str. 65).

(26) Odločba Komisije 2004/764/ES z dne 22. oktobra 2004 o podaljšanju skrajnega roka za pritrditev ušesnih znamk na določena goveda v naravnih rezervatih na Nizozemskem (UL L 339, 16.11.2004, str. 9).

(27) Uredba Komisije (ES) št. 644/2005 z dne 27. aprila 2005 o odobritvi posebnega sistema za identifikacijo govedi, gojenih za kulturne in zgodovinske namene v odobrenih prostorih, kot določa Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 107, 28.4.2005, str. 18).

(28) Odločba Komisije 2006/28/ES z dne 18. januarja 2006 o razširitvi najdaljšega roka za označevanje določene govedi z ušesno znamko (UL L 19, 24.1.2006, str. 32).

(29) Odločba Komisije 2006/968/ES z dne 15. decembra 2006 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede smernic in postopkov za identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L 401, 30.12.2006, str. 41).

(30) Odločba Komisije 2009/712/ES z dne 18. septembra 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/73/ES glede informacijskih spletnih strani s seznami obratov in laboratorijev, ki so jih države članice odobrile v skladu z veterinarsko in zootehnično zakonodajo Skupnosti (UL L 247, 19.9.2009, str. 13).

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA ODOBRITEV OBRATOV IZ POGLAVIJ 2, 3 IN 4 NASLOVA I DELA II

DEL 1

Zahteve za odobritev obratov za dejavnosti zbiranja kopitarjev iz člena 5

Zahteve v zvezi z osamitvijo in ukrepi za biološko zaščito v obratih za dejavnosti zbiranja kopitarjev iz člena 5 so:

(a)	na voljo morajo biti primerni objekti za osamitev kopitarjev;

(b)	obrat lahko v danem trenutku sprejme le isto kategorijo kopitarjev iste vrste in z istim zdravstvenim statusom;

(c)	vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode;

(d)	območja, na katerih so kopitarji nastanjeni, ter vse prehode, materiale in opremo, s katerimi so v stiku, je treba po odstranitvi vsake skupine kopitarjev in po potrebi pred prihodom vsake nove skupine kopitarjev očistiti in razkužiti v skladu z ustaljenimi operativnimi postopki;

(e)	po dejavnostih čiščenja in razkuževanja ter pred prihodom vsake nove skupine kopitarjev je treba v objektih, v katerih so nastanjeni kopitarji, izvesti ustrezne sanitarne premore.

Zahteve v zvezi z objekti in opremo v obratih za dejavnosti zbiranja kopitarjev iz člena 5 so:

(a)	na voljo morajo biti ustrezna oprema in objekti za namene natovarjanja in raztovarjanja kopitarjev;

(b)	zagotoviti je treba ustrezno nastanitev s primernim standardom za kopitarje, ki mora biti zgrajena tako, da se preprečita stik z živino iz okolice in neposredna povezava z objekti za osamitev ter da se lahko enostavno izvajajo inšpekcijski pregledi in morebitno potrebno zdravljenje;

(c)	zagotoviti je treba primeren prostor za shranjevanje materiala za steljo, krme, stelje in gnoja;

(d)	območja, na katerih so živali nastanjene, ter prehodi, tla, stene, klančine in vsi drugi materiali ali oprema, s katerimi so v stiku, se lahko čistijo in razkužujejo;

(e)	na voljo mora biti primerna oprema za čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in prevoznih sredstev za kopitarje.

Zahteve v zvezi z osebjem v obratih za dejavnosti zbiranja kopitarjev iz člena 5 so:

(a)

imeti mora ustrezne sposobnosti in znanje ter je opravilo posebno usposabljanje ali pridobilo enakovredne praktične izkušnje v zvezi z:

(i)	ravnanjem s kopitarji, nastanjenimi v obratu, in po potrebi z ustrezno oskrbo kopitarjev;

(ii)	izvajanjem tehnik razkuževanja in higienskih tehnik za preprečevanje širjenja prenosljivih bolezni.

Zahteve v zvezi z nadzorom pristojnega organa v obratih za dejavnosti zbiranja kopitarjev iz člena 5 so:

(a)

izvajalec dejavnosti mora zagotoviti uradnega veterinarja in omogočiti uporabo pisarne za:

(i)	nadzor dejavnosti zbiranja kopitarjev;

(ii)	inšpekcijski pregled obrata glede izpolnjevanja zahtev iz točk 1, 2 in 3;

(iii)

dodelitev veterinarskega spričevala za kopitarje;

(b)	izvajalec dejavnosti mora poskrbeti, da se na zahtevo uradnega veterinarja zagotovi pomoč pri opravljanju nadzornih nalog iz točke 4(a)(i).

DEL 2

Zahteve za odobritev obratov za dejavnosti zbiranja perutnine iz člena 6

Zahteve v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito v obratih za dejavnosti zbiranja perutnine iz člena 6 so:

(a)	na voljo morajo biti primerni objekti za osamitev perutnine;

(b)	obrat lahko v danem trenutku sprejme le isto kategorijo perutnine iste vrste in z istim zdravstvenim statusom;

(c)	vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode;

(d)	območja, na katerih je perutnina nastanjena, ter vse prehode, materiale in opremo, s katerimi je v stiku, je treba po odstranitvi vsake skupine perutnine in po potrebi pred prihodom vsake nove skupine perutnine očistiti in razkužiti v skladu z ustaljenimi operativnimi postopki;

(e)	po dejavnostih čiščenja in razkuževanja ter pred prihodom vsake nove skupine perutnine je treba v objektih, v katerih je nastanjena perutnina, izvesti ustrezne sanitarne premore;

(f)	obiskovalci morajo nositi zaščitna oblačila, osebje pa mora nositi ustrezna delovna oblačila in upoštevati higienska pravila, ki jih je določil izvajalec dejavnosti.

Zahteve v zvezi z objekti in opremo v obratih za dejavnosti zbiranja perutnine iz člena 6 so:

(a)	v obratu mora biti nastanjena le perutnina;

(b)	zagotoviti je treba primeren prostor za shranjevanje materiala za steljo, krme, stelje in gnoja;

(c)	perutnina ne sme priti v stik z glodavci in pticami zunaj obrata;

(d)	območja, na katerih so živali nastanjene, ter prehodi, tla, stene, klančine in vsi drugi materiali ali oprema, s katerimi so v stiku, se lahko čistijo in razkužujejo;

(e)	na voljo mora biti primerna oprema za čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in prevoznih sredstev za perutnino;

(f)	obrat mora imeti dobre higienske pogoje ter omogočati spremljanje zdravstvenega stanja živali.

Zahteve v zvezi z osebjem v obratih za dejavnosti zbiranja perutnine iz člena 6 so:

(a)

ima ustrezne sposobnosti in znanje ter je opravilo posebno usposabljanje ali pridobilo enakovredne praktične izkušnje v zvezi z:

(i)	ravnanjem s perutnino, nastanjeno v obratu, in po potrebi z ustrezno oskrbo perutnine;

(ii)	izvajanjem tehnik razkuževanja in higienskih tehnik za preprečevanje širjenja prenosljivih bolezni.

Zahteve v zvezi z nadzorom pristojnega organa v obratih za dejavnosti zbiranja perutnine iz člena 6 so:

(a)

izvajalec dejavnosti mora zagotoviti uradnega veterinarja in omogočiti uporabo pisarne za:

(i)	nadzor dejavnosti zbiranja perutnine;

(ii)	inšpekcijski pregled obrata glede izpolnjevanja zahtev iz točk 1, 2 in 3;

(iii)

dodelitev veterinarskega spričevala za perutnino;

(b)	izvajalec dejavnosti mora poskrbeti, da se na zahtevo uradnega veterinarja zagotovi pomoč pri opravljanju nadzornih nalog iz točke 4(a)(i).

DEL 3

Zahteve za odobritev valilnic iz člena 7

Zahteve v zvezi z ukrepi za biološko zaščito v valilnicah iz člena 7 so:

(a)	valilna jajca perutnine morajo prihajati bodisi iz odobrenih obratov, ki gojijo matično perutnino, bodisi iz drugih odobrenih valilnic perutnine;

(b)	jajca je treba med časom njihovega prihoda v valilnico in postopkom inkubacije ali ob njihovi odpremi očistiti in razkužiti, razen če so že bila razkužena v obratu izvora;

(c)

očistiti in razkužiti je treba:

(i)	inkubatorje in opremo po izvalitvi;

(ii)	embalažni material po vsaki uporabi, razen če je namenjen za enkratno uporabo in se po prvi uporabi uniči;

(d)	vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode;

(e)	obiskovalcem se zagotovijo zaščitna oblačila;

(f)	osebju je treba zagotoviti primerna delovna oblačila in kodeks ravnanja, ki vključuje higienska pravila.

Zahteve v zvezi z nadzorom v valilnicah iz člena 7 so:

(a)	izvajalec dejavnosti mora izvajati program nadzora mikrobiološke kakovosti v skladu z delom 1 Priloge II;

(b)

izvajalec dejavnosti v valilnici mora zagotoviti, da so vzpostavljene ureditve z izvajalcem dejavnosti v obratu, ki goji perutnino in iz katerega izvirajo valilna jajca, za vzorčenje, opravljeno v valilnici z namenom testiranja na povzročitelje bolezni, vključenih v program nadzora bolezni iz dela 2 Priloge II, da bi se ta program dokončal.

Zahteve v zvezi z objekti in opremo v valilnicah iz člena 7 so:

(a)	valilnice morajo biti fizično in operativno ločene od objektov, ki gojijo perutnino ali katere koli druge ptice;

(b)

ločene morajo biti naslednje funkcionalne enote in oprema:

(i)	shranjevanje in razvrščanje jajc;

(ii)	razkuževanje jajc;

(iii)

predinkubacija;

(iv)	inkubacija za valjenje;

(v)	sortiranje po spolu in cepljenje enodnevnih piščancev;

(vi)	pakiranje valilnih jajc in enodnevnih piščancev za odpremo;

(c)	enodnevni piščanci ali valilna jajca, ki so v valilnici, ne smejo priti v stik z glodavci in pticami zunaj valilnice;

(d)	delovni postopek mora temeljiti na enosmernem kroženju valilnih jajc, premični opremi in osebju;

(e)	na voljo morajo biti primerna naravna ali umetna razsvetljava ter sistemi za pretok zraka in temperaturo;

(f)	omogočati je treba, da se tla, stene in vsi drugi materiali ali oprema v valilnici lahko čistijo in razkužujejo;

(g)	na voljo mora biti primerna oprema za čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in prevoznih sredstev za enodnevne piščance in valilna jajca.

Zahteve v zvezi z osebjem, ki je v stiku z valilnimi jajci in enodnevnimi piščanci, iz člena 7 so:

(a)	osebje mora imeti ustrezne sposobnosti in znanje ter je v ta namen opravilo posebno usposabljanje ali pridobilo enakovredne praktične izkušnje v zvezi z izvajanjem tehnik razkuževanja in higienskih tehnik za preprečevanje širjenja prenosljivih bolezni.

Zahteve v zvezi z nadzorom pristojnega organa v valilnicah iz člena 7 so:

(a)

izvajalec dejavnosti mora zagotoviti uradnega veterinarja in omogočiti uporabo pisarne za:

(i)	inšpekcijski pregled valilnice glede izpolnjevanja zahtev iz točk 1 do 4;

(ii)	dodelitev veterinarskega spričevala za valilna jajca in enodnevne piščance;

(b)	izvajalec dejavnosti mora poskrbeti, da se na zahtevo uradnega veterinarja zagotovi pomoč pri opravljanju nadzornih nalog iz točke 5(a)(i).

DEL 4

Zahteve za odobritev obratov, ki gojijo perutnino, iz člena 8

Zahteve v zvezi z ukrepi za biološko zaščito v obratih, ki gojijo perutnino, iz člena 8 so:

(a)

valilna jajca je treba:

(i)	pobirati redno, vsaj enkrat dnevno in čim prej po znesitvi;

(ii)	čim prej očistiti in razkužiti, razen če se razkuževanje opravi v valilnici v isti državi članici;

(iii)

položiti v nov ali očiščen in razkužen embalažni material;

(b)	če sta v obratu istočasno nastanjeni vrsti perutnine iz redov Galliformes in Anseriformes, ju je treba jasno ločiti;

(c)	po dejavnostih čiščenja in razkuževanja ter pred prihodom vsake nove jate perutnine je treba v objektih, v katerih je nastanjena perutnina, izvesti ustrezne sanitarne premore;

(d)	obiskovalci morajo nositi zaščitna oblačila, osebje pa mora nositi ustrezna delovna oblačila in upoštevati higienska pravila, ki jih je določil izvajalec dejavnosti;

(e)	vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode.

Zahteve v zvezi z nadzorom v obratih, ki gojijo perutnino, iz člena 8 so:

(a)	izvajalec dejavnosti mora uporabljati in upoštevati program nadzora bolezni iz dela 2 Priloge II;

(b)

izvajalec dejavnosti v obratu mora zagotoviti, da so vzpostavljene ureditve z izvajalcem dejavnosti v valilnici, v katero so valilna jajca namenjena, za vzorčenje, opravljeno v valilnici z namenom testiranja na povzročitelje bolezni, vključenih v program nadzora bolezni iz dela 2 Priloge II, da bi se ta program dokončal.

Zahteve v zvezi z objekti in opremo v obratih, ki gojijo perutnino, iz člena 8 so:

(a)	lokacija in razpored morata biti združljiva z vrsto proizvodnje;

(b)

v obratu je lahko nastanjena le perutnina:

(i)	iz samega obrata

ali

(ii)	iz drugih odobrenih obratov, ki gojijo perutnino,

ali

(iii)

iz odobrenih valilnic perutnine

ali

(iv)	tista, ki je vstopila v Unijo iz odobrenih tretjih držav in ozemelj;

(c)	preprečiti je treba stik perutnine z glodavci in pticami zunaj obrata;

(d)	objekti morajo imeti dobre higienske pogoje in omogočati spremljanje zdravstvenega stanja živali;

(e)	omogočati je treba, da se tla, stene in vsi drugi materiali ali oprema v valilnici lahko čistijo in razkužujejo;

(f)	obrat mora imeti primerno opremo, ki je združljiva z vrsto proizvodnje ter na voljo za čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in prevoznih sredstev na najprimernejšem mestu v obratu.

DEL 5

Zahteve za odobritev centrov za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev ter zavetišč za navedene živali iz člena 10 oziroma 11

Zahteve v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito v centrih za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev iz člena 10 so:

(a)	sprejmejo lahko le pse, mačke in bele dihurje iz registriranih obratov, v katerih so navedene živali nastanjene;

(b)	na voljo morajo biti primerni objekti za osamitev psov, mačk in belih dihurjev;

(c)	po dejavnostih čiščenja in razkuževanja ter pred prihodom vsake nove skupine psov, mačk in belih dihurjev je treba v objektih, v katerih so navedene živali nastanjene, izvesti ustrezne sanitarne premore;

(d)	vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode.

Zahteve v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito v zavetiščih za živali za pse, mačke in bele dihurje iz člena 11 so:

(a)	na voljo morajo biti primerni objekti za osamitev psov, mačk in belih dihurjev;

(b)

območja, na katerih so psi, mačke in beli dihurji nastanjeni, ter vse prehode, materiale in opremo, s katerimi so v stiku, je treba po odstranitvi vsake skupine navedenih živali in po potrebi pred prihodom vsake nove skupine takih živali očistiti in razkužiti v skladu z ustaljenimi operativnimi postopki;

(c)	po dejavnostih čiščenja in razkuževanja ter pred prihodom vsake nove skupine psov, mačk in belih dihurjev je treba v objektih, v katerih so navedene živali nastanjene, izvesti ustrezne sanitarne premore;

(d)	vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode.

Zahteve v zvezi z objekti in opremo centrov za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev ter zavetišč za navedene živali iz člena 10 oziroma 11 so:

(a)	zagotoviti je treba ustrezno nastanitev s primernim standardom za navedene živali, ki mora biti zgrajena tako, da se preprečita stik z živalmi iz okolice in neposredna povezava s prostori za osamitev ter da se lahko enostavno izvajajo inšpekcijski pregledi in morebitno potrebno zdravljenje;

(b)	območja, na katerih so živali nastanjene, ter prehodi, tla, stene in vsi drugi materiali ali oprema, s katerimi so v stiku, se lahko čistijo in razkužujejo;

(c)	zagotoviti je treba primerne prostore za shranjevanje materiala za steljo, stelje, gnoja in hrane za hišne živali;

(d)	na voljo mora biti primerna oprema za čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in prevoznih sredstev.

DEL 6

Zahteve za odobritev kontrolnih točk iz člena 12

Zahteve v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito v kontrolnih točkah iz člena 12 so:

(a)	kontrolne točke se morajo locirati, zasnovati in zgraditi ter morajo delovati tako, da se zagotovi zadostna biološka zaščita za preprečitev širjenja bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni v druge obrate in med zaporednimi pošiljkami živali, ki prehajajo skozi te prostore;

(b)	kontrolne točke morajo biti zgrajene in opremljene ter morajo delovati tako, da se zagotovi enostavno izvajanje postopkov čiščenja in razkuževanja; na kraju samem je treba zagotoviti možnost čiščenja prevoznega sredstva;

(c)	kontrolne točke morajo imeti ustrezne prostore za ločeno osamitev živali, za katere obstaja sum, da so okužene z boleznijo živali;

(d)

med dvema zaporednima pošiljkama živali je treba izvesti ustrezne sanitarne premore, ki se po potrebi prilagodijo glede na to, ali živali prihajajo iz podobne regije, območja ali kompartmenta z enakim zdravstvenim statusom; zlasti velja, da v kontrolni točki po največ šestdnevni uporabi ter opravljenih dejavnostih čiščenja in razkuževanja ne sme biti nobene živali najmanj 24 ur pred prihodom vsake nove pošiljke živali;

(e)

izvajalci dejavnosti v kontrolnih točkah morajo pred sprejetjem živali:

(i)	v 24 urah po odhodu vseh predhodno nastanjenih živali začeti dejavnosti čiščenja in razkuževanja;

(ii)	zagotoviti, da v kontrolne točke ne vstopijo nobene živali, dokler nista dejavnosti čiščenja in razkuževanja po mnenju uradnega veterinarja zadovoljivo opravljeni.

Zahteve v zvezi z objekti in opremo v kontrolnih točkah iz člena 12 so:

(a)	treba jih je očistiti in razkužiti pred vsako uporabo in po njej, kot zahteva uradni veterinar;

(b)

oprema, ki je v stiku z živalmi, prisotnimi v kontrolni točki, je namenjena izključno zadevnim prostorom, razen če se po tem, ko je bila v stiku z živalmi, njihovimi iztrebki ali urinom, očisti in razkuži; izvajalec dejavnosti v kontrolni točki mora zlasti zagotoviti čisto opremo in zaščitna oblačila, namenjena izključno vsaki osebi, ki vstopi v kontrolno točko, zagotoviti pa je treba tudi ustrezno opremo za čiščenje in razkuževanje navedene opreme in oblačil;

(c)	po odstranitvi pošiljke živali iz obore je treba odstraniti steljo ter jo po dejavnostih čiščenja in razkuževanja nadomestiti z novo;

(d)	krma, stelja, iztrebki in urin se ne smejo odvažati iz prostorov, če niso bili ustrezno obdelani tako, da se prepreči širjenje bolezni živali;

(e)	imeti morajo ustrezne prostore za zadržanje, inšpekcijo in pregled živali, kadar koli je to potrebno;

(f)	zagotoviti je treba primeren prostor za shranjevanje materiala za steljo, krme, stelje in gnoja;

(g)	vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode.

DEL 7

Zahteve za odobritev okoljsko izoliranih proizvodnih obratov za čmrlje iz člena 13

Zahteve v zvezi z ukrepi za biološko zaščito in nadzornimi ukrepi v okoljsko izoliranih proizvodnih obratih za čmrlje iz člena 13 so:

(a)	izvajalec dejavnosti mora na podlagi notranjih kontrol zagotoviti, preverjati in beležiti, da je vstop malega panjskega hrošča v obrat preprečen ter da se lahko odkrije njegova prisotnost v obratu.

Zahteve v zvezi z objekti in opremo v okoljsko izoliranih proizvodnih obratih za čmrlje iz člena 13 so:

(a)	proizvodnja čmrljev mora biti ločena od vseh povezanih dejavnosti v obratu in mora potekati v objektih, zaščitenih pred letečimi žuželkami;

(b)	čmrlji morajo biti v zadevnem objektu ločeni med celotno proizvodnjo;

(c)	prostori v objektih za shranjevanje peloda in ravnanje z njim morajo biti ločeni od čmrljev med celotno proizvodnjo čmrljev, dokler se ne začnejo hraniti z njim.

DEL 8

Zahteve za odobritev karantenskih obratov za gojene kopenske živali, razen primatov, iz člena 14

Zahteve v zvezi s karanteno, osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito v karantenskih obratih za gojene kopenske živali, razen primatov, iz člena 14 so:

(a)

za vsako enoto karantenskega obrata velja, da:

(i)	mora biti na varni razdalji od okoliških obratov ali drugih krajev, na katerih so nastanjene živali, da se prepreči prenašanje kužnih bolezni živali med nastanjenimi živalmi in živalmi v karanteni;

(ii)	se mora potrebno obdobje karantene začeti, ko je v karantenski obrat pripeljana zadnja žival v skupini;

(iii)

je treba po končanem obdobju karantene zadnje skupine iz nje odstraniti živali, jo očistiti in razkužiti, potem pa mora ostati prazna vsaj sedem dni, preden je v karantenski obrat pripeljana skupina živali, ki je vstopila v Unijo iz tretjih držav ali ozemelj;

(b)	po odstranitvi pošiljke živali iz obore je treba odstraniti steljo ter jo po opravljenih dejavnostih čiščenja in razkuževanja nadomestiti z novo;

(c)	krma, stelja, iztrebki in urin se ne smejo odvažati iz prostorov, če niso bili ustrezno obdelani tako, da se prepreči širjenje bolezni živali;

(d)	izvajati je treba previdnostne ukrepe za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med vhodnimi in izhodnimi pošiljkami živali;

(e)	živali, izpuščene iz karantenskega obrata, morajo izpolnjevati zahteve Unije za premike gojenih kopenskih živali med državami članicami.

Zahteve v zvezi z nadzornimi in kontrolnimi ukrepi v karantenskih obratih za gojene kopenske živali, razen primatov, iz člena 14 so:

(a)	načrt nadzorovanja bolezni živali mora vključevati ustrezen nadzor zoonoz pri živalih ter ga je treba izvajati in posodabljati glede na število in vrste živali v obratu ter epidemiološke razmere v obratu in njegovi okolici, kar zadeva bolezni s seznama in porajajoče se bolezni;

(b)	na živalih, za katere obstaja sum okužbe ali kontaminacije s povzročitelji bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni, je treba opraviti klinično in laboratorijsko testiranje ter testiranje po smrti;

(c)	ustrezno je treba izvesti cepljenje dovzetnih živali proti prenosljivim boleznim živali in zdravljenje teh bolezni;

(d)	če tako odredi pristojni organ, je treba za zgodnje odkrivanje morebitnih bolezni uporabiti kontrolne živali.

Zahteve v zvezi z objekti in opremo v karantenskih obratih za gojene kopenske živali, razen primatov, iz člena 14 so:

(a)	obrate je treba jasno razmejiti in nadzirati je treba dostop živali in ljudi do objektov za živali;

(b)	osebju, ki je odgovorno za opravljanje veterinarskih pregledov, je treba dati na voljo dovolj velike prostore, vključno z garderobami, prhami in stranišči;

(c)	na voljo morajo biti ustrezna sredstva za lovljenje in zaprtje ter po potrebi omejitev gibanja in osamitev živali;

(d)	na voljo morajo biti oprema in objekti za čiščenje in razkuževanje;

(e)

del obrata, v katerem so nastanjene živali, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(i)	če tako odredi pristojni organ zaradi obvladovanja posebnih tveganj za zdravje živali, mora biti zaščiten pred žuželkami s filtrom HEPA na notranji in zunanji strani odprtine za prezračevanje, notranjim nadzorom vektorjev, dostopom z dvojnimi vrati in operativnimi postopki;

(ii)	v primeru ptic v ujetništvu mora biti zaščiten pred pticami, muhami in mrčesom;

(iii)

lahko se zapre, da bi se omogočilo zaplinjevanje;

(iv)	izpolnjevati mora ustrezne standarde in biti zgrajen tako, da se prepreči stik z živalmi iz okolice ter da se lahko enostavno izvajajo inšpekcijski pregledi in morebitno potrebno zdravljenje;

(v)	zgrajen mora biti tako, da se lahko tla, stene in vsi drugi materiali ali oprema čistijo in razkužujejo.

DEL 9

Zahteve za odobritev zaprtih obratov za gojene kopenske živali iz člena 16

Zahteve v zvezi s karanteno, osamitvijo in ukrepi za biološko zaščito v zaprtih obratih za gojene kopenske živali iz člena 16 so:

(a)	sprejmejo lahko le gojene kopenske živali, ki so prestale ustrezno obdobje karantene glede na bolezni, pomembne za zadevne vrste, če navedene živali ne prihajajo iz zaprtega obrata;

(b)	sprejmejo lahko le primate, ki izpolnjujejo tako stroga pravila, kot so pravila iz člena 6.12.4 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), in sicer iz izdaje iz leta 2018;

(c)	po potrebi morajo biti na voljo ustrezni objekti za karanteno gojenih kopenskih živali iz drugih obratov.

Zahteve v zvezi z nadzornimi in kontrolnimi ukrepi v zaprtih obratih za gojene kopenske živali iz člena 16 so:

(a)

načrt nadzorovanja bolezni živali mora vključevati ustrezen nadzor zoonoz pri gojenih kopenskih živalih ter ga je treba izvajati in posodabljati glede na število in vrste gojenih kopenskih živali v obratu ter epidemiološke razmere v obratu in njegovi okolici, kar zadeva bolezni s seznama in porajajoče se bolezni;

(b)	na gojenih kopenskih živalih, za katere obstaja sum okužbe ali kontaminacije s povzročitelji bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni, je treba opraviti klinično in laboratorijsko testiranje ter testiranje po smrti;

(c)	ustrezno je treba izvesti cepljenje dovzetnih gojenih kopenskih živali proti prenosljivim boleznim živali in zdravljenje teh bolezni.

Zahteve v zvezi z objekti in opremo v zaprtih obratih za gojene kopenske živali iz člena 16 so:

(a)	obrate je treba jasno razmejiti ter nadzirati dostop živali in ljudi do objektov za živali;

(b)	na voljo so ustrezna sredstva za lovljenje in zaprtje ter po potrebi omejitev gibanja in osamitev živali;

(c)

območja za nastanitev živali izpolnjujejo ustrezne standarde in so zgrajena tako, da:

(i)	se prepreči stik z živalmi iz okolice ter da se lahko enostavno izvajajo inšpekcijski pregledi in morebitno potrebno zdravljenje;

(ii)	se tla, stene in vsi drugi materiali ali oprema lahko čistijo in razkužujejo.

PRILOGA II

PROGRAM MIKROBIOLOŠKEGA NADZORA V VALILNICAH TER PROGRAMI NADZORA BOLEZNI V OBRATIH, KI GOJIJO PERUTNINO, IN V VALILNICAH

DEL 1

Program mikrobiološkega nadzora v valilnicah iz člena 7

Program mikrobiološkega nadzora za namene higienskega nadzora vključuje naslednje zahteve:

(a)	zbrati je treba vzorce iz okolja in v zvezi z njimi opraviti bakteriološko testiranje;

(b)	vzorce je treba zbrati vsaj vsakih šest tednov, vsako vzorčenje pa mora zajemati 60 vzorcev.

DEL 2

Programi nadzora bolezni v valilnicah iz člena 7 in v obratih, ki gojijo perutnino, iz člena 8

Cilj programov nadzora bolezni

Dokazati, da so jate v odobrenih obratih, ki gojijo perutnino, proste povzročiteljev bolezni iz točk 2 in 3.

Programi nadzora bolezni zajemajo vsaj povzročitelje bolezni in gojene vrste s seznama iz točke 2.

Nadzor bolezni za serotipe salmonele, ki so pomembni za zdravje živali

2.1

Prepoznavanje okužbe s povzročitelji:

(a)	Salmonella Pullorum: zajema Salmonella enterica subsp. enterica serovar Gallinarum biokemijska varianta (biovar) Pullorum;

(b)	Salmonella Gallinarum: zajema Salmonella enterica subsp. enterica serovar Gallinarum biokemijska varianta (biovar) Gallinarum;

(c)	Salmonella arizonae: zajema Salmonella enterica subsp. arizonae serološka skupina K (O18) arizonae.

2.2

Ciljne vrste perutnine:

(a)	za povzročitelja Salmonella Pullorum in Salmonella Gallinarum: Gallus gallus, Meleagris gallopavo, Numida meleagris, Coturnix coturnix, Phasianus colchicus, Perdix perdix, Anas spp.;

(b)	za povzročitelja Salmonella arizonae: Meleagris gallopavo.

2.3

Pregledi:

Vsako jato je treba klinično pregledati v vsakem nesnem ali plodnem obdobju ob najboljšem času za odkrivanje zadevne bolezni.

2.4

Vzorčna matrica:

(a)

vzorce je treba odvzeti pri vsaki jati v obratu, ki goji perutnino, kot je ustrezno:

(i)	za serološko testiranje: kri;

(ii)

za bakteriološko testiranje:

—	tkiva post mortem, zlasti jetra, vranico, jajčnike, jajcevode in ileocekalni stik;

—	vzorce iz okolja;

—	kloakalne brise živih ptic, zlasti tistih, ki se zdijo bolne ali za katere je bilo ugotovljeno, da so izrazito seropozitivne;

(b)

v valilnici je treba za bakteriološko testiranje odvzeti vzorce:

(i)	neizvaljenih piščancev (tj. zamrtkov);

(ii)	drugorazrednih piščancev;

(iii)

mekonija piščancev;

(iv)	puha ali prahu iz valilnikov in z zidov valilnice.

2.5

Okvir in pogostost vzorčenja:

(a)

v obratu, ki goji perutnino:

(i)

vzorčenje za povzročitelja Salmonella Pullorum in Salmonella Gallinarum:

Vrste	Čas vzorčenja		Število ptic za vzorčenje/število vzorcev iz okolja
	Matična perutnina	Proizvodna perutnina
Gallus gallus, Meleagris gallopavo, Numida meleagris, Coturnix coturnix, Phasianus colchicus, Perdix perdix in Anas spp.	ob znesitvi	med proizvodnjo vsaj enkrat letno	60

(ii)

vzorčenje za povzročitelja Salmonella arizonae:

Vrste	Čas vzorčenja		Število ptic za vzorčenje/število vzorcev iz okolja
	Matična perutnina	Proizvodna perutnina
Meleagris gallopavo	ob znesitvi	med proizvodnjo vsaj enkrat letno	60

(iii)

pristojni organ lahko prilagodi število ptic, vključenih v vzorec v skladu s točkama (i) in (ii), glede na znano prevalenco okužbe v zadevni državi članici in njeno stopnjo incidence v obratu v preteklosti. V vsakem primeru se za odkrivanje okužbe vedno odvzame statistično veljavno število vzorcev za serološko/bakteriološko testiranje;

(b)

v valilnici so vzorci odvzeti in pregledani vsaj enkrat vsakih šest tednov. Testiranje vključuje vsaj:

(i)	en zbirni vzorec puha in mekonija piščancev iz vsakega valilnika

ter

(ii)

vzorec:

—	10 drugorazrednih piščancev in 10 zamrtkov iz vsake izvorne jate v valilniku na dan odvzema vzorcev

ali

—	20 drugorazrednih piščancev iz vsake izvorne jate v valilniku na dan odvzema vzorcev.

2.6

Obdelava vzorcev in testne metode:

(a)

za odvzete vzorce je treba opraviti:

(i)	serološko testiranje (1);

(ii)	bakteriološko testiranje, bodisi kot alternativno testiranje bodisi poleg serološkega testiranja iz točke (i); vendar vzorcev za bakteriološko testiranje ni dovoljeno odvzeti pri perutnini ali jajcih, obdelanih z antimikrobičnimi zdravili v dveh do treh tednih pred testiranjem;

(b)

odvzete vzorce je treba obdelati na naslednji način:

(i)	z neposredno obogatitvijo s selenit-cisteinskim bujonom za fekalne/mekonijske in črevesne vzorce ali drugim ustreznim medijem, primernim za vzorce, kadar se pričakuje konkurenčna flora;

(ii)	z neselektivno predobogatitvijo, ki ji sledi selektivna obogatitev z bujonom po Rappaport-Vassiliadisu (RVS) na osnovi soje ali bujonom po Müller-Kauffmannu s tetrationat-novobiocinom (MKTTn), za vzorce (kot so zamrtki), pri katerih se pričakuje, da je konkurenčna flora minimalna;

(iii)

z neposrednim nanosom aseptično odvzetih tkiv na minimalno selektiven agar, kot je MacConkeyjev agar;

(iv)	Salmonella Pullorum in Salmonella Gallinarum se le stežka gojita v spremenjenem poltrdnem gojišču po Rappaport-Vassiladisu (MSRV), ki se uporablja za spremljanje zoonotske Salmonella spp. v Uniji, primeren pa je za Salmonella arizonae;

(v)

tehnike odkrivanja morajo razločevati med serološkimi reakcijami na okužbo s Salmonella Pullorum in Salmonella Gallinarum in serološkimi reakcijami zaradi uporabe cepiva proti Salmonella Enteritidis, kadar se cepivo uporabi (2). Tako cepljenje se torej ne sme uporabljati, če se uporablja serološko spremljanje. Če je bilo izvedeno cepljenje, je treba izvesti bakteriološko testiranje, vendar mora biti uporabljena potrditvena metoda zmožna razločevati med živimi cepivnimi sevi in terenskimi sevi.

2.7	Rezultati: Jata se obravnava kot pozitivna, če je po pozitivnih rezultatih testiranja, opravljenega v skladu s točkami 2.3 do 2.6, z drugim ustreznim testom potrjena okužba s povzročitelji bolezni.

Nadzor bolezni za Mycoplasma spp., ki je pomembna za perutnino:

3.1

Prepoznavanje okužbe z naslednjimi povzročitelji:

(a)	Mycoplasma gallisepticum;

(b)	Mycoplasma meleagridis.

3.2

Ciljne vrste:

(a)	Mycoplasma gallisepticum: Gallus gallus, Meleagris gallopavo;

(b)	Mycoplasma meleagridis: Meleagris gallopavo.

3.3	Pregledi: Vsako jato je treba klinično pregledati v vsakem nesnem ali plodnem obdobju ob najboljšem času za odkrivanje zadevne bolezni.

3.4

Vzorčna matrica:

Pri vsaki jati v obratu, ki goji perutnino, se odvzamejo naslednji vzorci, kot je ustrezno:

(a)

kri;

(b)

sperma;

(c)	brisi, vzeti iz sapnika, sapišča ali kloake;

(d)	tkiva post mortem, zlasti zračna vrečka enodnevnih piščancev z lezijami;

(e)	jajcevodi in penis puranov, zlasti za odkrivanje Mycoplasma meleagridis.

3.5

Okvir in pogostost vzorčenja:

(a)

vzorčenje za povzročitelja Mycoplasma gallisepticum:

Vrsta

Čas vzorčenja

Število ptic za vzorčenje

Matična perutnina

Proizvodna perutnina

Gallus gallus

•	pri 16 tednih starosti

•	ob znesitvi

•	in nato vsakih 90 dni

med proizvodnjo vsakih 90 dni

•

Meleagris gallopavo

•	pri 20 tednih starosti

•	ob znesitvi

•	in nato vsakih 90 dni

med proizvodnjo vsakih 90 dni

•

(b)

vzorčenje za povzročitelja Mycoplasma meleagridis:

Vrsta

Čas vzorčenja

Število ptic za vzorčenje

Matična perutnina

Proizvodna perutnina

Meleagris gallopavo

•	pri 20 tednih starosti

•	ob znesitvi

•	in nato vsakih 90 dni

med proizvodnjo vsakih 90 dni

•

(c)

pristojni organ lahko prilagodi število ptic, vključenih v vzorec v skladu s točkama (a) in (b), glede na znano prevalenco okužbe v zadevni državi članici in njeno stopnjo incidence v obratu v preteklosti. V vsakem primeru se vedno odvzame statistično veljavno število vzorcev za serološko/bakteriološko testiranje.

3.6	Pregledi, vzorčenje in testne metode: Testiranje za prisotnost okužbe s serološkimi, bakteriološkimi in molekularnimi testi je treba opraviti na podlagi validiranih metod, ki jih je priznal pristojni organ.

3.7	Rezultati: Jata se obravnava kot pozitivna, če je po pozitivnih rezultatih testiranja, opravljenega v skladu s točkami 3.3 do 3.6, z drugim ustreznim testom potrjena okužba s povzročitelji bolezni.

DEL 3

Dodatne informacije o diagnostičnih tehnikah

Laboratorijem, ki jih je pristojni organ imenoval za opravljanje testiranj v skladu z deloma 1 in 2 te priloge, je podrobnejši opis diagnostičnih tehnik na voljo v Priročniku o diagnostičnih testih in cepivih za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), in sicer v izdaji iz leta 2018.

(1) Pri vrstah ptic, razen pri redu Galliformes, se pri serološkem testiranju občasno pojavi nesprejemljiv delež lažnopozitivnih reakcij.

(2) Trenutno ni testov, ki lahko razločujejo med reakcijo na okužbo s Salmonella Pullorum in Salmonella Gallinarum ter reakcijo zaradi cepljenja proti temu serotipu.

PRILOGA III

SREDSTVA ZA IDENTIFIKACIJO GOJENIH KOPENSKIH ŽIVALI

Sredstva za identifikacijo gojenih kopenskih živali so:

(a)	običajna ušesna znamka;

(b)	običajni biceljni trak;

(c)	elektronska ušesna znamka;

(d)

bolus;

(e)	injicirni transponder;

(f)	elektronski biceljni trak;

(g)	tetovirano znamenje;

(h)	nožni obroček.

Top