EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32008L0084
Commission Directive 2008/84/EC of 27 August 2008 laying down specific purity criteria on food additives other than colours and sweeteners (Codified version) (Text with EEA relevance)
Direktiva Komisije 2008/84/ES z dne 27. avgusta 2008 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil (Kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)
Direktiva Komisije 2008/84/ES z dne 27. avgusta 2008 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil (Kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)
OJ L 253, 20.9.2008, p. 1–175
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
No longer in force, Date of end of validity: 30/11/2012; razveljavil 32012R0231
20.9.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 253/1 |
DIREKTIVA KOMISIJE 2008/84/ES
z dne 27. avgusta 2008
o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil
(Besedilo velja za EGP)
(Kodificirana različica)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi (1), in zlasti člena 3(3)(a) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva Komisije 96/77/ES z dne 2. decembra 1996 o posebnih merilih čistosti za živila razen barvil in sladil (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati. |
(2) |
Treba je vzpostaviti merila čistosti za vse aditive, ki niso barvila in sladila, navedenih v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/2/ES z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil (4). |
(3) |
Treba je upoštevati specifikacije in analizne metode za aditive, kakor so določeni v Codex Alimentarius, ki ga je pripravil Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive za živila (JECFA). |
(4) |
Aditive za živila, če so pripravljeni s proizvodnimi postopki ali iz začetnih surovin, ki se bistveno razlikujejo od aditivov, ovrednotenih v Znanstvenem odboru za živila, ali če se razlikujejo od aditivov iz te direktive, je treba predložiti Evropski agenciji za varnost hrane v ovrednotenje varnosti s poudarkom na merilih čistosti. |
(5) |
Ukrepi, predvideni v tej direktivi, so v skladu z mnenjem Odbora za za prehranjevalno verigo in zdravje živali. |
(6) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in uporabo direktiv določenih v Prilogi II, Del B – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Merila čistosti iz člena 3(3)(a) Direktive 89/107/EGS za aditive za živila razen barvil in sladil so, kakor je navedeno v Direktivi 95/2/ES, določena v Prilogi I k tej direktivi.
Člen 2
Direktiva 96/77/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v Prilogi II, Del A, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi II, Del B.
Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi III.
Člen 3
Direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 27. avgusta 2008
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 40, 11.2.1989, str. 27.
(2) UL L 339, 30.12.1996, str. 1.
(3) Glej Prilogo II, Del A.
(4) UL L 61, 18.3.1995, str. 1.
PRILOGA I
Etilenoksida ni dovoljeno uporabljati za sterilizacijo aditivov za živila.
E 170 (i) KALCIJEV KARBONAT
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi k Direktivi Komisije 95/45/ES (1).
E 200 SORBINSKA KISLINA
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Sorbinska kislina |
||
trans, trans-2,4-heksadienojska kislina |
|||
Einecs |
203-768-7 |
||
Kemijska formula |
C6H8O2 |
||
Molekulska masa |
112,12 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvne iglice ali bel, sipek prah, rahlega značilnega vonja, barva se po 90-minutnem segrevanju pri 105 oC ne spremeni. |
||
Identifikacija |
|
||
|
Med 133 oC in 135 oC po 4-urnem sušenju z vakuumom v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
||
|
Izopropanolna raztopina (1 s 4 000 000) ima absorpcijski maksimum pri 254 ± 2 nm. |
||
|
|
||
|
80 oC |
||
Čistost |
|
||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 0,5 % (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,2 % |
||
Aldehidi |
Ne več kakor 0,1 % (kot formaldehid) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 202 KALIJEV SORBAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev sorbat |
||
Kalijev (E, E)-heksa-2,4-dienoat |
|||
Kalijeva sol trans, trans-2,4-heksadienojske kisline |
|||
Einecs |
246-376-1 |
||
Kemijska formula |
C6H7O2K |
||
Molekulska masa |
150,22 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel kristalinični prah, ki po 90-minutnem segrevanju pri 105 oC ne spremeni barve. |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,0 % (105 oC, 3 ure) |
||
Kislost ali alkalnost |
Ne več kakor približno 1,0 % (kot sorbinska kislina ali K2CO3) |
||
Aldehidi |
Ne več kakor 0,1 % (kot formaldehid) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 203 KALCIJEV SORBAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev sorbat |
||
Kalcijeve soli trans, trans-2,4-heksadienojske kisline |
|||
Einecs |
231-321-6 |
||
Kemijska formula |
C12H14O4Ca |
||
Molekulska masa |
262,32 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Droben, bel kristalinični prah, ki po 90-minutnem segrevanju pri 105 oC ne spremeni barve |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % s sušenjem z vakuumom štiri ure v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
||
Aldehidi |
Ne več kakor 0,1 % (kot formaldehid) |
||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 210 BENZOJEVA KISLINA
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Benzojeva kislina |
||
Benzenkarboksilna kislina |
|||
Fenilkarboksilna kislina |
|||
Einecs |
200-618-2 |
||
Kemijska formula |
C7H6O2 |
||
Molekulska masa |
122,12 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
121,5 oC do 123,5 oC |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % po 3-urnem sušenju nad žvepleno kislino |
||
pH |
Okoli 4 (raztopina v vodi) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Klorirane organske spojine |
Ne več kakor 0,07 %, izraženo kot klorid, kar ustreza 0,3 %, izraženo kot monoklorbenzojeva kislina |
||
Lahko oksidirajoče snovi |
100 ml vode dodamo 1,5 ml žveplene kisline, segrejemo do vrelišča in po kapljicah dodajamo 0,1 N KMnO4 tako dolgo, da je rožnata barva obstojna 30 sekund. 1 g vzorca, stehtanega natančno na mg, raztopimo v segreti raztopini in titriramo z 0,1 N KMnO4 do rožnate barve, obstojne 15 sekund. Porabili naj ne bi več kakor 0,5 ml |
||
Lahko karbonizirajoče snovi |
Hladna raztopina 0,5 g benzojeve kisline v 5 ml 94,5 % do 95,5 % žveplene kisline se ne sme obarvati močneje kakor referenčna obarvana raztopina, ki vsebuje 0,2 ml kobaltovega klorida TSC (3), 0,3 ml feriklorida TSC (4), 0,1 ml bakrovega sulfata TSC (5) in 4,4 ml vode |
||
Policiklične kisline |
Po postopnem nakisanju nevtralne raztopine benzojeve kisline prva oborina ne sme imeti tališča različnega od benzojeve kisline |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
E 211 NATRIJEV BENZOAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev benzoat |
||
Natrijeva sol benzenkarboksilne kisline |
|||
Natrijeva sol fenilkarboksilne kisline |
|||
Einecs |
208-534-8 |
||
Kemijska formula |
C7H5O2Na |
||
Molekulska masa |
144,11 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % C7H5O2Na po 4-urnem sušenju pri 105 oC |
||
Opis |
Bel kristalinični prah ali zrnje, skoraj brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Dobro topen v vodi, težko topen v etanolu |
||
|
Območje taljenja benzojeve kisline, ki jo izoliramo z nakisanjem in ni prekristalizirana, med 121,5 oC in 123,5 oC po sušenju v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,5 % po 4-urnem sušenju pri 105 oC |
||
Lahko oksidirajoče snovi |
100 ml vode dodamo 1,5 ml žveplene kisline, segrejemo do vrelišča in po kapljicah dodajamo 0,1 N KMnO4 toliko časa, da je rožnata barva obstojna 30 sekund. 1 g vzorca, stehtanega do mg natančno, raztopimo v segreti raztopini in titriramo z 0,1 N KMnO4 do rožnate barve, obstojne 15 sekund. Porabili naj ne bi več kakor 0,5 ml |
||
Policiklične kisline |
Po postopnem nakisanju nevtralne raztopine natrijevega benzoata prva oborina ne sme imeti območja taljenja različnega od benzojeve kisline. |
||
Klorirane organske spojine |
Ne več kakor 0,06 %, izraženo kot klorid, kar ustreza 0,25 %, izraženo kot monoklorobenzojeva kislina |
||
Stopnja kislosti ali alkalnosti |
Za nevtralizacijo 1 g natrijevega benzoata, v prisotnosti fenolftaleina, ne smemo porabiti več kakor 0,25 ml 0,1 N NaOH ali 0,1 N HCl |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 212 KALIJEV BENZOAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev benzoat |
||
Kalijeva sol benzenkarboksilne kisline |
|||
Kalijeva sol fenilkarboksilne kisline |
|||
Einecs |
209-481-3 |
||
Kemijska formula |
C7H5KO2.3H2O |
||
Molekulska masa |
214,27 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % C7H5KO2 po sušenju pri 105 oC do konstantne mase |
||
Opis |
Bel kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 26,5 %, s sušenjem pri 105 oC |
||
Klorirane organske spojine |
Ne več kakor 0,06 %, izraženo kot klorid, kar ustreza 0,25 %, izraženo kot monoklorbenzojeva kislina |
||
Lahko oksidirajoče snovi |
100 ml vode dodamo 1,5 ml žveplene kisline, segrejemo do vrelišča in po kapljicah dodajamo 0,1 N KMnO4 toliko časa, da je rožnata barva obstojna 30 sekund. 1 g vzorca, stehtanega do mg natančno, raztopimo v segreti raztopini in titriramo z 0,1 N KMnO4 do rožnate barve, obstojne 15 sekund. Porabili naj ne bi več kakor 0,5 ml |
||
Lahko karbonizirajoče snovi |
Hladna raztopina 0,5 g benzojeve kisline in 5 ml 94,5 % do 95,5 % žveplene kisline se ne sme obarvati močneje od referenčne raztopine, ki vsebuje 0,2 ml kobaltovega klorida TSC, 0,3 ml feriklorida TSC, 0,1 ml bakrovega sulfata TSC in 4,4 ml vode |
||
Policiklične kisline |
Po postopnem nakisanju nevtralne raztopine kalijevega benzoata se območje taljenja prve oborine ne sme razlikovati od benzojeve kisline |
||
Stopnja kislosti ali alkalnosti |
Za nevtralizacijo 1 g kalijevega benzoata, v prisotnosti fenolftaleina, ne smemo porabiti več kakor 0,25 ml 0,1 N NaOH ali 0,1 N HCl |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 213 KALCIJEV BENZOAT
Sopomenke |
Monokalcijev benzoat |
|||
Definicija |
|
|||
Kemijsko ime |
Kalcijev benzoat |
|||
Kalcijev dibenzoat |
||||
Einecs |
218-235-4 |
|||
Kemijska formula |
Brezvodni: |
C14H10O4Ca |
||
Monohidrat: |
C14H10O4Ca·H2O |
|||
Trihidrat: |
C14H10O4Ca·3H2O |
|||
Molekulska masa |
Brezvodni: |
282,31 |
||
Monohidrat: |
300,32 |
|||
Trihidrat: |
336,36 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % po sušenju pri 105 oC |
|||
Opis |
Beli ali brezbarvni kristali ali bel prah |
|||
Identifikacija |
|
|||
|
|
|||
|
|
|||
Čistost |
|
|||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 17,5 %, določeno s sušenjem pri 105 oC do konstantne mase |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
Klorirane organske spojine |
Ne več kakor 0,06 %, izraženo kot klorid, kar ustreza 0,25 %, izraženo kot monoklorobenzojeva kislina |
|||
Lahko oksidirajoče snovi |
100 ml vode dodamo 1,5 ml žveplene kisline, segrejemo do vrelišča in po kapljicah dodajamo 0,1 N KMnO4 toliko časa, da je rožnata barva obstojna 30 sekund. 1 g vzorca, stehtanega do mg natančno, raztopimo v segreti raztopini in titriramo z 0,1 N KMnO4 do rožnate barve, ki je obstojna 15 sekund. Potrebovali naj ne bi več kakor 0,5 ml |
|||
Lahko karbonizirajoče snovi |
Hladna raztopina 0,5 g benzojeve kisline in 5 ml 94,5 % do 95,5 % žveplene kisline se ne sme obarvati močneje od referenčne raztopine, ki vsebuje 0,2 ml kobaltovega klorida TSC, 0,3 ml feriklorida TSC, 0,1 ml bakrovega sulfata TSC in 4,4 ml vode |
|||
Policiklične kisline |
Po postopnem nakisanju (nevtralizirane) raztopine kalcijevega benzoata se območje taljenja prve oborine ne sme razlikovati od območja taljenja benzojeve kisline |
|||
Stopnja kislosti ali alkalnosti |
Za nevtralizacijo 1 g kalcijevega benzoata, v prisotnosti fenolftaleina, se ne sme porabiti več kakor 0,25 ml 0,1 N NaOH ali 0,1 N HCl |
|||
Fluor |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 214 ETIL-p-HIDROKSIBENZOAT
Sopomenke |
Etilparaben |
||
Etil-p-oxybenzoat |
|||
Definition |
|
||
Kemijsko ime |
Etil-p-hidroksibenzoat |
||
Etilester p-hidroksibenzojeve kisline |
|||
Einecs |
204-399-4 |
||
Kemijska formula |
C9H10O3 |
||
Molekulska masa |
166,8 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,5 % po 2-urnem sušenju pri 80 oC |
||
Opis |
Majhni, brezbarvni kristali ali bel kristalinični prah, skoraj brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
115 oC in 118 oC |
||
|
Območje taljenja p-benzojeve kisline, ki jo izoliramo z nakisanjem in ni prekristalizirana: med 213 oC in 217 oC po sušenju z vakuumom v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % po 2-urnem sušenju pri 80 oC |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
||
p-hidroksibenzojeva in salicilna kislina |
Ne več kakor 0,35 %, izraženo kot p-hidroksibenzojeva kislina |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 215 NATRIJEV ETIL-p-HIDROKSIBENZOAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev etil-p-hidroksibenzoat |
||
Natrijeva spojina etilestra p-hidroksibenzojeve kisline |
|||
Einecs |
252-487-6 |
||
Kemijska formula |
C9H9O3Na |
||
Molekulska masa |
188,8 |
||
Vsebnost |
Vsebnost etilestra p-hidroksibenzojeve kisline ne manj kakor 83 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel, kristalinični, higroskopski prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
Med 115 oC in 118 oC, po sušenju z vakuumom v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
||
|
Območje taljenja p-benzojeve kisline, izolirane iz vzorca z nakisanjem, je med 213 oC in 217 oC. |
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 5 %, s sušenjem z vakuumom v eksikatorju z žvepleno kislino kot sušilnim sredstvom |
||
Sulfatni pepel |
37 do 39 % |
||
p-hidroksibenzojeva in salicilna kislina |
Ne več kakor 0,35 %, izraženo kot p-hidroksibenzojeva kislina |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 218 METIL-p-HIDROKSIBENZOAT
Sopomenke |
Metilparaben |
||
Metil-p-oksibenzoat |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Metil-p-hidroksibenzoat |
||
Metilester p-hidroksibenzojeve kisline |
|||
Einecs |
243-171-5 |
||
Kemijska formula |
C8H8O3 |
||
Molekulska masa |
152,15 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % po 2-urnem sušenju pri 80 oC |
||
Opis |
Majhni, brezbarvni kristali ali bel kristalinični prah, skoraj brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
125 oC in 128 oC |
||
|
Območje taljenja p-benzojeve kisline, izolirane iz vzorca, je med 213 oC in 217 oC po 2-urnem sušenju pri 80 oC |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % po 2-urnem sušenju pri 80 oC |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
||
p-hidroksibenzojeva in salicilna kislina |
Ne več kakor 0,35 %, izraženo kot p-hidroksibenzojeva kislina |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 219 NATRIJEV METIL-p-HIDROKSIBENZOAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev metil-p-hidroksibenzoat |
||
Natrijeva spojina metilestra p-hidroksibenzojeve kisline |
|||
Kemijska formula |
C8H7O3Na |
||
Molekulska masa |
174,15 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel higroskopski prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 5 % (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Od 40 % do 44,5 %, računano na suho snov |
||
p-hidroksibenzojeva kislina in salicilna kislina |
Ne več kakor 0,35 %, izraženo kot p-hidroksibenzojeva kislina |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 220 ŽVEPLOV DIOKSID
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Žveplov dioksid |
||
Anhidrid žveplove IV kisline |
|||
Einecs |
231-195-2 |
||
Kemijska formula |
SO2 |
||
Molekulska masa |
64,07 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % |
||
Opis |
Brezbarven, nevnetljiv plin močnega, ostrega, dušečega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Nehlapni ostanek |
Ne več kakor 0,01 % |
||
Žveplov trioksid |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Drugi plini, ki jih v zraku običajno ni |
Jih ni |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 221 NATRIJEV SULFIT
Definicija |
|
|||
Kemijsko ime |
Natrijev sulfit (brezvoden ali heptahidrat) |
|||
Einecs |
231-821-4 |
|||
Kemijska formula |
Brezvodni: |
Na2SO3 |
||
Heptahidrat: |
Na2SO3 7H2O |
|||
Molekulska masa |
Brezvodni: |
126,04 |
||
Heptahidrat: |
252,16 |
|||
Vsebnost |
Brezvodni: |
ne manj kakor 95 % Na2SO3 in ne manj kakor 48 % SO2 |
||
Heptahidrat: |
ne manj kakor 48 % Na2SO3 in ne manj kakor 24 % SO2 |
|||
Opis |
Bel, kristalinični prah ali brezbarvni kristali |
|||
Identifikacija |
|
|||
|
|
|||
|
|
|||
Čistost |
|
|||
Tiosulfat |
Ne več kakor 0,1 %, računano na vsebnost SO2 |
|||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 222 NATRIJEV BISULFIT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev bisulfit |
||
Natrijev hidrogensulfit |
|||
Einecs |
231-921-4 |
||
Kemijska formula |
NaHSO3 v vodni raztopini |
||
Molekulska masa |
104,06 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 32 % NaHSO3 (m/m) |
||
Opis |
Bistra, brezbarvna do rumena raztopina |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg Na2SO3, računano na vsebnost SO2 |
||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 223 NATRIJEV METABISULFIT
Sopomenke |
Pirosulfit |
||
Natrijev pirosulfit |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev disulfit |
||
Dinatrijev pentaoksodisulfat |
|||
Einecs |
231-673-0 |
||
Kemijska formula |
Na2S2O5 |
||
Molekulska masa |
190,11 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % Na2S2O5 in ne manj kakor 64 % SO2 |
||
Opis |
Beli kristali ali kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Tiosulfat |
Ne več kakor 0,1 %, računano na vsebnost SO2 |
||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 224 KALIJEV METABISULFIT
Sopomenke |
Kalijev pirosulfit |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev disulfit |
||
Kalijev pentaoksodisulfat |
|||
Einecs |
240-795-3 |
||
Kemijska formula |
K2S2O5 |
||
Molekulska masa |
222,33 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 90 % K2S2O5 in ne manj kakor 51 % SO2, preostali del je skoraj vse kalijev sulfat |
||
Opis |
Brezbarvni kristali ali bel kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Tiosulfat |
Ne več kakor 0,1 %, računano na vsebnost SO2 |
||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 226 KALCIJEV SULFIT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev sulfit |
||
Einecs |
218-235-4 |
||
Kemijska formula |
CaSO3·2H2O |
||
Molekulska masa |
156,17 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % CaSO3·2H2O in ne manj kakor 39 % SO2 |
||
Opis |
Beli kristali ali bel kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 227 KALCIJEV BISULFIT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev bisulfit |
||
Kalcijev hidrogensulfit |
|||
Einecs |
237-423-7 |
||
Kemijska formula |
Ca(HSO3)2 |
||
Molekulska masa |
202,22 |
||
Vsebnost |
6 do 8 % (m/v) žveplovega dioksida in 2,5 do 3,5 % (m/v) kalcijevega dioksida, kar ustreza 10 do 14 % (m/v) kalcijevega bisulfita [Ca(HSO3)2] |
||
Opis |
Bistra, zelenkasto rumena vodna raztopina z izrazitim vonjem po žveplovem dioksidu |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 228 KALIJEV BISULFIT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev bisulfit |
||
Kalijev hidrogensulfit |
|||
Einecs |
231-870-1 |
||
Kemijska formula |
KHSO3 v vodni raztopini |
||
Molekulska masa |
120,17 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 280 g KHSO3 na liter (ali 150 g SO2 na liter) |
||
Opis |
Bistra, brezbarvna vodna raztopina |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
||
Selen |
Ne več kakor 10 mg/kg, računano na vsebnost SO2 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 230 BIFENIL
Sopomenke |
Difenil |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
1,1'-bifenil |
||
Fenilbenzen |
|||
Einecs |
202-163-5 |
||
Kemijska formula |
C12H10 |
||
Molekulska masa |
154,20 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,8 % |
||
Opis |
Bela ali bledo rumena do rumenkasto rjava kristalinična trdna snov, značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
68,5 oC do 70,5 oC |
||
|
V celoti destilira na območju 2,5 oC med 252,5 oC in 257,5 oC |
||
Čistost |
|
||
Benzen |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Aromatski amini |
Ne več kakor 2 mg/kg (kot anilin) |
||
Derivati fenola |
Ne več kakor 5 mg/kg (kot fenol) |
||
Lahko karbonizirajoče snovi |
Hladna raztopina 0,5 g bifenila in 5 ml 94,5 % do 95,5 % žveplene kisline se ne sme obarvati močneje od referenčne tekočine, ki vsebuje 0,2 ml kobaltovega klorida TSC, 0,3 ml feriklorida TSC, 0,1 ml bakrovega sulfata TSC in 4,4 ml vode |
||
Terfenil in višji polifenilderivati |
Ne več kakor 0,2 % |
||
Policiklični aromatski ogljikovodiki |
Jih ni |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 231 ORTOFENILFENOL
Sopomenke |
Ortoksenol |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
(1,1'-bifenil)-2-ol |
||
2-hidroksidifenil |
|||
o-hidroksidifenil |
|||
Einecs |
201-993-5 |
||
Kemijska formula |
C12H10O |
||
Molekulska masa |
170,20 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % |
||
Opis |
Bel ali rahlo rumenkast kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
56 oC do 58 oC |
||
|
Etanolna raztopina (1 g v 10 ml) se po dodatku 10 % raztopine feriklorida obarva zeleno |
||
Čistost |
|
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Difenileter |
Ne več kakor 0,3 % |
||
p-fenilfenol |
Ne več kakor 0,1 % |
||
1-naftol |
Ne več kakor 0,01 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 232 NATRIJEV ORTOFENILFENOL
Sopomenke |
Natrijev ortofenilfenat |
||
Natrijeva sol o-fenilfenola |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev ortofenilfenol |
||
Einecs |
205-055-6 |
||
Kemijska formula |
C12H9ONa·4H2O |
||
Molekulska masa |
264,26 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97 % C12H9ONa·4H2O |
||
Opis |
Bel ali rahlo rumenkast kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Difenileter |
Ne več kakor 0,3 % |
||
ρ-fenilfenol |
Ne več kakor 0,1 % |
||
1-naftol |
Ne več kakor 0,01 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 233 TIABENDAZOL
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
4-(2-benzimidazolil)tiazol |
||
2-(4-tiazolil)-1H-benzimidazol |
|||
Einecs |
205-725-8 |
||
Kemijska formula |
C10H7N3S |
||
Molekulska masa |
201,26 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
296 oC do 303 oC |
||
|
Absorpcijski maksimum v 0,1 N HCl (0,0005 % m/v) pri 302 nm, 258 nm in 243 nm |
||
pri 302 nm ± 2 nm: približno 1 230 |
|||
pri 258 nm ± 2 nm: približno 200 |
|||
pri 243 nm ± 2 nm: približno 620 |
|||
Absorpcijsko razmerje 243 nm/302 nm = 0,47 do 0,53 |
|||
Absorpcijsko razmerje 258 nm/302 nm = 0,14 do 0,18 |
|||
Čistost |
|
||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 0,5 % (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,2 % |
||
Selen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 234 NISIN
Definicija |
Nisin je sestavljen iz več zelo podobnih polipeptidov, ki jih proizvajajo naravne sorte Streptococcus lactis, Lancefield skupina N |
Einecs |
215-807-5 |
Kemijska formula |
C143H230N42O37S7 |
Molekulska masa |
3 354 ,12 |
Vsebnost |
Koncentrat nisina vsebuje ne manj kakor 900 enot na mg v zmesi nemastnih trdnih snovi mleka in najmanjša vsebnost natrijevega klorida je 50 %. |
Opis |
Bel prah |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 3 %, ko ga pri 102 oC do 103 oC sušimo do konstantne mase |
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 235 NATAMICIN
Sopomenke |
Pimaricin |
||||||
Definicija |
Natamicin je fungicid polienmakrolidne skupine, proizvajajo ga naravne sorte Streptomyces natalensis ali Streptococcus lactis. |
||||||
Einecs |
231-683-5 |
||||||
Kemijska formula |
C33H47O13N |
||||||
Molekulska masa |
665,74 |
||||||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov |
||||||
Opis |
Bel do kremasto bel kristalinični prah |
||||||
Identifikacija |
|
||||||
|
Če na ploščici nekaj kristalov natamicina pokapljamo s:
ki se po nekaj minutah spremenita v bledo rdečo |
||||||
|
0,0005 % raztopina m/v v 1-odstotni raztopini ocetne kisline v metanolu ima absorpcijske maksimume pri približno 290 nm, 303 nm in 318 nm, prevoj pri okoli 280 nm in minimume pri okoli 250 nm, 295,5 nm in 311 nm. |
||||||
|
5,5 do 7,5 (1 % m/v raztopine v predhodno nevtralizirani zmesi 20 delov dimetilformamida in 80 delov vode) |
||||||
|
[α] D 20 = + 250 o do + 295 o (1 % m/v raztopina v ledocetni kislini pri 20 oC, računano na suho snov) |
||||||
Čistost |
|
||||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 8 % (nad P2O5 v vakuumu pri 60 oC do konstantne mase) |
||||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
||||||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||||||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||||||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||||||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||||||
Mikrobiološka merila: skupno število živih mikroorganizmov |
Ne več kakor 100/g |
E 239 HEKSAMETILENTETRAMIN
Sopomenke |
Heksamin |
||
Metenamin |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
1,3,5,7-tetraazatriciklo[3.3.1.13,7]-dekan, heksametilentetramin |
||
Einecs |
202-905-8 |
||
Kemijska formula |
C6H12N4 |
||
Molekulska masa |
140,19 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarven ali bel kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % po 2-urnem sušenju v vakuumu nad P2O5 pri 105 oC |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Sulfati |
Ne več kakor 0,005 %, izraženo kot SO4 |
||
Kloridi |
Ne več kakor 0,005 %, izraženo kot Cl |
||
Amonijeve soli |
Nezaznavne |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 242 DIMETILDIKARBONAT
Sopomenke |
DMDC |
||
Dimetilpirokarbonat |
|||
Definicija |
|
||
Einecs |
224-859-8 |
||
Kemijsko ime |
Dimetildikarbonat Dimetilester piroogljikove kisline |
||
Kemijska formula |
C4H6O5 |
||
Molekulska masa |
134,09 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,8 % |
||
Opis |
Brezbarvna tekočina, v vodni raztopini se razgradi. Jedka za kožo in oči, strupena za dihala in za zaužitje |
||
Identifikacija |
|
||
|
Po razredčenju pozitivni reakciji na CO2 in metanol |
||
|
17 oC |
||
Vrelišče |
172 oC z razgradnjo |
||
|
Približno 1,25 g/cm3 |
||
|
Maksimumi pri 1 156 in 1 882 cm–1 |
||
Čistost |
|
||
Dimetilkarbonat |
Ne več kakor 0,2 % |
||
Klor, skupaj |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 249 KALIJEV NITRIT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev nitrit |
||
Einecs |
231-832-4 |
||
Kemijska formula |
KNO2 |
||
Molekulska masa |
85,11 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov (6) |
||
Opis |
Bela ali rahlo rumena, topljiva zrnca |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
ne manj kakor 6,0 in ne več kakor 9,0 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 3 % po 4-urnem sušenju nad silikagelom |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 250 NATRIJEV NITRIT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev nitrit |
||
Einecs |
231-555-9 |
||
Kemijska formula |
NaNO2 |
||
Molekulska masa |
69,00 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97 %, računano na suho snov (7) |
||
Opis |
Bel kristalinični prah ali rumenkaste grudice |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,25 % po 4-urnem sušenju nad silikagelom |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 251 NATRIJEV NITRAT
Sopomenke |
Čilski soliter |
||
Cubic ali soda nitre |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev nitrat |
||
Einecs |
231-554-3 |
||
Kemijska formula |
NaNO3 |
||
Molekulska masa |
85,00 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % po sušenju |
||
Opis |
Bel kristalinični, rahlo higroskopski prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Ne manj kakor 5,5 in ne več kakor 8,3 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2 %, po 4-urnem sušenju pri 105 oC |
||
Nitriti |
Ne več kakor 30 mg/kg, izraženo kot NaNO2 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 251 NATRIJEV NITRAT
2. TEKOČI NATRIJEV NITRAT
Definicija |
Tekoči natrijev nitrat je vodna raztopina natrijevega nitrata, ki je neposreden rezultat kemijske reakcije med natrijevim hidroksidom in dušikovo kislino v stehiometričnih količinah, brez nadaljnje kristalizacije. Standardizirane oblike pripravljene iz tekočega natrijevega nitrata, ki ustrezajo tem specifikacijam, lahko vsebujejo dušikovo kislino v količinah, ki so večje od stehiometričnih, če je to jasno navedeno oziroma označeno |
||
Kemijsko ime |
Natrijev nitrat |
||
Einecs |
231-554-3 |
||
Kemijska formula |
NaNO3 |
||
Molekulska masa |
85,00 |
||
Vsebnost |
Vsebnost med 33,5 % in 40,0 % NaNO3 |
||
Opis |
Prozorna, brezbarvna tekočina |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Ne manj kakor 1,5 in ne več kakor 3,5 |
||
Čistost |
|
||
Prosta dušikova kislina |
Ne več kakor 0,01 % |
||
Nitriti |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo kot NaNO2 |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,3 mg/kg |
||
Ta specifikacija se nanaša na 35 % vodno raztopino. |
|
E 252 KALIJEV NITRAT
Sopomenke |
Čilski soliter Cubic ali soda nitre |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev nitrat |
||
Einecs |
231-818-8 |
||
Kemijska formula |
KNO3 |
||
Molekulska masa |
101,11 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel kristalinični prah ali prozorne prizme, hladilnega, slanega, ostrega okusa |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Ne manj kakor 4,5 in ne več kakor 8,5 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1 % po 4-urnem sušenju pri 105 oC |
||
Nitriti |
Ne več kakor 20 mg/kg, izraženo kot KNO2 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 260 OCETNA KISLINA
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Ocetna kislina |
||
Etanojska kislina |
|||
Einecs |
200-580-7 |
||
Kemijska formula |
C2H4O2 |
||
Molekulska masa |
60,05 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,8 % |
||
Opis |
Bistra brezbarvna tekočina, ostrega značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
118 oC pri 760 mm Hg |
||
|
Okoli 1,049 |
||
|
|
||
|
Ne manj kakor 14,5 oC |
||
Čistost |
|
||
Nehlapni ostanek |
Ne več kakor 100 mg/kg |
||
Mravljinčna kislina, formati in druge oksidirajoče snovi |
Ne več kakor 1 000 mg/kg, izraženo kot mravljinčna kislina |
||
Lahko oksidirajoče snovi |
V posodi s steklenim zamaškom razredčimo 2 ml vzorca z 10 ml vode in dodamo 0,1 ml 0,1 N kalijevega permanganata. Rožnata barva se v 30 minutah ne spremeni v rjavo |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 261 KALIJEV ACETAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev acetat |
||
Einecs |
204-822-2 |
||
Kemijska formula |
C2H3O2K |
||
Molekulska masa |
98,14 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni, topljivi kristali ali bel kristalinični prah, brez vonja ali šibkega vonja po ocetu |
||
Identifikacija |
|
||
|
Ne manj kakor 7,5 in ne več kakor 9,0 |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 8 % po 2-urnem sušenju pri 150 oC |
||
Mravljinčna kislina, formati in druge oksidirajoče snovi |
Ne več kakor 1 000 mg/kg, izraženo kot mravljinčna kislina |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 262 (i) NATRIJEV ACETAT
Definicija |
|
|||
Kemijsko ime |
Natrijev acetat |
|||
Einecs |
204-823-8 |
|||
Kemijska formula |
C2H3NaO2·nH2O (n = 0 ali 3) |
|||
Molekulska masa |
Brezvodni: |
82,03 |
||
Trihidrat: |
136,08 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost (brezvodni in trihidrat) ne manj kakor 98,5 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezvodni: |
bel, zrnat, higroskopski prah, brez vonja |
||
Trihidrat: |
brezbarvni, prozorni kristali ali zrnat, kristalinični prah, brez vonja ali z rahlim vonjem po ocetu. Na toplem in suhem zraku kristalizira |
|||
Identifikacija |
|
|||
|
Ne manj kakor 8,0 in ne več kakor 9,5 |
|||
|
|
|||
Čistost |
|
|||
Izguba pri sušenju |
Brezvodni: |
ne več kakor 2 % (120 oC, 4 ure) |
||
Trihidrat: |
med 36 in 42 % (120 oC, 4 ure) |
|||
Mravljinčna kislina, formati in druge oksidirajoče snovi |
Ne več kakor 1 000 mg/kg, izraženo kot mravljinčna kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 262 (ii) NATRIJEV DIACETAT
Definicija |
Natrijev diacetat je molekularna spojina natrijevega acetata in ocetne kisline |
||
Kemijsko ime |
Natrijev hidrogendiacetat |
||
Einecs |
204-814-9 |
||
Kemijska formula |
C4H7NaO4·nH2O (n = 0 ali 3) |
||
Molekulska masa |
142,09 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Vsebnost 39 do 41 % proste ocetne kisline in 58 do 60 % natrijevega acetata |
||
Opis |
Bela, higroskopska, kristalinična trdna snov z vonjem po ocetu |
||
Identifikacija |
|
||
|
Ne manj kakor 4,5 in ne več kakor 5,0 |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 2 % (metoda Karl Fischer) |
||
Mravljinčna kislina, formati in druge oksidirajoče snovi |
Ne več kakor 1 000 mg/kg, izraženo kot mravljinčna kislina |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 263 KALCIJEV ACETAT
Definicija |
|
|||
Kemijsko ime |
Kalcijev acetat |
|||
Einecs |
200-540-9 |
|||
Kemijska formula |
Brezvodni: |
C4H6O4Ca |
||
Monohidrat: |
C4H6O4Ca·H2O |
|||
Molekulska masa |
Brezvodni: |
158,17 |
||
Monohidrat: |
176,18 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Brezvodni kalcijev acetat je bela, higroskopska, zbita, kristalinična trdna snov rahlo grenkega okusa. Lahko ima rahel vonj po ocetni kislini. Monohidrat je lahko brez iglic, lahko so zrna ali prah |
|||
Identifikacija |
|
|||
|
Ne manj kakor 6,0 in ne več kakor 9,0 |
|||
|
|
|||
Čistost |
|
|||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 11 % po sušenju (155 oC do konstantne mase za monohidrat) |
|||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
Mravljinčna kislina, formati in druge oksidirajoče snovi |
Ne več kakor 1 000 mg/kg, izraženo kot mravljinčna kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 270 MLEČNA KISLINA
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Mlečna kislina |
||
2-hidroksipropionska kislina |
|||
1-hidroksietan-1-karboksilna kislina |
|||
Einecs |
200-018-0 |
||
Kemijska formula |
C3H6O3 |
||
Molekulska masa |
90,08 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 76 % in ne več kakor 84 % |
||
Opis |
Brezbarvna ali rumenkasta, sirupasta tekočina, skoraj brez vonja in kislega okusa, sestavljena iz zmesi mlečne kisline (C3H6O3) in laktata mlečne kisline (C6H10O5). Pridobivamo jo z mlečno fermentacijo sladkorjev ali pa jo pripravimo sintetično |
||
Opomba: Mlečna kislina je higroskopska, če jo koncentriramo s kuhanjem, kondenzira in tvori laktat mlečne kisline, ki po razredčenju in segrevanju hidrolizira v mlečno kislino |
|
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Klorid |
Ne več kakor 0,2 % |
||
Sulfat |
Ne več kakor 0,25 % |
||
Železo |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Opomba: Specifikacija velja za 80 % vodno raztopino; za šibkejše vodne raztopine izračunamo vrednosti ustrezno vsebnosti mlečne kisline |
|
E 280 PROPIONSKA KISLINA
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Propionska kislina |
||
Propanojska kislina |
|||
Einecs |
201-176-3 |
||
Kemijska formula |
C3H6O2 |
||
Molekulska masa |
74,08 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 % |
||
Opis |
Brezbarvna ali rahlo rumenkasta, oljnata tekočina, rahlega ostrega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
–22 oC |
||
|
138,5 oC do 142,5 oC |
||
Čistost |
|
||
Nehlapni ostanek |
Ne več kakor 0,01 %, če jo sušimo pri 140 oC do konstantne mase |
||
Aldehidi |
Ne več kakor 0,1 %, izraženo kot formaldehid |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 281 NATRIJEV PROPIONAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev propionat |
||
Natrijev propanoat |
|||
Einecs |
205-290-4 |
||
Kemijska formula |
C3H5O2Na |
||
Molekulska masa |
96,06 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % po 2-urnem sušenju pri 105 oC |
||
Opis |
Bel kristalinični, higroskopski prah ali droben bel prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Ne manj kakor 7,5 in ne več kakor 10,5 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 4 % z 2-urnim sušenjem pri 105 oC |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 282 KALCIJEV PROPIONAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev propionat |
||
Einecs |
223-795-8 |
||
Kemijska formula |
C6H10O4Ca |
||
Molekulska masa |
186,22 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % po 2-urnem sušenju pri 105 oC |
||
Opis |
Bel kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 6,0 in 9,0 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 4 % z 2-urnim sušenjem pri 105 oC |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,3 % |
||
Železo |
Ne več kakor 50 mg/kg |
||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 283 KALIJEV PROPIONAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev propionat |
||
Kalijev propanoat |
|||
Einecs |
206-323-5 |
||
Kemijska formula |
C3H5KO2 |
||
Molekulska masa |
112,17 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % po 2-urnem sušenju pri 105 oC |
||
Opis |
Bel kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 4 % z 2-urnim sušenjem pri 105 oC |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,3 % |
||
Železo |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 284 BOROVA KISLINA
Sopomenke |
Boracic acid |
||
Ortoborova kislina |
|||
Borofax |
|||
Definicija |
|
||
Einecs |
233-139-2 |
||
Kemijska formula |
H3BO3 |
||
Molekulska masa |
61,84 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 % |
||
Opis |
Brezbarvni prozorni kristali, brez vonja ali bela zrna ali prah; rahlo mastno na dotik; v naravi se pojavlja kot mineral sasolit |
||
Identifikacija |
|
||
|
Pri približno 171 oC |
||
|
|
||
|
Med 3,8 in 4,8 |
||
Čistost |
|
||
Peroksidi |
Ob dodatku raztopine K-jodida se barva ne razvije |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 285 DINATRIJEV TETRABORAT (BORAKS)
Sopomenke |
Natrijev borat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev tetraborat |
||
Natrijev biborat |
|||
Natrijev piroborat |
|||
Brezvodni tetraborat |
|||
Einecs |
215-540-4 |
||
Kemijska formula |
Na2B4O7 |
||
Na2B4O7·10 H2O |
|||
Molekulska masa |
201,27 |
||
Opis |
Prah ali steklaste ploščice, ki se na zraku zmotnijo; počasi topen v vodi |
||
Identifikacija |
|
||
|
Med 171 oC in 175 oC z razgradnjo |
||
Čistost |
|
||
Peroksidi |
Ob dodatku raztopine K-jodida se barva ne razvije |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 290 OGLJIKOV DIOKSID
Sopomenke |
Carbonic acid gas |
||
Suhi led (trdna oblika) |
|||
Anhidrid ogljikove kisline |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Ogljikov dioksid |
||
Einecs |
204-696-9 |
||
Kemijska formula |
CO2 |
||
Molekulska masa |
44,01 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % v/v, računano kot plin |
||
Opis |
Pri običajnih pogojih brezbarven plin, rahlega ostrega vonja. Ogljikov dioksid, ki je na voljo na trgu, se prodaja kot tekočina v jeklenkah pod pritiskom ali v stisnjenih trdnih blokih, poznan kot „suhi led“. Trdni obliki (suhi led) so običajno dodane snovi, kakršen je propilenglikol ali mineralno olje, kot vezivo |
||
Identifikacija |
|
||
|
Če CO2 uvajamo v raztopino barijevega hidroksida, nastane bela oborina, ki se burno raztopi v razredčeni ocetni kislini |
||
Čistost |
|
||
Kislost |
915 ml plina, ki ga v obliki mehurčkov uvajamo v 50 ml sveže prekuhane vode, je ne sme okisati bolj kakor 50 ml sveže zavrete vode, ki ji dodamo 1 ml klorovodikove kisline (0,01 N)–glede na metiloranž |
||
Reducirajoče snovi, hidrogenfosfid in sulfid |
915 ml plina, ki ga kot mehurčke uvajamo v 25 ml reagenta srebrovega nitrata z dodatkom 3 ml amonijaka, ne sme povzročiti motnosti ali počrnitve te raztopine. |
||
Ogljikov monoksid |
Ne več kakor 10 μl/l |
||
Vsebnost olja |
Ne več kakor 0,1 mg/l |
E 296 JABOLČNA KISLINA
Sopomenke |
DL-jabolčna kislina |
||
Definicija |
|
||
Kemnijsko ime |
DL- jabolčna kislina, hidroksibutandiojska kislina |
||
Einecs |
230-022-8 |
||
Kemijska formula |
C4H6O5 |
||
Molekulska masaMolekulska masa |
134,09 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel kristalnični prah ali zrnca |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
Čiostost |
|
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Fumarna kislina |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 297 FUMARNA KISLINA
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Transbutendiojska kislina, trans-1,2-etilendikarboksilna kislina |
||
Einecs |
203-743-0 |
||
Kemijska formula |
C4H4O4 |
||
Molekulska masa |
116,07 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % računano na suho snov |
||
Opis |
Bel kristalnični prah ali zrnca |
||
Identifikacija |
|
||
|
286 oC–302 oC (v zaprti kapilari s hitrim segrevanjem) |
||
|
|
||
|
3,0–3,2 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % (120 oC, 4 ure) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 300 ASKORBINSKA KISLINA
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
L-askorbinska kislina |
||
Askorbinska kislina |
|||
2,3-didehidro-L-treo-heksono-1,4-lakton |
|||
3-keto-L-gulofuranolakton |
|||
Einecs |
200-066-2 |
||
Kemijska formula |
C6H8O6 |
||
Molekulska masa |
176,13 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % C6H8O6 po 24-urnem sušenju z vakuumom nad žvepleno kislino v eksikatorju |
||
Opis |
Bela do bledo rumena kristalinična trdna snov, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Med 189 oC in 193 oC z razgradnjo |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,4 % po 24-urnem sušenju z vakuumom nad žvepleno kislino v eksikatorju |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Specifična sučnost |
[α]D 20 med +20,5 o in +21,5 o (10 % m/v vodna raztopina) |
||
pH 2 % vodne raztopine |
Med 2,4 in 2,8 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 301 NATRIJEV ASKORBAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev askorbat |
||
Natrijev L-askorbat |
|||
2,3-didehidro-L-treo-heksono-1,4-lakton natrijev enolat |
|||
3-keto-L-gulofuranolakton natrijev enolat |
|||
Einecs |
205-126-1 |
||
Kemijska formula |
C6H7O6Na |
||
Molekulska masa |
198,11 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % C6H7O6Na po 24-urnem sušenju z vakuumom nad žvepleno kislino v eksikatorju |
||
Opis |
Bela ali skoraj bela kristalinična trdna snov brez vonja, ki na svetlobi potemni |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,25 % po 24-urnem sušenju z vakuumom nad žvepleno kislino v eksikatorju |
||
Specifična sučnost |
[α]D 20 med + 103 o in + 106 o (10 % m/v vodna raztopina) |
||
pH 10 % vodne raztopine |
Med 6,5 in 8,0 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 302 KALCIJEV ASKORBAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev askorbat dihidrat |
||
Kalcijeva sol 2,3-didehidro-L-treo-heksono-1,4 lakton dihidrata |
|||
Einecs |
227-261-5 |
||
Kemijska formula |
C12H14O12Ca·2H20 |
||
Molekulska masa |
426,35 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano brez hlapnih snovi |
||
Opis |
Bel do rahlo bledo sivkasto rumen kristalinični prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo kot fluor |
||
Specifična sučnost |
[α]D 20 med + 95 oin + 97 o (5 % m/v vodna raztopina) |
||
pH 10 % vodne raztopine |
Med 6,0 in 7,5 |
||
Hlapne snovi |
Ne več kakor 0,3 %, določeno s 24-urnim sušenjem pri sobni temperaturi v eksikatorju z žvepleno kislino ali fosforjevim pentoksidom kot sušilnim sredstvom |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 304 (i) ASKORBIL PALMITAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Askorbil palmitat |
||
L-askorbil palmitat |
|||
2,3-didehidro-L-treo-heksono-1,4-lakton-6-palmitat |
|||
6-palmitoil-3-keto-L-gulofuranolakton |
|||
Einecs |
205-305-4 |
||
Kemijska formula |
C22H38O7 |
||
Molekulska masa |
414,55 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bela ali rumenkasto bela trdna snov z vonjem po limoni |
||
Identifikacija |
|
||
|
Med 107 oC in 117 oC |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % po 1-urnem sušenju v vakuumskem sušilniku pri 56 oC in 60 oC |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Specifična sučnost |
[α]D 20 med + 21 o in + 24 o (5 % m/v raztopini metanola) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 304 (ii) ASKORBIL STEARAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Askorbil stearat |
||
L-askorbil stearat |
|||
2,3-didehidro-L-treo-heksono-1,4-lakton-6-stearat |
|||
6-stearoil-3-keto-L-gulofuranolakton |
|||
Einecs |
246-944-9 |
||
Kemijska formula |
C24H42O7 |
||
Molekulska masa |
442,6 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 % |
||
Opis |
Bela ali rumenkasto bela trdna snov z vonjem po limoni |
||
Identifikacija |
|
||
|
Okoli 116 oC |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % po 1-urnem sušenju v vakuumskem sušilniku pri 56 oC do 60 oC |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 306 TOKOFEROL–KONCENTRIRANI EKSTRAKT
Definicija |
Kemijsko ime |
||
Proizvod pridobivamo z vakuumsko destilacijo z vodno paro iz jedilnega rastlinskega olja, ki vsebuje koncentrirane tokoferole in tokotrienole, npr. tokoferol, d-α-, d-β-, d-γ- in d-ζ-tokoferoli |
|||
Molekulska masa |
430,71 (d-α-tokoferol) |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 34 % skupnih tokoferolov |
||
Opis |
Rjavkasto rdeče do rdeče, bistro, viskozno olje, blagega značilnega vonja in okusa. Zastopane so lahko tudi voskaste sestavine v mikrokristalinični obliki |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Netopen v vodi. Topen v etanolu. Meša se z etrom |
||
Čistost |
|
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Specifična sučnost |
[α]D 20 ne manj kakor + 20 o |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 307 ALFA-TOKOFEROL
Sopomenke |
DL-α-tokoferol |
||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
DL-5,7,8-Trimethyltocol |
||
DL-5,7,8-tetrametil-2-(4',8',12'-trimetiltridecil)-6-kromanol |
|||
Einecs |
233-466- 0 |
||
Kemijska formula |
C29H50O2 |
||
Molekulska masa |
430,71 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 96 % |
||
Opis |
Rahlo rumeno do rumenkasto rjavo, bistro, viskozno olje, skoraj brez vonja, ki na zraku ali svetlobi oksidira in temni |
||
Določitev |
|
||
|
Netopen v vodi, dobro topen v etanolu, meša se z etrom |
||
|
V absolutnem etanolu je največja možna absorpcija okoli 292 nm |
||
Čistost |
|
||
Indeks refrakcije |
n D 201,503–1,507 |
||
Specifična absorpcija v etanolu |
(292 nm) 72–76 (0,01 g v 200 ml absolutnega etanola) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Specifična sučnost |
[α] 25 D 0 o ± 0,05 o(raztopina v kloroformu 1 v 10) |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
E 308 GAMA-TOKOFEROL
Sopomenke |
DL-γ-tokoferol |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
2,7,8-trimetil-2-(4',8',12'-trimetiltridecil)-6-kromanol |
||
Einecs |
231-523-4 |
||
Kemijska formula |
C28H48O2 |
||
Molekulska masa |
416,69 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97 % |
||
Opis |
Bistro, viskozno bledo rumeno olje, ki na zraku ali svetlobi oksidira in temni |
||
Identifikacija |
|
||
|
Največja mogoča absorpcija v absolutnem etanolu pri približno 298 nm in 257 nm |
||
Čistost |
|
||
Specifična absorpcija v etanolu |
(298 nm) med 91 in 97 |
||
(257 nm) med 5,0 in 8,0 |
|||
Indeks refrakcije |
1,503–1,507 |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 309 DELTA-TOKOFEROL
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
2,8-dimetil-2-(4',8',12'-trimetiltridecil)-6-kromanol |
||
Einecs |
204-299-0 |
||
Kemijska formula |
C27H46O2 |
||
Molekulska masa |
402,7 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97 % |
||
Opis |
Bistro, viskozno bledo rumenkasto ali oranžno olje, ki na zraku ali svetlobi oksidira in temni |
||
Identifikacija |
|
||
|
Največja mogoča absorpcija v absolutnem etanolu pri približno 298 nm in 257 nm |
||
Čistost |
|
||
Specifična absorpcija v etanolu |
(298 nm) med 89 in 95 |
||
(257 nm) med 3,0 in 6,0 |
|||
Indeks refrakcije |
1,500–1,504 |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 310 PROPILGALAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Propilgalat |
||
Propilester galne kisline |
|||
n-propilester 3,4,5-trihidroksibenzojeve kisline |
|||
Einecs |
204-498-2 |
||
Kemijska formula |
C10H12O5 |
||
Molekulska masa |
212,20 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bela do smetanasto bela, kristalinična trdna snov, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Rahlo topen v vodi, dobro topen v etanolu, etru in propan-1,2-diolu |
||
|
Med 146 oC in 150 oC po 4-urnem sušenju pri 110 oC |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,0 % (110 oC, 4 ure) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Prosta kislina |
Ne več kakor 0,5 % (kot galna kislina) |
||
Klorirana organska sestavina |
Ne več kakor 100 mg/kg (kot Cl) |
||
Specifična absorpcija v etanolu |
(275 nm) ne manj kakor 485 in ne več kakor 520 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 311 OKTILGALAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Oktilgalat |
||
Oktilester galne kisline |
|||
n-oktilester 3,4,5-trihidroksibenzojeve kisline |
|||
Einecs |
213-853-0 |
||
Kemijska formula |
C15H22O5 |
||
Molekulska masa |
282,34 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 % po 6-urnem sušenju pri 90 oC |
||
Opis |
Bela do smetanasto bela trdna snov, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopen v vodi, dobro topen v etanolu, etru in propan-1,2-diolu |
||
|
Med 99 oC in 102 oC po 6-urnem sušenju pri 90 oC |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % (90 oC, 6 ur) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Prosta kislina |
Ne več kakor 0,5 % (kot galna kislina) |
||
Klorirana organska sestavina |
Ne več kakor 100 mg/kg (kot Cl) |
||
Specifična absorpcija v etanolu |
(275 nm) ne manj kakor 375 in ne več kakor 390 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 312 DODECILGALAT
Sopomenke |
Lavrilgalat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Dodecilgalat |
||
n-dodecil(ali lavril)ester 3,4,5-trihidroksibenzojeve kisline |
|||
Dodecilester galne kisline |
|||
Einecs |
214-620-6 |
||
Kemijska formula |
C19H30O5 |
||
Molekulska masa |
338,45 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 % po 6-urnem sušenju pri 90 oC |
||
Opis |
Bela ali smetanasto bela trdna snov, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopen v vodi, dobro topen v etanolu in etru |
||
|
Med 95 oC in 98 oC po 6-urnem sušenju pri 90 oC |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % (90 oC, šest ur) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Prosta kislina |
Ne več kakor 0,5 % (kot galna kislina) |
||
Klorirana organska sestavina |
Ne več kakor 100 mg/kg (kot Cl) |
||
Specifična absorpcija v etanolu |
(275 nm) ne manj kakor 300 in ne več kakor 325 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 30 mg/kg |
E 315 ERITROBINSKA KISLINA
Sopomenke |
Izoaksorbinska kislina |
||
D-izoaskorbinska kislina |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
γ-lakton-D-eritro-heks-2-enojske kisline |
||
Izoaskorbinska kislina |
|||
D-izoaskorbinska kislina |
|||
Einecs |
201-928-0 |
||
Kemijska formula |
C6H8O6 |
||
Molekulska masa |
176,13 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bela do rahlo rumena kristalinična trdna snov, ki na svetlobi postopoma temni |
||
Določitev |
|
||
|
Okoli 164 oC do 172 oC z razgradnjo |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,4 % po 3-urnem sušenju na silikagelu pri znižanem tlaku |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,3 % |
||
Specifična sučnost |
[α]D 25 10 % (m/v) vodne raztopine med -16,5 odo -18,0 o |
||
Oksalat |
K raztopini 1 g v 10 ml vode dodamo 2 kapljici ledocetne kisline in 5 ml 10- % raztopine kalcijevega acetata. Raztopina mora ostati bistra |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
E 316 NATRIJEV IZOASKORBAT
Sopomenke |
Natrijev eritrobat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev izoaskorbat |
||
Natrijeva D-izoaskorbinska kislina |
|||
Natrijeva sol 2,3-didehidro-D-eritro-heksono-1,4-lakton |
|||
3-keto-D-gulofurano-lakton natrijev enolat monohidrat |
|||
Einecs |
228-973-9 |
||
Kemijska formula |
C6H7O6Na·H2O |
||
Molekulska masa |
216,13 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 % po 24-urnem sušenju nad žvepleno kislino v eksikatorju z vakuumom, izraženo kot monohidratna baza |
||
Opis |
Bela kristalinična trdna snov |
||
Identifikacija |
|
||
|
Dobro topen v vodi, komaj topen v etanolu |
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,25 % po 24-urnem sušenju nad žvepleno kislino v eksikatorju z vakuumom |
||
Specifična sučnost |
[α]D 25 10 % (m/v) vodne raztopine med + 95 odo + 98 o |
||
pH 10- % vodne raztopine |
5,5 do 8,0 |
||
Oksalat |
K raztopini 1 g v 10 ml vode dodamo 2 kapljici ledocetne kisline in 5 ml 10 % raztopine kalcijevega acetata. Raztopina mora ostati bistra |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 319 TERCIARNI BUTIL-HIDROKINON
Sopomenke |
TBHQ |
||
Opredelitev |
|
||
Kemijska imena |
Terciarni butil-1,4-benzenediol |
||
2-(1,1-dimetiletil)-1,4-benzenediol |
|||
Einecs |
217-752-2 |
||
Kemijska formula |
C10H14O2 |
||
Molekulska masa |
166,22 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % C10H14O2 |
||
Opis |
Bela kristalinična trdna snov z značilnim vonjem |
||
Določitev |
|
||
|
Praktično netopen v vodi, topen v etanolu |
||
|
Ne manj kakor 126,5 oC |
||
|
Raztopine približno 5 mg vzorca v 10 ml metanola in dodajte 10,5 ml raztopine dimetilamina (1 v 4). Raztopina se obarva rdeče do roza |
||
Čistost |
|
||
Terc-butil-p-benzokinon |
Ne več kakor 0,2 % |
||
2,5-di-terc-butil hidrokinon |
Ne več kakor 0,2 % |
||
Hidroksikinon |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Toluen |
Ne več kakor 25 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
E 320 BUTILHIDROKSIANIZOL (BHA)
Sopomenke |
BHA |
||
Definicija |
|
||
Kemijska imena |
3-terciarnega-butil-4-hidroksianizola |
||
Zmes 2-terciarnega-butil-4-hidroksianizola in |
|||
EINECS |
246–563–8 |
||
Kemijska formula |
C11H16O2 |
||
Molekulska masa |
180,25 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,5 % C11H16O2 in tudi ne manj kakor 85 % izomere 3-terciarnega-butil-4-hidroksianizola |
||
Opis |
Beli ali rahlo rumeni kristali oziroma voskasta trdna snov z blagim aromatskim vonjem |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopen v vodi, dobro topen v etanolu |
||
|
Med 48 oC in 63 oC |
||
|
Daje reakcijo na fenolne skupine |
||
Čistost |
|
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % po žarjenju pri 800 ± 25 oC |
||
Fenolne nečistote |
Ne več kakor 0,5 % |
||
Specifična absorpcija
|
(290 nm) ne manj kakor 190 in ne več kakor 210 |
||
Specifična absorpcija
|
(228 nm) ne manj kakor 326 in ne več kakor 345 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 321 BUTILHIDROKSITOLUEN
Sopomenke |
BHT |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
2,6-diterciarni-butil-p-krezol |
||
4-metil-2,6-diterciarni-butilfenol |
|||
Einecs |
204-881-4 |
||
Kemijska formula |
C15H24O |
||
Molekulska masa |
220,36 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % |
||
Opis |
Bela, kristalinična ali kosmičasta trdna snov, brez vonja ali rahlega aromatičnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopen v vodi in propan-1,2-diolu. |
||
Dobro topen v etanolu |
|||
|
Pri 70 oC |
||
|
2 cm plast raztopine 1 v 100 000 v absolutnem etanolu ima v območju med 230 in 320 nm absorpcijski maksimum samo pri 278 nm |
||
Čistost |
|
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,005 % |
||
Fenolne nečistote |
Ne več kakor 0,5 % |
||
Specifična absorpcija v etanolu |
(228 nm) ne manj kakor 81 in ne več kakor 88 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 322 LECITIN
Sopomenke |
Fosfatid |
||
Fosfolipid |
|||
Definicija |
Lecitin je zmes fosfatidov, ki jo dobimo s fizikalnimi postopki iz živalskih ali rastlinskih živil; vsebuje tudi hidrolizirane produkte, ki jih dobimo z uporabo neškodljivih ustreznih encimov. Končni produkt ne sme kazati nobenih znakov encimske aktivnosti Lecitin lahko rahlo pobelimo v vodnih raztopinah z vodikovim peroksidom. Oksidacija kemijsko ne sme spremeniti lecitina |
||
Einecs |
232-307-2 |
||
Vsebnost |
|
||
|
|||
Opis |
|
||
|
|||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
V 800-ml čašo damo 500 ml vode (30 oC do 35 oC). Nato med stalnim mešanjem počasi dodajamo 50 ml vzorca. Hidrolizirani lecitin tvori homogeno emulzijo. Nehidrolizirani lecitin se bo oblikoval v izrazito maso okrog 50 g |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % z 1-urnim sušenjem pri 105 oC |
||
V toluenu netopne snovi |
Ne več kakor 0,3 % |
||
Kislinsko število |
|
||
|
|||
Peroksidno število |
Enako ali manj kakor 10 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 325 NATRIJEV LAKTAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev laktat |
||
Natrijev 2-hidroksipropanoat |
|||
Einecs |
200-772-0 |
||
Kemijska formula |
C3H5NaO3 |
||
Molekulska masa |
112,06 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 57 % in ne več kakor 66 % |
||
Opis |
Brezbarvna, prozorna tekočina Brez vonja ali rahlega značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Kislost |
Ne več kakor 0,5 % po sušenju, izraženo kot mlečna kislina |
||
pH 20 % vodne raztopine |
6,5 do 7,5 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Reducirajoče snovi |
Fehlingove raztopine ne reducira |
||
Opomba: Ta specifikacija velja za 60- % vodno raztopino |
|
E 326 KALIJEV LAKTAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev laktat |
||
Kalijev 2-hidroksipropanoat |
|||
Einecs |
213-631-3 |
||
Kemijska formula |
C3H5O3K |
||
Molekulska masa |
128,17 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 57 % in ne več kakor 66 % |
||
Opis |
Rahlo viskozna, bistra tekočina, skoraj brez vonja ali rahlega značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Raztopino kalijevega laktata žarimo do pepela. Pepel je alkalen, če mu dodamo kislino, se zapeni |
||
|
Na plast 5 ml raztopine (1 v 100) katehola v žvepleni kislini dolijemo 2 ml raztopine kalijevega laktata. Na stičišču obeh plasti nastane temnordeča barva |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Kislost |
1 g raztopine kalijevega laktata raztopimo v 20 ml vode, dodamo 3 kapljice fenolftaleina TS in titriramo z 0,1 N natrijevim hidroksidom. Pri titraciji naj ne bi porabili več kakor 0,2 ml |
||
Reducirajoče snovi |
Fehlingove raztopine ne reducira. |
||
Opomba: Ta specifikacija velja za 60- % vodno raztopino. |
|
E 327 KALCIJEV LAKTAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev dilaktat |
||
Kalcijev dilaktat hidrat |
|||
Kalcijeva sol 2-hidroksipropanojske kisline |
|||
Einecs |
212-406-7 |
||
Kemijska formula |
(C3H5O2)2 Ca·nH2O (n = 0–5) |
||
Molekulska masa |
218,22 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel kristalinični prah ali zrnca, skoraj brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Topen v vodi in pravzaprav netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Po 4-urnem sušenju pri 120 oC: |
||
|
|||
|
|||
|
|||
|
|||
Kislost |
Ne več kakor 0,5 % suhe snovi, izraženo kot mlečna kislina |
||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
pH 5 % raztopine |
Med 6,0 in 8,0 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Reducirajoče snovi |
Fehlingove raztopine ne reducira |
E 330 CITRONSKA KISLINA
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Citronska kislina |
||
2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilna kislina |
|||
β-Hydroxytricarballytic acid |
|||
Einecs |
201-069-1 |
||
Kemijska formula |
|
||
|
|||
Molekulska masa |
|
||
|
|||
Vsebnost |
Citronska kislina je lahko brezvodna ali pa vsebuje 1 molekulo vode. Citronska kislina vsebuje ne manj kakor 99,5 % C6H8O7, računano na suho snov. |
||
Opis |
Citronska kislina je bela ali brezbarvna, kristalinična trdna snov, brez vonja, močnega kislega okusa. Monohidrat na suhem zraku kristalizira |
||
Identifikacija |
|
||
|
Zelo topna v vodi; dobro topna v etanolu; topna v etru |
||
Čistost |
|
||
Vsebnost vode |
Brezvodna citronska kislina vsebuje ne več kakor 0,5 % vode; citronska kislina monohidrat vsebuje ne več kakor 8,8 % vode (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,05 % po žarjenju pri 800 ± 25 oC |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
||
Lahko karbonizirajoče snovi |
1 g uprašenega vzorca 1 uro segrevamo v temi z 10 ml najmanj 98- % žveplene kisline na vodni kopeli pri 90 oC. Razvije se lahko le rahlo rjava barva (primerjalna raztopina K iz barvne skale) |
E 331 (i) MONONATRIJEV CITRAT
Sopomenke |
Mononatrijev citrat Monobazični natrijev citrat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Mononatrijev citrat |
||
Mononatrijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline |
|||
Kemijska formula |
|
||
|
|||
Molekulska masa |
|
||
|
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Kristalinični bel prah ali brezbarvni kristali |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
S 4-urnim sušenjem pri 180 oC:
|
||
|
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
||
pH 1- % vodne raztopine |
Med 3,5 in 3,8 |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 331 (ii) DINATRIJEV CITRAT
Sopomenke |
Dinatrijev citrat Dibazični natrijev citrat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Dinatrijev citrat |
||
Dinatrijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline |
|||
Dinatrijeva sol citronske kisline z 1,5 molekulami vode |
|||
Einecs |
205-623-3 |
||
Kemijska formula |
C6H6O7Na2·1,5 H2O |
||
Molekulska masa |
263,11 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Kristalinični bel prah ali brezbarvni kristali |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 13,0 % s 4-urnim sušenjem pri 180 oC |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
||
pH 1 % vodne raztopine |
Med 4,9 in 5,2 |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 331 (iii) TRINATRIJEV CITRAT
Sopomenke |
Trinatrijev citrat Tribazični natrijev citrat |
|||
Definicija |
|
|||
Kemijsko ime |
Trinatrijev citrat |
|||
Trinatrijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline |
||||
Trinatrijeva sol citronske kisline, brezvodna, dihidrat ali pentahidrat |
||||
Einecs |
200-675-3 |
|||
Kemijska formula |
Brezvodni: |
C6H5O7Na3 |
||
Hidrirani: |
C6H5O7 Na3·nH2O (n = 2 ali 5) |
|||
Molekulska masa |
258,07 (brezvodni) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
|||
Opis |
Kristalinični bel prah ali brezbarvni kristali |
|||
Identifikacija |
|
|||
|
|
|||
Čistost |
|
|||
Izguba pri sušenju |
S 4-urnim sušenjem pri 180 oC: |
|||
|
ne več kakor 1,0 % |
|||
|
ne več kakor 13,5 % |
|||
|
ne več kakor 30,3 % |
|||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
|||
pH 5 % vodne raztopine |
Med 7,5 in 9,0 |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 332 (i) MONOKALIJEV CITRAT
Sopomenke |
Monokalijev citrat Monobazični kalijev citrat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Monokalijev citrat |
||
Monokalijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline |
|||
Brezvodna monokalijeva sol citronske kisline |
|||
Einecs |
212-753-4 |
||
Kemijska formula |
C6H7O7 K |
||
Molekulska masa |
230,21 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel, higroskopski, zrnat prah ali prozorni kristali |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,0 % s 4-urnim sušenjem pri 180 oC |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
||
pH 1 % vodne raztopine |
Med 3,5 in 3,8 |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 332 (ii) TRIKALIJEV CITRAT
Sopomenke |
Trikalijev citrat Tribazični kalijev citrat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Trikalijev citrat |
||
Trikalijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline |
|||
Trikalijeva monohidratna sol citronske kisline |
|||
Einecs |
212-755-5 |
||
Kemijska formula |
C6H5O7K3·H2O |
||
Molekulska masa |
324,42 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel, higroskopski, zrnat prah ali prozorni kristali |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 6,0 % s 4-urnim sušenjem pri 180 oC |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
||
pH 5 % vodne raztopine |
Med 7,5 in 9,0 |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 333 (i) MONOKALCIJEV CITRAT
Sopomenke |
Monokalcijev citrat Monobazični kalcijev citrat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Monokalcijev citrat |
||
Monokalcijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline |
|||
Monohidrat monokalcijeva sol citronske kisline |
|||
Kemijska formula |
(C6H7O7)2Ca·H2O |
||
Molekulska masa |
440,32 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kot 97,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Droben bel prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 7,0 % s 4-urnim sušenjem pri 180 oC |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
||
pH 1 % vodne raztopine |
Med 3,2 in 3,5 |
||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Karbonati |
Pri raztapljanju 1 g kalcijevega citrata v 10 ml 2 N klorovodikove kisline se sprosti le nekaj posameznih mehurčkov |
E 333 (ii) DIKALCIJEV CITRAT
Sopomenke |
Dikalcijev citrat Dibazični kalcijev citrat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Dikalcijev citrat |
||
Dikalcijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline |
|||
Trihidrat monokalcijeva sol citronske kisline |
|||
Kemijska formula |
(C6H7O7)2Ca2·3H2O |
||
Molekulska masa |
530,42 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Droben bel prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 20,0 % s 4-urnim sušenjem pri 180 oC |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Karbonati |
Pri raztapljanju 1 g kalcijevega citrata v 10 ml 2 N klorovodikove kisline se sprosti le nekaj posameznih mehurčkov |
E 333 (iii) TRIKALCIJEV CITRAT
Sopomenke |
Trikalcijev citrat Tribazični kalcijev citrat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Trikalcijev citrat |
||
Trikalcijeva sol 2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilne kisline |
|||
Tetrahidrirana trikalcijeva sol citronske kisline |
|||
Einecs |
212-391-7 |
||
Kemijska formula |
(C6H6O7)2Ca3·4H2O |
||
Molekulska masa |
570,51 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Droben bel prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 14,0 % s 4-urnim sušenjem pri 180 oC |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Karbonati |
Pri raztapljanju 1 g kalcijevega citrata v 10 ml 2 N klorovodikove kisline se sprosti le nekaj posameznih mehurčkov. |
E 334 L(+)-VINSKA KISLINA
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
L-vinska kislina |
||
L-2,3-dihidroksibutandiojska kislina |
|||
d-α, β-dihidroksisukcinska kislina |
|||
Einecs |
201-766-0 |
||
Kemijska formula |
C4H6O6 |
||
Molekulska masa |
150,09 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvna ali prosojna kristalinična trdna snov ali bel kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
Med 168 oC in 170 oC |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % (nad P2O5, tri ure) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 1 000 mg/kg po žarjenju pri 800 ± 25 oC |
||
Specifična optična sučnost 20- % vodne raztopine m/v |
[α]D 20 med +11,5 o in +13,5 o |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
E 335 (i) MONONATRIJEV TARTRAT
Sopomenke |
Mononatrijeva sol L-(+)-vinske kisline |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Mononatrijeva sol L-2,3-dihidroksibutandiojske kisline |
||
Monohidrirana mononatrijeva sol L-(+)-vinske kisline |
|||
Kemijska formula |
C4H5O6Na·H2O |
||
Molekulska masa |
194,05 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Prozorni brezbarvni kristali |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 10,0 % s 4-urnim sušenjem pri 105 oC |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 335 (ii) DINATRIJEV TARTRAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Dinatrijev L-tartrat |
||
Dinatrijev (+)-tartrat |
|||
Dinatrijeva sol (+)-2,3-dihidroksibutandiojske kisline |
|||
Dinatrijeva sol L-(+)-vinske kisline, dihidrat |
|||
Einecs |
212-773-3 |
||
Kemijska formula |
C4H4O6Na2·2H2O |
||
Molekulska masa |
230,8 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Prozorni, brezbarvni kristali |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
1 g je netopen v 3 ml vode. Netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 17,0 % s 4-urnim sušenjem pri 150 oC |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
||
pH 1 % vodne raztopine |
Med 7,0 in 7,5 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 336 (i) MONOKALIJEV TARTRAT
Sopomenke |
Monobazični kalijev tartrat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Brezvodna monokalijeva sol L-(+)-vinske kisline |
||
Monokalijeva sol L-2,3-dihidroksibutandiojske kisline |
|||
Kemijska formula |
C4H5O6K |
||
Molekulska masa |
188,16 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel kristalinični ali zrnat prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
230 oC |
||
Čistost |
|
||
pH 1 % vodne raztopine |
3,4 |
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,0 % s 4-urnim sušenjem pri 150 oC |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 336 (ii) DIKALIJEV TARTRAT
Sopomenke |
Dibazični kalijev tartrat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Dikalijeva sol L-2,3-dihidroksibutandiojske kisline |
||
Dikalijeva sol L-(+)-vinske kisline, vode |
|||
Einecs |
213-067-8 |
||
Kemijska formula |
C4H4O6K2·1/2 H2O |
||
Molekulska masa |
235,2 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel kristalinični ali zrnat prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
pH 1 % vodne raztopine |
Med 7,0 in 9,0 |
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 4,0 % s 4-urnim sušenjem pri 150 oC |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kot oksalna kislina, po sušenju |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 337 KALIJEV NATRIJEV TARTRAT
Sopomenke |
Kalijev natrijev L-(+)-tartrat |
||
Rochellova sol |
|||
Seignettova sol |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijeva natrijeva sol L-2,3-dihidroksibutandiojske kisline |
||
Kalijev natrijev L-(+)-tartrat |
|||
Einecs |
206-156-8 |
||
Kemijska formula |
C4H4O6KNa·4H2O |
||
Molekulska masa |
282,23 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni kristali ali bel kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
1 g je topen v 1 ml vode, netopen v etanolu |
||
|
Med 70 oC in 80 oC |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 26,0 % in ne manj kakor 21,0 % s 3-urnim sušenjem pri 150 oC |
||
Oksalati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo kakor oksalna kislina, po sušenju |
||
pH 1 % vodne raztopine |
Med 6,5 in 8,5 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 338 FOSFORJEVA KISLINA
Sopomenki |
Ortofosforjeva kislina |
||
Monofosforjeva kislina |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Fosforjeva kislina |
||
Einecs |
231–633–2 |
||
Kemijska formula |
H3PO4 |
||
Molekulska masa |
98,00 |
||
Vsebnost |
Fosforjeva kislina je na tržišču na voljo kot vodna raztopina različnih koncentracij. Vsebnost ne manj kot 67,0 % in ne več kot 85,7 %. |
||
Opis |
Čista, brezbarvna, viskozna tekočina |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Hlapne kisline |
Ne več kot 10 mg/kg (kot ocetna kislina) |
||
Kloridi |
Ne več kot 200 mg/kg (izraženo kot klor) |
||
Nitrati |
Ne več kot 5 mg/kg (kot NaNO3) |
||
Sulfati |
Ne več kot 1 500 mg/kg (kot CaSO4) |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Opomba: Ta specifikacija velja za 75 % vodno raztopino |
|
E 339 (i) MONONATRIJEV FOSFAT
Sopomenke |
Mononatrijev monofosfat |
||
Kisel mononatrijev monofosfat |
|||
Mononatrijev ortofosfat |
|||
Monobazičen natrijev fosfat |
|||
Natrijev dihidrogen monofosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev dihidrogen monofosfat |
||
Einecs |
231–449–2 |
||
Kemijska formula |
Brezvodni: NaH2PO4 |
||
Monohidrat: NaH2PO4 . H2O |
|||
Dihidrat: NaH2PO4 . 2H2O |
|||
Molekulska masa |
Brezvodni: 119,98 |
||
Monohidrat: 138,00 |
|||
Dihidrat: 156,01 |
|||
Vsebnost |
Po enournem sušenju pri 60 oC in nato po štiriurnem sušenju pri 105 oC, vsebuje ne manj kot 97 % NaH2PO4 |
||
Vsebnost P2O5 |
Med 58,0 % in 60,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel, rahlo topen prah, kristali ali zrnca brez vonja |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu ali etru |
||
|
Med 4,1 in 5,0 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Brezvodna sol izgubi ne več kot 2,0 %, monohidrat ne več kot 15,0 % in dihidrat ne več kot 25 %, po 1-urnem sušenjupri 60 oC ter po 4-urnem sušenju pri 105 oC. |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 0,2 %, računano na suho snov |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 339 (ii) DINATRIJEV FOSFAT
Sopomenke |
Dinatrijev monofosfat |
||
Sekundarni natrijev fosfat |
|||
Dinatrijev ortofosfat |
|||
Kisel dinatrijev fosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Dinatrijev hidrogen monofosfat |
||
Dinatrijev hidrogen ortofosfat |
|||
Einecs |
231–448–7 |
||
Kemijska formula |
Brezvodni: Na2HPO4 |
||
Hidrat: Na2HPO4 . nH2O (n = 2, 7 ali 12) |
|||
Molekulska masa |
141,98 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Po triurnem sušenju pri 40 oC in po peturnem sušenju pri 105 oC, vsebuje ne manj kot 98 % Na2HPO4 |
||
Vsebnost P2O5 |
Med 49 % in 51 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezvodni dinatrijev hidrogen fosfat je bel, higroskopski prah brez vonja. Hidratne oblike, ki so na voljo so dihidrat: bela, kristalinična trdna snov brez vonja; heptahidrat:beli, orošeni kristali ali zrnat prah brez vonja; in dodekahidrat: bel, orošen prah ali kristali brez vonja |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
|
Med 8,4 in 9,6 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Po 3-urnem sušenju pri 40 oC in 5-urnem sušenju pri 105 oC, so izgube mase naslednje: brezvodni ne več kot 5,0 %, dihidrat ne več kot 22 %, heptahidrat ne več kot 50,0 %, dodekahidrat ne več kot 61,0 % |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 0,2 %, računano na suho snov |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 339 (iii) TRINATRIJEV FOSFAT
Sopomenke |
Natrijev fosfat |
||
Tribazični natrijev fosfat |
|||
Trinatrijev ortofosfat |
|||
Opredelitev |
Trinatrijev fosfat se pridobiva iz vodnih raztopin in kristalizira v brezvodni obliki in z 1/2, 1, 6, 8 ali 12 H2O. Dodekahidrat vedno kristalizira iz vodnih raztopin s presežkom natrijevega hidroksida. Vsebuje 1/4 molekule NaOH |
||
Kemijsko ime |
Trinatrijev monofosfat |
||
Trinatrijev fosfat |
|||
Trinatrijev ortofosfat |
|||
Einecs |
231–509–8 |
||
Kemijska formula |
Brezvodni: Na3PO4 |
||
Hidriran: Na3PO4 . nH2O (n = 1/2, 1, 6, 8 ali 12) |
|||
Molekulska masa |
163,94 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Brezvodne in hidrirane oblike natrijevega fosfata, z izjemo dodekahidrata, vsebujejo ne manj kot 97,0 % Na3PO4, računano na suho snov. Natrijev fosfat dodekahidrat vsebuje ne več kot 92,0 % Na3PO4, računano na žarjeno snov |
||
Vsebnost P2O5 |
Med 40,5 % in 43,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli kristali, zrnca ali kristalinični prah brez vonja |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
|
Med 11,5 in 12,5 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri žarjenju |
Po 2-urnem sušenju pri 120 oC in 30-minutnem žarjenju pri približno 800 oC, so izgube mase naslednje: brezvodni ne več kot 2,0 %, monohidrat ne več kot 11 %, dodekahidrat: med 45,0 % in 58,0 % |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 0,2 % na suho snov |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 340 (i) MONOKALIJEV FOSFAT
Sopomenke |
Monobazični kalijev fosfat |
||
Monokalijev monofosfat |
|||
Kalijev ortofosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev dihidrogen fosfat |
||
Monokalijev dihidrogen ortofosfat |
|||
Monokalijev dihidrogen monofosfat |
|||
Einecs |
231–913–4 |
||
Kemijska formula |
KH2PO4 |
||
Molekulska masa |
136,09 |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 98,0 % po 4-urnem sušenju pri 105 oC |
||
Vsebnost P2O5 |
Med 51,0 % in 53 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni higroskopski kristali ali bel zrnat ali kristaliničen prah brez vonja |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
|
Med 4,2 in 4,8 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kot 2,0 %, po štiriurnem sušenju pri 105 oC |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 0,2 %, računano na suho snov |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 340 (ii) DIKALIJEV FOSFAT
Sopomenke |
Dikalijev monofosfat |
||
Sekundarni kalijev fosfat |
|||
Kisel dikalijev fosfat |
|||
Dikalijev ortofosfat |
|||
Dibazični kalijev fosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Dikalijev hidrogen monofosfat |
||
Dikalijev hidrogen fosfat |
|||
Dikalijev hidrogen ortofosfat |
|||
Einecs |
231–834–5 |
||
Kemijska formula |
K2HPO4 |
||
Molekulska masa |
174,18 |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 98 % po štiriurnem sušenju pri 105 oC |
||
Vsebnost P2O5 |
Med 40,3 % in 41,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarven ali bel zrnat prah, kristali ali topna snov |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
|
Med 8,7 in 9,4 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kot 2,0 %, po štiriurnem sušenju pri 105 oC |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 0,2 %, računano na suho snov |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 340 (iii) TRIKALIJEV FOSFAT
Sopomenke |
Kalijev fosfat |
||
Tribazičen kalijev fosfat |
|||
Trikalijev ortofosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Trikalijev monofosfat |
||
Trikalijev fosfat |
|||
Trikalijev ortofosfat |
|||
Einecs |
231–907–1 |
||
Kemijska formula |
Brezvodni: K3HPO4 |
||
Hidriran: K3PO4 . nH2O (n = 1 ali 3) |
|||
Molekulska masa |
212,27 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 97 %, računano na žarjeni osnovi |
||
Vsebnost P2O5 |
Med 30,5 % in 33,0 %, računano na žarjeno snov |
||
Opis |
Brezbarvni ali beli higroskopski kristali ali zrnca; Hidrirane oblike, ki so na voljo vključujejo monohidrat in trihidrat |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
|
Med 11,5 in 12,3 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri žarjenju |
Brezvodni: ne več kot 3,0 %; hidriran: ne več kot 23,0 %. Določeno z enournim sušenjem pri 105 oC in tridesetminutnim žarjenjem pri 800 oC ± 25 oC |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 0,2 %, računano na suho snov |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 341 (i) MONOKALCIJEV FOSFAT
Sopomenki |
Monobazičen kalcijev fosfat |
||
Monokalcijev ortofosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev dihidrogen fosfat |
||
Einecs |
231–837–1 |
||
Kemijska formula |
Brezvodni: Ca(H2PO4)2 |
||
Monohidrat: Ca(H2PO4)2 . H2O |
|||
Molekulska masa |
234,05 (brezvodni) |
||
252,08 (monohidrat) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 95 %, računano na suho snov |
||
Vsebnost P2O5 |
Med 55,5 % in 61,1 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Zrnat prah ali beli, topni kristali ali zrnca |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Med 23,0 % in 27,5 % (brezvodni) |
||
Med 19,0 % in 24,8 % (monohidrat) |
|||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kot 14 %, po štiriurnem sušenju pri 105 oC (brezvodni) |
||
Ne več kot 17,5 %, po enournem sušenju pri 60 oC (monohidrat) |
|||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 17,5 % po tridesetminutnem žarjenju pri 800 oC ± 25 oC (brezvodni) |
||
Ne več kot 25,0 %, po enournem sušenju pri 105 oC, nato tridesetminutnem žarjenju pri 800 oC ± 25 oC (monohidrat) |
|||
Fluorid |
Ne več kot 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 341 (ii) DIKALCIJEV FOSFAT
Sopomenki |
Dibazičen kalcijev fosfat |
||
Dikalcijev ortofosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev monohidrogen fosfat |
||
Kalcijev hidrogen ortofosfat |
|||
Sekundarni kalcijev fosfat |
|||
Einecs |
231–826–1 |
||
Kemijska formula |
Brezvodni: CaHPO4 |
||
Monohidrat: CaHPO4·2H2O |
|||
Molekulska masa |
136,06 (brezvodni) |
||
172,09 (monohidrat) |
|||
Vsebnost |
Dikalcijev fosfat, po triurnem sušenju pri 200 oC, vsebuje ne manj kot 98 % in ne več kot 102 % CaHPO4 |
||
Vsebnost P2O5 |
Med 50,0 % in 52,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli kristali ali zrnca, zrnat prah ali prah |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Delno topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 8,5 % (brezvodni) ali 26,5 % (dihidrat) po tridesetminutnem žarjenju pri 800 oC ± 25 oC (brezvodni) |
||
Fluorid |
Ne več kot 50 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 341 (iii) TRIKALCIJEV FOSFAT
Sopomenki |
Tribazičen kalcijev fosfat |
||
Kalcijev ortofosfat |
|||
Pentakalcijev hidroksi monofosfat |
|||
Kalcijev hidroksiapatit |
|||
Opredelitev |
Trikalcijev fosfat je sestavljen iz spremenljive mešanice kalcijevih fosfatov, ki se pridobivajo z nevtralizacijo fosforjeve kisline s kalcijevim hidroksidom. Približna sestava je 10CaO·3P2O5·H2O |
||
Kemijsko ime |
Pentakalcijev hidroksi monofosfat |
||
Trikalcijev monofosfat |
|||
Einecs |
235–330–6 (Pentakalcijev hidroksi monofosfat) |
||
231–840–8 (Kalcijev ortofosfat) |
|||
Kemijska formula |
Ca5(PO4)3·OH ali Ca3(PO4)2 |
||
Molekulska masa |
502 ali 310 |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 90 %, računano na žarjeno snov |
||
Vsebnost P2O5 |
Med 38,5 % in 48,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel prah brez vonja, obstojen na zraku |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Praktično netopen v vodi; netopen v etanolu, topen v razredčeni klorovodikovi ali dušikovi kislini |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 8 % po žarjenju do konstantne mase pri 800 oC ± 25 oC, |
||
Fluorid |
Ne več kot 50 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 343 (i) MAGNEZIJEV BIS(DIHIDROGENORTOFOSFAT) MAGNEZIJEV DIHIDROGENFOSFAT
Sopomenke |
Magnezijev dihidrogenfosfat |
||
Magnezijev fosfat, monobazični |
|||
Monomagnezijev ortofosfat |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Magnezijev bis(dihidrogenortofosfat) |
||
Einecs |
236-004-6 |
||
Kemijska formula |
Mg(H2PO4)2·nH2O (n = 0–4) |
||
Molekulska masa |
218,30 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 51,0 % po žarjenju |
||
Opis |
Bel kristalinični prah brez vonja, rahlo topen v vodi |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Ne manj kakor 21,5 % po žarjenju |
||
Čistost |
|
||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg (kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 4 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 343 (ii) MAGNEZIJEV HIDROGENORTOFOSFAT MAGNEZIJEV HIDROGENFOSFAT
Sopomenke |
Magnezijev hidrogenfosfat |
||
Magnezijev fosfat |
|||
Dimagnezijev ortofosfat |
|||
Sekundarni magnezijev fosfat |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Magnezijev hidrogenortofosfat |
||
Einecs |
231-823-5 |
||
Kemijska formula |
MgHPO4·nH2O (n = 0 – 3) |
||
Molekulska masa |
120,30 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 96 % po žarjenju |
||
Opis |
Bel kristalinični prah brez vonja, rahlo topen v vodi |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Ne manj kakor 33,0 %, izračunano na suho snov |
||
Čistost |
|
||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg (kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 4 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 350 (i) NATRIJEVA SOL JABOLČNE KISLINE
Sopomenke |
Natrijeva sol jabolčne kisline |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Di-natrijev DL-malat, dinatrijeva sol hidroksibutanojske kisline |
||
Kemijska formula |
Hemihidrat: C4H4Na2O5·1/2 H2O |
||
Trihidrat: C4H4Na2O5·3H2O |
|||
Molekulska masa |
Hemihidrat: 187,05 |
||
Trihidrat: 232,10 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel kristalnični prah ali koščki |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Pozitivna |
||
|
Dobro topen v vodi |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 7,0 % (130 oC, 4 ure) za hemihidrat oz. 20,5 % -23,5 % (130 oC, 4 ure) za trihidrat |
||
Alkalnost |
Ne več kakor 0,2 % kot Na2CO3 |
||
Fumarna kislina |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 350 (ii) MONONATRIJEVA SOL DL-JABOLČNE KISLINE
Sopomenke |
Mononatrijeva sol DL-jabolčne kisline |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Mononatrijev DL-malat, mononatrijev 2-DL-hidroksi-sukcinat |
||
Kemijska formula |
C4H5NaO5 |
||
Molekulska masa |
156,07 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % računano na suho snov |
||
Opis |
Bel prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Pozitivna |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % (110 oC, 3 ure) |
||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Fumarna kislina |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 351 KALIJEVA SOL JABOLČNE KISLINE
Sopomenke |
Kalijeva sol jabolčne kisline |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Dikalijev DL-malat, dikalijeva sol hidroksibutanojske kisline |
||
Kemijska formula |
C4H4K2O5 |
||
Molekulska masa |
210,27 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 59,5 % |
||
Opis |
brezbarvna oziroma skoraj brezbarvna vodna raztopina |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Pozitivna |
||
Čistost |
|
||
Alkalnost |
Ne več kakor 0,2 % kot K2CO3 |
||
Fumarna kislina |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 352 (i) KALCIJEVA SOL JABOLČNE KISLINE
Sopomenke |
Kalcijeva sol jabolčne kisline |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev DL-malat, kalcijev-a-hidroksisukcinat, kalcijeva sol hidroksibutandiojske kisline |
||
Kemijska formula |
C4H5CaO5 |
||
Molekulska masa |
172,14 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 97,5 % računano na suho snov |
||
Opis |
Bel prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Pozitivna |
||
|
Rahlo topen v vodi |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kot 2 % (100 oC, 3 ure) |
||
Alkalnost |
Ne več kakor 0,2 % kot CaCO3 |
||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Fumarna kislina |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 352 (ii) MONOKALCIJEVA SOL DL-HIDROKSI JABOLČNE KISLINE
Sopomenke |
Monokalcijeva sol DL-jabolčne kisline |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Monokalcijev DL-malat, mokalcijev 2-DL-hidroksi-sukcinat |
||
Kemijska formula |
(C4H5O5)2Ca |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 97,5 % računano na suho snov |
||
Opis |
Bel prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Pozitivna |
||
Purity |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % (110 oC, 3 ure) |
||
Maleinska kislina |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Fumarna kislina |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 353 METAVINSKA KISLINA
Sopomenke |
Divinska kislina |
Opredelitev pojma |
|
Kemijsko ime |
Metavinska kislina |
Kemijska formula |
C4H6O6 |
Analiza |
Najmanj 99,5 % |
Opis |
Kristalinična ali prašnata snov, bele ali rumenkaste barve. Zelo higroskopična, z rahlim vonjem po karamelu |
Identifikacija |
|
A. |
Dobro topna v vodi in etanolu |
B. |
V epruveto z 2 ml koncentrirane žveplene kisline in 2 kapljicama sulfo-rezorcinol reagenta se doda 1 do 10 mg meta vinske kisline. Pri segrevanju do 150 oC se pojavi intenzivna vijolična barva |
Čistost |
|
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 354 KALCIJEV TARTRAT
Sopomenke |
L-kalcijev tartrat |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev L(+)- 2,3-dihidroksibutandioat dihidrat |
||
Kemijska formula |
C4H4CaO6·2H2O |
||
Molekulska masa |
224,18 |
||
Analiza |
Najmanj 98,0 % |
||
Opis |
Fin kristaliničen prah, bele ali umazanobele barve |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
+7,0o do +7,4o (0,1 % v 1N HCl raztopini) |
||
|
Med 6,0 in 9,0 |
||
Čistost |
|
||
Sulfati (kot H2SO4) |
Največ 1 g/kg |
||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 355 ADIPINSKA KISLINA
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Heksandiojska kislina, 1,4-butandikarboksilna kislina |
||
Einecs |
204-673-3 |
||
Kemijska formula |
C6H10O4 |
||
Molekulska masa |
146,14 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,6 % |
||
Opis |
Beli kristali ali kristalinični prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
151,5 oC–154,0 oC |
||
|
Rahlo topna v vodi. Dobro topna v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 0,2 % (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 356 NATRIJEV ADIPAT
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev adipat |
||
Einecs |
231-293-5 |
||
Kemijska formula |
C6H8Na2O4 |
||
Molekulska masa |
190,11 |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 99,0 % (računano na suho snov) |
||
Opis |
Beli kristali ali kristalinični prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
151 oC–152 oC (za adipinsko kislino) |
||
|
Približno 50 g/100 ml vode (20 oC) |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Voda |
Največ 3 % (Karl Fischer) |
||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 357 KALIJEV ADIPAT
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev adipat |
||
Einecs |
242-838-1 |
||
Kemijska formula |
C6H8K2O4 |
||
Molekulska masa |
222,32 |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 99,0 % (računano na suho snov) |
||
Opis |
Beli kristali ali kristalinični prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
151 oC–152 oC (za adipinsko kislino) |
||
|
Približno 60 g/100 ml vode (20 oC) |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Voda |
Največ 3 % (Karl Fischer) |
||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 363 JANTARNA KISLINA
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Butandionska kislina |
||
Einecs |
203-740-4 |
||
Kemijska formula |
C4H6O4 |
||
Molekulska masa |
118,09 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
185,0 oC–190,0 oC |
||
Čistost |
|
||
Ostanek po žarjenju |
Ne več kakor 0,025 % (800 oC, 15 minut) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 380 TRIAMONIJEV CITRAT
Sopomenke |
Tribazični amonijev citrat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Triamonijeva sol 2-hidroksipropan-1,2,3-trikarboksilne kisline |
||
Einecs |
222-394-5 |
||
Kemijska formula |
C6H17N3O7 |
||
Molekulska masa |
243,22 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 97,0 % |
||
Opis |
Beli do sivkasto beli kristali ali prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi |
||
Čistost |
|
||
Oksalat |
Ne več kakor 0,04 % (kot oksalna kislina) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 385 KALCIJEV DINATRIJEV ETILENDIAMINTETRA ACETAT–EDTA
Sopomenke |
Kalcijev dinatrijev EDTA |
||
Calcium disodium edetate |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev(2)-dinatrijev N, N'-1,2-etandil-bis [N-(karboksimetil)-glicinat [(4-)-O, O',ON,ON] |
||
Calcium disodium ethylenediaminetetra acetate Kalcijev dinatrijev (etilendinitrilo)tetra acetat |
|||
Einecs |
200-529-9 |
||
Kemijska formula |
C10H12O8CaNa2·2H2O |
||
Molekulska masa |
410,31 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 97 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bela kristalinična zrnca, brez vonja ali bel do skoraj bel prah, rahlo higroskopski |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Vsebnost vode |
5 do 13 % (metoda Karl Fischer) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 400 ALGINSKA KISLINA
Definicija |
Linearni glikuronoglikan je pretežno iz enot β-(1-4) vezane D-manuronske in α-(1-4) vezane L-guluronske kisline v obliki piranskega obroča. Hidrofilni koloidni ogljikovodik ekstrahiramo z razredčenimi alkalijami iz naravnih sort raznih vrst rjavih morskih rastlin (Phaeophyceae) |
||
Einecs |
232-680-1 |
||
Kemijska formula |
(C6H8O6)n |
||
Molekulska masa |
10 000–600 000 (tipično povprečje) |
||
Vsebnost |
Alginska kislina daje ne manj kakor 20 % in ne več kakor 23 % ogljikovega dioksida (CO2), računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 91 % in ne več kakor 104,5 % alginske kisline (C6H8O6)n (računano na ekvivalentno maso 200) |
||
Opis |
Alginska kislina je lahko vlaknata, zrnata ali v prahu. Je bele do rumenkasto rjave barve in skoraj brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopna v vodi in organskih topilih, počasi topna v raztopinah natrijevega karbonata, natrijevega hidroksida in trinatrijevega fosfata |
||
|
0,5- % raztopini vzorca, pripravljenega z 1 M raztopino natrijevega hidroksida, dodamo eno petino njegovega volumna 2,5- % raztopine kalcijevega klorida. Nastane voluminozna, želatinasta oborina. S tem preskusom ločimo alginsko kislino od akacijevega gumija, natrijeve karboksimetilne celuloze, karboksimetilnega škroba, karagenana, želatine, gumigatija, gumija karaja, gumija moke rožičevih pešk, metilceluloze in gumija tragant |
||
|
0,5- % raztopini vzorca, pripravljenega z 1 M raztopino natrijevega hidroksida, dodamo eno polovico njegovega volumna nasičene raztopine amonijevega sulfata. Oborina ne nastane. S tem preskusom ločimo alginsko kislino od agarja, natrijeve karboksimetilne celuloze, karagenana, deesterificiranega pektina, želatine, gumija moke rožičevih pešk, metilceluloze in škroba |
||
|
0,01 g vzorca med močnim stresanjem raztopimo z 0,15 ml 0,1 N natrijevega hidroksida in dodamo 1 ml kisle ferisulfatne raztopine. V petih minutah se razvije češnjevo rdeča barva in postane temno škrlatna/vijolična |
||
Čistost |
|
||
pH 3 % suspenzije |
Med 2,0 in 3,5 |
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 oC, 4 ure) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 8 %, računano na suho snov |
||
Natrijev hidroksid (1 M raztopine) |
Ne več kakor 2 % netopne snovi, računano na suho snov |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 500 kolonij na gram |
||
E. coli |
V 5 g alginske kisline je ni |
||
Salmonella spp. |
V 10 g alginske kisline je ni |
E 401 NATRIJEV ALGINAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijeva sol alginske kisline |
||
Kemijska formula |
(C6H7 NaO6)n |
||
Molekulska masa |
10 000–600 000 (tipično povprečje) |
||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 18 % in ne več kakor 21 % ogljikovega dioksida (CO2), računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 90,8 % in ne več kakor 106,0 % natrijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 222) |
||
Opis |
Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 oC, 4 ure) |
||
V vodi netopna snov |
Ne več kakor 2 %, računano na suho snov |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 500 kolonij na gram |
||
E. coli |
V 5 g soli je ni |
||
Salmonella spp. |
V 10 g soli je ni |
E 402 KALIJEV ALGINAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijeva sol alginske kisline |
||
Kemijska formula |
(C6H7KO6)n |
||
Molekulska masa |
10 000–600 000 (tipično povprečje) |
||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 16,5 % in ne več kakor 19,5 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 89,2 % in ne več kakor 105,5 % kalijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 238) |
||
Opis |
Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 oC, 4 ure) |
||
V vodi netopna snov |
Ne več kakor 2 %, računano na suho snov |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 500 kolonij na gram |
||
E. coli |
V 5 g soli je ni |
||
Salmonella spp. |
V 10 g soli je ni |
E 403 AMONIJEV ALGINAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Amonijeva sol alginske kisline |
||
Kemijska formula |
(C6H11NO6)n |
||
Molekulska masa |
10 000–600 000 (tipično povprečje) |
||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 18 % in ne več kakor 21 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 88,7 % in ne več kakor 103,6 % amonijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 217) |
||
Opis |
Bel do rumenkast, vlaknat ali zrnat prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 oC, 4 ure) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 7 %, računano na suho snov |
||
V vodi netopna snov |
Ne več kakor 2 %, računano na suho snov |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 500 kolonij na gram |
||
E. coli |
V 5 g soli je ni |
||
Salmonella spp. |
V 10 g soli je ni |
E 404 KALCIJEV ALGINAT
Sopomenke |
Kalcijeva sol alginata |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijeva sol alginske kisline |
||
Kemijska formula |
(C6H7Ca1/2O6)n |
||
Molekulska masa |
10 000–600 000 (tipično povprečje) |
||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 18 % in ne več kakor 21 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 89,6 % in ne več kakor 104,5 % kalcijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 219) |
||
Opis |
Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 oC, 4 ure) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 500 kolonij na gram |
||
E. coli |
V 5 g soli je ni |
||
Salmonella spp. |
V 10 g soli je ni |
E 405 PROPAN–1,2–DIOL ALGINAT
Sopomenke |
Hidroksipropil alginat |
||
1,2-propandiolester alginske kisline |
|||
Propilenglikol alginat |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Propan-1,2-diolester alginske kisline; sestava se spreminja glede na stopnjo zaestrenja ter glede na odstotek prostih in nevtraliziranih karboksilnih skupin v molekuli |
||
Kemijska formula |
(C9H14O7)n |
||
(zaestren) |
|||
Molekulska masa |
10 000–600 000 (tipično povprečje) |
||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 16 % in ne več kakor 20 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 20 % (105 oC, 4 ure) |
||
Vsebnost skupnega propan-1,2-diola |
Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 45 % |
||
Vsebnost prostega propan-1,2-diola |
Ne več kakor 15 % |
||
V vodi netopna snov |
Ne več kakor 2 %, računano na suho snov |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 500 kolonij na gram |
||
E. coli |
V 5 g alginata je ni |
||
Salmonella spp. |
V 10 g alginata je ni |
E 406 AGAR
Sopomenke |
Geloza |
||
Japonski agar |
|||
Bengalska, cejlonska, kitajska ali japonska sljuda |
|||
Layor Carang |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Agar je hidrofilni koloidni polisaharid, sestavljen pretežno iz D-galaktoznih enot. Na približno vsakih deset D-galaktopiranoznih enot so hidroksi skupine zaestrene z žvepleno kislino, ki je nevtralizirana s kalcijem, magnezijem, kalijem ali natrijem. Ekstrahiramo ga iz nekaterih naravnih sort morskih alg, družin Gelidiaceae in Sphaerococcaceae ter sorodnih rdečih alg iz rodu Rhodophyceae |
||
Einecs |
232-658-1 |
||
Vsebnost |
Mejna koncentracija gela naj ne bi bila večja od 0,25 % |
||
Opis |
Agar je brez vonja ali rahlega značilnega vonja. Nemleti agar se ponavadi pojavlja v zvitkih iz tankih, membranskih in zlepljenih, dolgih in ozkih trakov ali pa je v zrezani, zrnati ali kosmičasti obliki. Lahko je svetlo rumenkasto oranžen, rumenkasto siv do bledo rumen ali brezbarven. Kadar je vlažen, je lepljiv, in kadar je suh, krhek. Uprašeni agar je bel do rumenkasto bel ali bledo rumen. Če ga pod mikroskopom preiskujemo v vodi, je zrnat in nekako vlaknat. Lahko so zraven še delci spužev in diatomej. V klorovodikovi raztopini je uprašeni agar prozornejši kakor v vodi, bolj ali manj zrnat, stisnjen in oglat ter tu in tam vsebuje delce diatomej. Jakost gela je mogoče standardizirati z dodatkom dekstroze in maltodekstrinov ali sladkorja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopen v mrzli vodi; topen v vreli vodi |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 22 % (105 oC, 5 ur) |
||
Pepel |
Ne več kakor 6,5 % pri 550 oC, računano na suho snov |
||
V kislini netopen pepel (netopen v približno 3 N klorovodikovi kislini) |
Ne več kakor 0,5 % pri 550 oC, računano na suho snov |
||
Netopne snovi (v vroči vodi) |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Škrob |
Nezaznaven z naslednjo metodo: enemu delu agarja v desetih delih vode dodamo nekaj kapljic raztopine joda. Modra barva se ne pojavi |
||
Želatina in druge beljakovine |
Približno 1 g agarja raztopimo v 100 ml vrele vode in pustimo, da se ohladi na približno 50 oC. Petim ml raztopine dodamo 5 ml trinitrofenolne raztopine (1 g brezvodnega trinitrofenola/100 ml vroče vode). Po 10 minutah se motnost ne pojavi |
||
Absorpcija vode |
V 100-ml merilni valj damo 5 g agarja, dopolnimo z vodo do oznake, zmešamo in 24 ur pustimo stati pri približno 25 oC. Vsebino valja prelijemo skozi navlaženo stekleno volno, tako da voda steče v drug 100-ml merilni valj. Ne smemo dobiti več kakor 75 ml vode |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
E 407 KARAGENAN
Sopomenke |
Trgovski izdelki se prodajajo pod različnimi imeni, kakor so: |
||
Irski mah gelose |
|||
Eucheuman (iz Eucheuma spp.) |
|||
Iridophycan (iz Iridaea spp.) |
|||
Hypnean (iz Hypnea spp.) |
|||
Furcellaran ali danski agar (iz Furcellaria fastigiata) |
|||
Karagenan (iz Chondrus in Gigartina spp.) |
|||
Opredelitev |
Karagenan se pridobiva z vodno ekstrakcijo naravnih sort morskih alg Gigartinaceae, Solieriaceae, Hypneaeceae in Furcellariaceae, družine razreda Rhodophyceae (rdeče alge). Za organsko obarjanje se lahko uporabljajo samo metanol, etanol in propan-2-ol. Karagenan je v sestavljen predvsem iz kalijevih, natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli polisaharidnih sulfatnih estrov, ki po hidrolizi dajejo galaktozo in 3,6- anhidrogalaktozo. Karagenan se ne hidrolizira ali kako drugače razgrajuje. |
||
Einecs |
232-524-2 |
||
Opis |
Rumenkast do brezbarven, grob do fin prah, ki je praktično brez vonja. |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Vsebnost metanola, etanola, propan-2-ola |
Največ 0,1 %, posamezno ali v kombinaciji |
||
Viskoznost 1,5 % raztopine pri 75 oC |
Najmanj kot 5 mPa.s |
||
Izguba pri sušenju |
Največ 12 % (105 oC, štiri ure) |
||
Sulfat |
Najmanj 15 % in največ 40 %, računano na suho snov (kot SO4) |
||
Pepel |
Najmanj 15 % in največ 40 %, računano na suho snov pri 550 oC |
||
Pepel, netopen v kislini |
Največ 1 %, računano na suho snov (netopen v 10 % klorovodikovi kislini) |
||
V kislini netopne snovi |
Največ 2 %, računano na suho snov (netopne v 1 % klorovodikovi kislini v/v) |
||
Majhna Molekulska masakaragenana (frakcija molske mase pod 50 kDa) |
Največ 5 % |
||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Največ 1 mg/kg |
||
Skupno število mikroorganizmov |
Največ 5 000 kolonij na gram |
||
Kvasovke in plesni |
Največ 300 kolonij na gram |
||
E. coli |
Ni prisotna v 5 g |
||
Salmonella spp. |
Ni prisotna v 10 g |
E 407a OBDELANE RDEČE MORSKE ALGE EUCHEUMA
Sopomenke |
PES (akronim za obdelane rdeče morske alge eucheuma) |
||
Opredelitev |
Obdelane rdeče morske alge eucheuma se pridobivajo z alkalno (KOH) vodno obdelavo naravnih sort morskih alg Eucheuma cottonii in Eucheuma spinosum, razreda Rhodophyceae (rdeče alge), s čimer se odstranijo nečistote, in z izpiranjem s svežo vodo ter sušenjem, da se dobi proizvod. Proizvod se lahko še bolje očisti z izpiranjem z metanolom, etanolom ali propan-2-olom in sušenjem. Karagenan je sestavljen predvsem iz kalijevih soli polisaharidnih sulfatnih estrov, ki po hidrolizi, dajejo galaktozo in 3,6 anhidrogalaktozo. Natrijeve, kalcijeve in magnezijeve soli polisaharidnih sulfatnih estrov so navzoče v manjših količinah. V proizvodu je navzoče tudi do 15 % celuloze alg. Karagenan v obdelani rdeči morski algi eucheuma se ne hidrolizira ali kako drugače kemijsko razgradi. |
||
Opis |
Rumeno rjav do rumenkast, grob do fin prah, ki je praktično brez vonja. |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
V vodi tvori motne viskozne suspenzije. Netopen v etanolu. |
||
Čistost |
|
||
Vsebnost metanola, etanola, propan-2-ola |
Največ 0,1 %, posamezno ali v kombinaciji |
||
Viskoznost 1,5 % raztopine pri 75 oC |
Najmanj 5 mPa.s |
||
Izguba pri sušenju |
Največ 12 % (105 oC, štiri ure) |
||
Sulfat |
Najmanj 15 % in največ 40 %, računano na suho snov (kot SO4) |
||
Pepel |
Najmanj 15 % in največ 40 %, računano na suho snov pri 550 oC |
||
Pepel, netopen v kislini |
Največ 1 %, računano na suho snov (netopen v 10 % klorovodikovi kislini) |
||
V kislini netopne snovi |
Najmanj 8 % in največ 15 %, računano na suho snov (netopen v 1 % žveplovi kislini v/v) |
||
Majhna Molekulska masa karagenana (frakcija molske mase pod 50 kDa) |
Največ 5 % |
||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Največ 1 mg/kg |
||
Skupno število mikroorganizmov |
Največ 5 000 kolonij na gram |
||
Kvasovke in plesni |
Največ 300 kolonij na gram |
||
E. coli |
ni prisotna v 5 g |
||
Salmonella spp. |
ni prisotna v 10 g |
E 410 GUMI ROŽIČEVIH PEŠK
Sopomenke |
Carob bean gum |
||
Algaroba |
|||
Definicija |
Je mleti endosperm semen naravne sorte rožičevega drevesa, Cerationia siliqua (L.) Taub. (družina Leguminosae). Pretežno je iz visokomolekularnega hidrokoloidnega polisaharida, sestavljenega iz galaktopiranoznih in manopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z glikozidnimi vezmi, in ga kemično lahko opišemo kot galaktomanan |
||
Molekulska masa |
50 000–3 000 000 |
||
Einecs |
232-541-5 |
||
Vsebnost |
Vsebnost galaktomanana ne manj kakor 75 % |
||
Opis |
Bel do rumenkasto bel prah, skoraj brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Na stekleno ploščico damo nekaj zmletega vzorca in vodno raztopino, ki vsebuje 0,5 % joda in 1 % kalijevega jodida, ter pregledamo pod mikroskopom. Gumi rožičevih pešk vsebuje dolge raztegnjene cevaste celice, ki so ločene ali rahlo razmaknjene. Gumi guar pa ima okrogle do hruškasto oblikovane celice, ki se med seboj tiščijo. Vsebina celic je rumena do rjava |
||
|
Topen v vroči vodi, netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 oC, 5 ur) |
||
Pepel |
Ne več kakor 1,2 %, določeno pri 800 oC |
||
Beljakovine (N x 6,25) |
Ne več kakor 7 % |
||
V kislini netopna snov |
Ne več kakor 4 % |
||
Škrob |
Nezaznaven z naslednjo metodo: enemu delu vzorca z desetimi deli vode dodamo nekaj kapljic raztopine joda. Modra barva se ne pojavi |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Etanol in propan-2-ol |
Ne več kakor 1 %, posamezno ali v kombinaciji |
E 412 GUMA GUAR
Sopomenke |
Gum cyamopsis |
||
Guar flour |
|||
Definicija |
Guma guar je mleti endosperm semen naravne sorte rastline guar, Cyamopsis tetragonolobus (L.) Taub. (družina Leguminosae). Je pretežno iz visokomolekularnega hidrokoloidnega polisaharida, sestavljenega iz galaktopiranoznih in manopiranoznih enot z glikozidno vezavo, ki jih kemično lahko opišemo kot galaktomanan |
||
Einecs |
232-536-8 |
||
Molekulska masa |
50 000–8 000 000 |
||
Vsebnost |
Vsebnost galaktomanana ni manjša od 75 % |
||
Opis |
Bel do rumenkasto bel prah, skoraj brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Topna v mrzli vodi |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 oC, 5 ur) |
||
Pepel |
Ne več kakor 1,5 % pri 800 oC |
||
V kislini netopne snovi |
Ne več kakor 7 % |
||
Beljakovine (N x 6,25) |
Ne več kakor 10 % |
||
Škrob |
Nezaznaven z naslednjo metodo: enemu delu vzorca z desetimi deli vode dodamo nekaj kapljic raztopine joda. (Modra barva se ne pojavi) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
E 413 GUMI TRAGANT
Sopomenke |
Gumi tragant |
||
Tragant |
|||
Definicija |
Gumi tragant je posušen izcedek iz zarezanih debel in vej naravnih sort rastline Astragalus gummifer Labillardiere ter drugih azijskih vrst Astragalusa (družina Leguminosae). Pretežno je iz visokomolekularnih polisaharidov (galaktoarabanov in kislih polisaharidov), iz katerih pri hidrolizi dobimo galakturonsko kislino, galaktozo, arabinozo, ksilozo in fukozo. Vsebuje lahko tudi manjšo količino ramnoze in glukoze (pridobljene iz sledov škroba in/ali celuloze) |
||
Molekulska masa |
Približno 800 000 |
||
Einecs |
232-552-5 |
||
Opis |
Nemleti gumi tragant so sploščeni, vlaknati, ravni ali skrivljeni delci ali spiralno zaviti koščki debeline od 0,5 do 2,5 mm in dolžine do 3 cm. Je bele do bledo rumene barve, nekateri delci so lahko rdečkasti. Delci so roževinastega otipa s kratkim prelomom. Je brez vonja, raztopine pa so neokusne in sluzave. Uprašeni gumi tragant je bele do bledo rumene ali rožnatorjave (bledo rjave) barve |
||
Identifikacija |
|
||
|
1 gram vzorca s 50 ml vode nabrekne in tvori gladko, žilavo, opalescentno sluz; netopen v etanolu in ne nabrekne v 60- % (m/v) vodnem etanolu |
||
Čistost |
|
||
Negativna reakcija na gumo karaja |
1 gram kuhamo z 20 ml vode, dokler ne nastane sluz. Dodamo 5 ml klorovodikove kisline in zmes kuhamo še 5 minut. Obstojna rožnata ali rdeča barva se ne sme razviti. |
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 16 % (105 oC, 5 ur) |
||
Skupen pepel |
Ne več kakor 4 % |
||
V kislini netopen pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
||
V kislini netopne snovi |
Ne več kakor 2 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Salmonella spp. |
V 10 g gumija tragant je ni |
||
E. coli |
V 5 g gumija tragant je ni |
E 414 GUMIARABIKUM
Sopomenke |
Akacijeva guma |
||
Definicija |
Gumiarabikum je posušen izcedek iz zarezanih debel in vej naravnih sort rastline Acacia senegal (L) Willdenow ali sorodnih vrst akacije (družina Leguminosae). Je pretežno iz visokomolekularnih polisaharidov ter njihovih kalcijevih, magnezijevih in kalijevih soli, ki pri hidrolizi dajo arabinozo, galaktozo, ramnozo in glukuronsko kislino |
||
Molekulska masa |
Približno 350 000 |
||
Einecs |
232-519-5 |
||
Opis |
Nemleti gumiarabikum se pojavlja kot bele ali rumenkasto bele sferoidne kapljice raznih velikosti ali kot oglati delci; včasih je pomešan s temnejšimi delci. Na voljo je tudi v belih do rumenkasto belih kosmičih, zrncih, prahu ali kot posušena snov po razprševanju |
||
Identifikacija |
|
||
|
Raztopina, ki jo dobimo tako, da 1 gram gumija raztopimo v 2 ml mrzle vode, gladko teče, je kisla na lakmus in netopna v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 17 % (105 oC, 5 ur) za zrnato in ne več kakor 10 % (105 oC, 4 ure) za posušeno snov po razprševanju |
||
Skupni pepel |
Ne več kakor 4 % |
||
V kislini netopen pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
||
V kislini netopne snovi |
Ne več kakor 1 % |
||
Škrob ali dekstrin |
1 del gume s 50 deli vode skuhamo in ohladimo. Petim ml dodamo 1 kapljico raztopine joda. Modrikasta ali rdečkasta barva se ne pojavi |
||
Tanin |
10 ml raztopine 1 dela gume v 50 delih vode dodamo približno 0,1 ml raztopine feriklorida (9 g FeCL3. 6H2O in dopolnimo z vodo do oznake 100 ml). Črnkasta barva ali črnkasta usedlina se ne pojavi |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Produkti hidrolize |
Ne vsebuje manoze, ksiloze in galakturonske kisline (določeno s kromatografijo) |
||
Salmonella spp. |
V 10 g gumija je ni |
||
E. coli |
V 5 g gumija je ni |
E 415 GUMA KSANTAN
Opredelitev |
Guma ksantan je visokomolekularna polisaharidna guma in izdelana s fermentiranjem ogljikovih hidratov s čisto kulturo iz naravnih vrst Xanthomonas campestris, produkt fermentacije čistimo z etanolom ali propan-2-e-2-olom, sušimo in meljemo. Vsebuje D-glukozo in D-manozo kot prevladujoči heksozni enoti skupaj z D-glukuronsko in alfa ketopropionsko kislino; gumo pripravimo kot natrijevo, kalijevo ali kalcijevo sol. Njene raztopine so nevtralne |
||
Molekulska masa |
Približno 1 000 000 |
||
Einecs |
234-394-2 |
||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 4,2 % in ne več kakor 5 % CO2, računano na suho snov, kar ustreza 91 % do 108 % gume ksantan |
||
Opis |
Prah smetanaste barve |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topna v vodi. Netopna v etanolu. |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 oC, 2,5 ure) |
||
Skupni pepel |
Pri štiriurnem sušenju pri 105 oC, sežig pri 650 oC, ne več kakor 16 % pri, računano na suho snov |
||
Piruvična kislina |
Ne manj kakor 1,5 % |
||
Dušik |
Ne več kakor 1,5 % |
||
Etanol in propan-2-ol |
Ne več kakor 500 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 5 000 kolonij na gram |
||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 300 kolonij na gram |
||
E. coli |
V 5 g gumija je ni |
||
Salmonella spp. |
V 10 g gumija je ni |
||
Xanthomonas campestris |
Ni živih celic v 1 g |
E 416 GUMI KARAJA
Sopomenke |
Katilo |
||
Kadaya |
|||
Gum sterculia |
|||
Sterculia |
|||
Karaya, gum karaya |
|||
Kullo |
|||
Kuterra |
|||
Definicija |
Gumi karaja je izcedek iz zarezanih debel in vej naravne vrste Sterculia urens Roxburgh in drugih vrst Sterculiae (družina Sterculiaceae) ali iz Cochlospermum gossypium A. P. De Candolle ali drugih vrst Cochlospermum (družina Bixaceae). Je pretežno iz visokomolekularnih acetiliranih polisaharidov, ki pri hidrolizi dajo galaktozo, ramnozo in galakturonsko kislino ter manjšo količino glukuronske kisline |
||
Einecs |
232-539-4 |
||
Opis |
Gumi karaja se pojavlja v kapljicah raznih velikosti ali kot nepravilni lomljeni delci značilnega semikristaliničnega videza. Je roževinasta, prosojna bledo rumena do rožnatorjava guma. Uprašeni gumi karaja je bledo siv do rožnatorjav. Ima izrazit vonj po ocetni kislini |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopen v etanolu |
||
|
Gumi karaja nabrekne v 60- % etanolu, kar ga loči od drugih vrst gume |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 20 % (105 oC, 5 ur) |
||
Skupni pepel |
Ne več kakor 8 % |
||
V kislini netopen pepel |
Ne več kakor 1 % |
||
V kislini netopne snovi |
Ne več kakor 3 % |
||
Hlapna kislina |
Ne manj kakor 10 % (kot ocetna kislina) |
||
Škrob |
Nezaznaven |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Salmonella spp. |
V 10 g gume je ni |
||
E. coli |
V 5 g gume je ni |
E 417 GUMI TARA
Definicija |
Gumi tara pridobivamo z mletjem endosperma semen naravnih vrst rastline Caesalpinia spinosa (družina Leguminosae). Je iz visokomolekularnih polisaharidov, sestavljenih pretežno iz galaktomananov. Glavna sestavina je iz ravnih verig (1-4)-β-D-manopiranoznih enot z α-D-galaktopiranoznimi enotami, vezanimi z (1–6) vezmi. Razmerje manoze proti galaktozi v gumiju tara je 3:1. (V gumiju rožičevih pešk je to razmerje 4:1 in v gumiju gvar 2:1) |
||
Einecs |
254-409-6 |
||
Opis |
Bel do belkasto rumen prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi. |
||
Netopen v etanolu |
|||
|
Vodni raztopini vzorca dodamo manjšo količino natrijevega borata. Nastane gel |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % |
||
Pepel |
Ne več kakor 1,5 % |
||
V kislini netopne snovi |
Ne več kakor 2 % |
||
Beljakovine |
Ne več kakor 3,5 % (faktor N x 5,7) |
||
Škrob |
Nezaznaven |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
E 418 GUMI GELAN
Definicija |
Gumi gelan je visokomolekularni polisaharidni gumi, izdelan tako, da fermentiramo ogljikove hidrate s čisto kulturo naravnih vrst Pseudomonas elodea, in kar dobimo s fermentacijo, čistimo z izopropilnim alkoholom, sušimo in meljemo. Visokomolekularni polisaharid je pretežno iz ponavljajočih se tetrasaharidnih enot, sestavljenih iz ene ramnoze, ene glukoronske kisline in dveh glukoz ter substituiranih z acilnimi (gliceril in acetil) skupinami, kakršni so O-glikozidno vezani estri. Glukoronsko kislino nevtraliziramo do mešanice kalijevih, natrijevih, kalcijevih in magnezijevih soli |
||
Einecs |
275-117-5 |
||
Molekulska masa |
Približno 500 000 |
||
Vsebnost |
Daje ne manj kakor 3,3 % in ne več kakor 6,8 % CO2, računano na suho snov |
||
Opis |
Sivkasto bel prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
V vodi se topi in daje viskozne raztopine. |
||
Netopen v etanolu |
|||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % po sušenju (105 oC, 21/2 ure) |
||
Dušik |
Ne več kakor 3 % |
||
Propan-2-ol |
Ne več kakor 750 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Skupno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 10 000 kolonij na gram |
||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 400 kolonij na gram |
||
E. coli |
V 5 g gumija je ni |
||
Salmonella spp. |
V 10 g gumija je ni |
E 420 (i) SORBITOL
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi I k Direktivi Komisije 2008/60/ES (8).
E 420 (ii) SORBITOL SIRUP
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi I k Direktivi 2008/60/ES.
E 421 MANITOL
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi I k Direktivi 2008/60/ES.
E 422 GLICEROL
Sopomenke |
Glicerin |
||
Definicija |
|
||
Kemijska imena |
1,2,3-propantriol |
||
Glicerol |
|||
Trihidroksipropan |
|||
Einecs |
200-289-5 |
||
Kemijska formula |
C3H8O3 |
||
Molekulska masa |
92,10 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 % glicerola, računano na suho snov |
||
Opis |
Bistra, brezbarvna, higroskopska, sirupasta tekočina rahlega značilnega vonja, ki ni niti oster niti neprijeten |
||
Identifikacija |
|
||
|
V epruveti segrejemo nekaj kapljic vzorca z 0,5 g kalijevega bisulfata. Razvijejo se značilne dražeče pare akroleina |
||
|
Ne manj kakor 1,257 |
||
|
Med 1,471 in 1,474 |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 5 % (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,01 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
||
Butantrioli |
Ne več kakor 0,2 % |
||
Akrolein, glukoza in amonijeve spojine |
Zmes 5 ml glicerola in 5 ml raztopine kalijevega hidroksida (1 z 10) 5 minut segrevamo pri 60 oC. Zmes ne porumeni in ne oddaja vonja po amonijaku |
||
Maščobne kisline in estri |
Ne več kakor 0,1 %, računano kot butirna kislina |
||
Klorirane spojine |
Ne več kakor 30 mg/kg (kot klor) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 425 (i) KONJAC GUMA
Opredelitev pojma |
Konjak guma je vodotopni hidrokoloid, dobljen z vodno ekstrakcijo iz konjak moke. Ta moka je nečiščen surovi produkt iz korenin trajnice Amorphophallus konjac. Glavna sestavina konjak gume je vodotopen, visokomolekularen polisaharid glukomanan, sestavljen iz enot D-manoze in D-glukoze z molsko rotacijo 1,6:1,0, povezanih z β (1-4)-glikozidnimi vezmi. Krajše stranske verige so povezane z β (1-3)-glikozidnimi vezmi, acetilne skupine se pojavljajo naključno, v razmerju 1 skupina na 9 do 19 enot sladkorja. |
||
Molekulska masa |
Glavna sestavina glukomanan ima povprečno molekularno maso 200 000 do 2 000 000 |
||
Analiza |
Najmanj 75 % ogljikovih hidratov |
||
Opis |
Bel, rumenkast do svetlo rumenorjav prašek |
||
Identifikacija |
|
||
|
Dispergiran v vroči ali hladni vodi tvori zelo viskozno raztopino s pH med 4,0 in 7,0 |
||
|
V epruveto se da 1 % raztopina vzorca in 5 ml 4 % raztopine natrijevega borata ter se močno stresa. Nastane gel |
||
|
Pripravi se 2 % raztopina vzorca, se med močnim in stalnim mešanjem segreva 30 minut na vodni kopeli in nato ohladi na sobno temperaturo. V 30 g tako pripravljenega vzorca se za vsak gram vzorca doda 1 ml 10 % raztopine kalijevega karbonata, ki naj vzorec pri sobni temperaturi dobro omoči. Mešanica se segreje na vodni kopeli do 85 oC in na tej temperaturi pusti 2 uri brez mešanja. Pri teh pogojih nastane toplotno stabilen gel |
||
|
Najmanj 3 kgm-1s-1 pri 25 oC. |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 12 % (105 oC, 5 ur) |
||
Škrob |
Največ 3 % |
||
Beljakovine |
Največ 3 % (N × 5,7) |
||
Dušik se določi po metodi kjeldahl. Odstotni delež dušika v vzorcu, pomnožen s 5,7, da odstotni delež beljakovin v vzorcu |
|||
Snov, topna v etru |
Največ 0,1 % |
||
Pepel skupaj |
Največ 5,0 % (800 oC, 3 do 4 ure) |
||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
||
Salmonella spp. |
V 12,5 g je ni |
||
E. coli |
V 5 g je ni |
E 425 (ii) KONJAC GLUKOMANAN
Opredelitev pojma |
Konjak glukomanan je vodotopni hidrokoloid, dobljen iz konjak moke s pranjem v vodi, ki ji je dodan etanol. Konjak moka je nečiščen, surov produkt iz korenin trajnice Amorphophallus konjac. Glavna sestavina je vodotopen, visokomolekularen polisaharid glukomanan, ki je sestavljen iz enot D-manoze in D-glukoze z molskim razmerjem 1,6: 1,0, povezanih z β (1-4)-glikozidnimi vezmi z vejo na okoli 50 do 60 enot. Približno vsak 19. sladkorni ostanek je acetiliran |
||
Molekulska masa |
500 000 do 2 000 000 |
||
Analiza |
Skupne prehranske vlaknine, najmanj 95 % v suhi snovi |
||
Opis |
Bel do rahlo rjavkast, drobnozrnat, sipek prašek, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Dispergiran v vroči ali hladni vodi tvori zelo viskozno raztopino s pH med 5,0 in 7,0. Topnost narašča s segrevanjem in mehanskim mešanjem |
||
|
Pripravi se 2 % raztopina vzorca, med močnim mešanjem se segreva na vodni kopeli 30 minut in nato ohladi na sobno temperaturo. V 30 g tako pripravljenega vzorca se za vsak gram doda 1 ml 10 % raztopine kalijevega karbonata, ki naj vzorec pri sobni temperaturi dobro omoči. Mešanica se na vodni kopeli segreje do 85 oC in pusti na tej temperaturi 2 uri brez mešanja. Pri teh pogojih nastane toplotno stabilen gel. |
||
|
Največ 20 kgm-1s-1 pri 25 oC |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 8 % (105 oC, 3 ure) |
||
Škrob |
Največ 1 % |
||
Beljakovine |
Največ 1,5 % (N × 5,7) |
||
Dušik se določi po metodi kjeldahl. Odstotek dušika v vzorcu, pomnožen s 5,7, da odstotek beljakovin v vzorcu |
|||
Snov, topna v etru |
Največ 0,5 % |
||
Sulfit (kot SO2) |
Največ 4 mg/kg |
||
Klorid |
Največ 0,02 % |
||
Topno v 50 % alkoholu |
Največ 2,0 % material |
||
Pepel skupaj |
Največ 2,0 % (800 oC, 3 to 4 ure) |
||
Svinec |
Največ 1 mg/kg |
||
Salmonella spp. |
V 12,5 g je ni |
||
E. coli |
V 5 g je ni |
E 426 HEMICELULOZA IZ SOJE
Sopomenke |
|
||
Opredelitev |
Hemiceluloza iz soje je rafiniran v vodi topel polisaharid, ki se pridobiva iz naravnih sojinih vlaken z ekstrakcijo z vročo vodo |
||
Kemijska imena |
V vodi topni sojini polisaharidi |
||
V vodi topna sojina vlakna |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 74 % ogljikovih hidratov |
||
Opis |
Bel, rumenkast do svetlo rumenorjav prašek |
||
Določitev |
|
||
|
Topna v vroči in mrzli vodi, ne da bi pri tem nastal gel |
||
5,5±1,5 |
|||
|
Ne več kakor 200 mPa.s |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 7 % (105 oC, 4 ure) |
||
Beljakovine |
Ne več kakor 14 % |
||
Skupaj pepel |
Ne več kakor 9,5 % (600 oC, 4 ure) |
||
Arzen |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Standardno število mikroorganizmov |
Ne več kakor 3 000 kolonij na gram |
||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 100 kolonij na gram |
||
E. coli |
Negativno v 10 g |
E 431 POLIOKSIETILEN (40) STEARAT
Sopomenke |
polioksil (40) stearat |
||
polioksietilen (40) monostearat |
|||
Definicija |
Zmes mono- in diestrov v komercialni stearinski kislini primerni za prehrano in mešanih polioksietilen diolov, ki imajo povprečno dolžino polimerov približno 40 oksietilenskih enot, skupaj z nevezanim poliolom |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Kosmiči smetanaste barve, pri 25 o C pa trdna, voščena snov komaj zaznavnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi, etanolu, metanolu in etil acetatu. Netopen v mineralnem olju |
||
|
39 oC–44 oC |
||
|
Značilen za parcialni ester maščobnih kislin polioksietiliranega poliola |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 3 % (metoda Karl Fischer) |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 1 |
||
Vrednost umiljenja |
Ne manj kakor 25 in ne več kakor 35 |
||
Hidroksilna vrednost |
Ne manj kakor 27 in ne več kakor 40 |
||
1,4-dioksan |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
||
Etilen glikoli (mono- in di-) |
Ne več kakor 0,25 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 432 POLIOKSIETILEN SORBITAN MONOLAURAT (POLISORBAT 20)
Sopomenke |
Polisorbat 20 |
||
Polioksietilen (20) sorbitan monolaurat |
|||
Definicija |
Zmes parcialnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov v komercialni lavrinski kilslini primerni za prehrano in kondenziranih s približno 20 moli etilen oksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 70 % oksietilenskih skupin, kar je enakovredno ne manj kakor 97,3 % polioksietilen (20) sorbitan monolaureata, računano na suho snov |
||
Opis |
Rumena do rumeno rjava oljnata tekočina pri 25 oC komaj zaznavnega, značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi, etanolu, metanolu, etil acetatu in dioksanu. Netopen v mineralnem olju in petrol etru |
||
|
Značilen za parcialni ester maščobnih kislin polioksietiliranega poliola |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 3 % (metoda Karl Fischer) |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 2 |
||
Vrednost umiljenja |
Ne manj kakor 40 in ne več kakor 50 |
||
Hidroksilna vrednost |
Ne manj kakor 96 in ne več kakor 108 |
||
1,4-dioksan |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
||
Etilen glikoli (mono- in di-) |
Ne več kakor 0,25 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 433 POLIOKSIETILEN SORBITAN MONOOLEAT (POLISORBAT 80)
Sopomenke |
Polisorbat 80 |
||
Polioksietilen (20) sorbitan monooleat |
|||
Definicija |
Zmes parcialnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov v komercialni oleinski kislini primerni za prehrano in kondenziranih s približno 20 moli etilen oksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 65 % oksietilenskih skupin, kar je enakovredno ne manj kakor 96,5 % polioksietilen (20) sorbitan monooleata, računano na suho snov |
||
Opis |
Rumena do rumeno rjava oljnata tekočina pri 25 oC komaj zaznavnega, značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi, etanolu, metanolu, etil acetatu in toluenu. Netopen v mineralnem olju in petrol etru |
||
|
Značilen za parcialni ester maščobnih kislin polioksietiliranega poliola |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 3 % (metoda Karl Fischer) |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 2 |
||
Vrednost umiljenja |
Ne manj kakor 45 in ne več kakor 55 |
||
Hidroksilna vrednost |
Ne manj kakor 65 in ne več kakor 80 |
||
1,4-dioksan |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
||
Etilen glikoli (mono- in di-) |
Ne več kakor 0,25 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 434 POLIOKSIETILEN SORBITAN MONOPALMITAT (POLISORBAT 40)
Sopomenke |
Polisorbat 40 |
||
Polioksietilen (20) sorbitan monopalmitat |
|||
Definicija |
Zmes parcialnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov v komercialni palmitinski kislini primerni za prehrano in kondenziranih s približno 20 moli etilen oksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 66 % oksietilenskih skupin, kar je enakovredno ne manj kakor 97 % polioksietilen (20) sorbitan monopalmitata, računano na suho snov |
||
Opis |
Rumena do oranžna oljnata tekočina ali pol želatinasta substanca pri 25 oC, komaj zaznavnega, značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi, etanolu, metanolu, etil acetatu in acetonu. Netopen v mineralnem olju |
||
|
Značilen za parcialni ester maščobnih kislin polioksietiliranega poliola |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 3 % (metoda Karl Fischer) |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 2 |
||
Vrednost umiljenja |
Ne manj kakor 41 in ne več kakor 52 |
||
Hidroksilna vrednost |
Ne manj kakor 90 in ne več kakor 107 |
||
1,4-dioksan |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
||
Etilen glikoli (mono- in di-) |
Ne več kakor 0,25 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 435 POLIOKSIETILEN SORBITAN MONOSTEARAT (POLISORBAT 60)
Sopomenke |
Polisorbat 60 |
||
Polioksietilen (20) sorbitan monostearat |
|||
Definicija |
Zmes parcialnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov v komercialni stearinski kislini primerni za prehrano in kondenziranih s približno 20 moli etilen oksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 65 % oksietilenskih skupin, kar je enakovredno ne manj kakor 97 % polioksietilen (20) sorbitan monostearata, računano na suho snov |
||
Opis |
Rumena do oranžna oljnata tekočina ali pol želatinasta substanca pri 25 oC, komaj zaznavnega, značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi, etil acetatu in toluenu. Netopen v mineralnem olju in rastlinskih oljih |
||
|
Značilen za parcialni ester maščobnih kislin polioksietiliranega poliola |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 3 % (metoda Karl Fischer) |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 2 |
||
Vrednost umiljenja |
Ne manj kakor 45 in ne več kakor 55 |
||
Hidroksilna vrednost |
Ne manj kakor 81 in ne več kakor 96 |
||
1,4-dioksan |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
||
Etilen glikoli (mono- in di-) |
Ne več kakor 0,25 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 436 POLIOKSIETILEN SORBITAN TRISTEARAT (POLISORBAT 65)
Sopomenke |
Polisorbat 65 |
||
Polioksietilen (20) sorbitan monopalmitat |
|||
Definicija |
Zmes parcialnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov v komercialni stearinski kislini primerni za prehrano in kondenziranih s približno 20 moli etilen oksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 46 % oksietilenskih skupin, kar je enakovredno ne manj kakor 96 % polioksietilen (20) sorbitan tristearata, računano na suho snov |
||
Opis |
Temno obarvana, pri 25 °C trdna voščena snov komaj zaznavnega značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
V vodi dispergira. Topen v mineralnem olju, pertrol etru, acetonu, etru, dioksanu, etanolu in metanolu |
||
|
29 °C–33 °C |
||
|
Značilen za parcialni ester maščobnih kislin polioksietiliranega poliola |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 3 % (metoda Karl Fischer) |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 2 |
||
Vrednost umiljenja |
Ne manj kakor 88 in ne več kakor 98 |
||
Hidroksilna vrednost |
Ne manj kakor 40 in ne več kakor 60 |
||
1,4-dioksan |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
||
Etilen glikoli (mono- in di-) |
Ne več kakor 0,25 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 440 (i) PEKTIN
Definicija |
Pektin je pretežno iz delnih metilnih estrov poligalakturonske kisline ter njihovih amonijevih, natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli. Pridobivamo ga z ekstrakcijo v vodnem mediju iz ustreznih snovi naravnih vrst užitnih rastlin, običajno agrumov in jabolk. Za obarjanje je dovoljeno uporabljati samo metanol, etanol in propan-2-ol |
||
Einecs |
232-553-0 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 65 % galakturonske kisline, računano na suho snov brez pepela, po pranju s kislino in alkoholom |
||
Opis |
Bel, svetlo rumen, svetlo siv ali svetlo rjav prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi, s katero tvori koloidno, opalescentno raztopino. Netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 12 % (105 oC, 2 uri) |
||
V kislini netopen pepel |
Ne več kakor 1 % (netopen v približno 3 N klorovodikovi kislini) |
||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na suho snov |
||
Vsebnost dušika |
Ne več kakor 1,0 % po pranju s kislino in etanolom |
||
Prosti metanol, etanol in propan-2-ol |
Ne več kakor 1 %, posamezno ali v kombinaciji, računano na suho snov |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 440 (ii) AMIDIRANI PEKTIN
Definicija |
Amidirani pektin je pretežno iz delnih metilnih estrov in amidov poligalakturonske kisline ter njenih amonijevih, natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli. Pridobivamo ga z ekstrakcijo v vodnem mediju iz ustrezne snovi naravnih vrst užitnih rastlin, običajno agrumov ali jabolk, in z obdelavo z amonijakom pri izpolnjenih alkalnih pogojih. Za obarjanje je dovoljeno uporabljati samo metanol, etanol in propan-2-ol |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 65 % galakturonske kisline, računano na suho snov brez pepela, po pranju s kislino in alkoholom |
||
Opis |
Bel, svetlo rumen, svetlo sivkast ali svetlo rjavkast prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi, tvori koloidno, opalescentno raztopino. Netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 12 % (105 oC, 2 uri) |
||
V kislini netopen pepel |
Ne več kakor 1 % (netopen v približno 3 N klorovodikovi kislini) |
||
Stopnja amidiranja |
Ne več kakor 25 % vseh karboksilnih skupin |
||
Ostanek žveplovega dioksida |
Ne več kakor 50 mg/kg, računano na suho snov |
||
Vsebnost dušika |
Ne več kakor 2,5 % po pranju s kislino in etanolom |
||
Prosti metanol, etanol in propan-2-ol |
Ne več kakor 1 %, posamezno ali v kombinaciji, na suho snov brez hlapnih snovi |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
E 442 AMONIJEVI FOSFATIDI
Sopomenke |
Amonijeve soli fosfatidne kisline, mešane amonijeve soli fosforiliranih gliceridov |
||
Definicija |
Zmes amonijevih spojin fosfatidnih kislin, pridobljenih iz užitne maščobe in olja (običajno delno strjenega repičnega olja). Ena ali dve ali tri gliceridne enote so lahko vezane na fosfor. Dva fosforjeva estra sta lahko povezana med seboj kot fosfatidil fosfatidi |
||
Vsebnost |
Vsebnost fosforja: ne manj kakor 3 % in ne več kakor 3,4 utežne odstotke; vsebnost amonija: ne manj kakor 1,3 % in ne več kakor 1,5 % (računano kot N) |
||
Opis |
Poltrda mast |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topni v maščobah. Netopni v vodi. Delno topni v etanolu in acetonu |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Snovi, netopne v petroletru |
Ne več kakor 2,5 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 444 SAHAROZA ACETAT IZOBUTIRAT
Sopomenke |
SAIB |
||
Definicija |
Saharoza acetat izobutirat je reakcijska zmes produktov, dobljenih z esterifikacijo živilske saharoze z anhidridom ocetne kisline in izobutir anhidridom, ki ji sledi destilacija. Zmes vsebuje vse možne kombinacije estrov z molskim razmerjem acetat: butirat okoli 2:6 |
||
Einecs |
204-771-6 |
||
Kemijsko ime |
Saharoza di(acetat) heksaizobutirat |
||
Kemijska formula |
C40H62O19 |
||
Molekulska masa |
832-856 (približno), C40H62O19: 846,9 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98,8 % in ne več kakor 101,9 % C40H62O19 |
||
Opis |
Bistra tekočina, bledo slamnate barve, brez usedline, blagega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopen v vodi. Topen v večini organskih topil |
||
|
[d]25 D: 1,4492–1,4504 |
||
|
[d]25 D: 1,141–1,151 |
||
Čistost |
|
||
Triacetin |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 0,2 |
||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 524 in ne več kakor 540 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 445 GLICEROLNI ESTRI LESNE SMOLE
Sopomenke |
Ester gum |
||
Definicija |
Kompleksna zmes tri- in diglicerolnih estrov smolnih kislin iz lesne smole. Smolo pridobivamo z ekstrakcijo iz starih borovih štorov; čistimo jo z rafinacijskim postopkom tekoče-tekoče. Tu niso vštete snovi, derivatizirane iz gumijeve smole, izcedek živih borovih dreves in snovi, derivatizirane iz smole talovega olja in stranski proizvod pri predelavi (pulpe) rjavega papirja. Končni izdelek je iz približno 90 % smolnih kislin in 10 % nevtralnih (nekislih spojin). Kisla smolna frakcija je kompleksna zmes izomernih diterpenoidnih monokarboksilnih kislin z empirično molekulsko formulo C20H30O2, v glavnem kot abietinska kislina. Snov čistimo s kapljajočo ali protitočno parno destilacijo |
||
Opis |
Trda, rumena do bledo rumeno rjava trdna snov |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopni v vodi. Topni v acetonu |
||
|
Značilen za spojino |
||
Čistost |
|
||
Specifična teža raztopine |
[d]20 25 ne manj kakor 0,935, če jo določamo v 50- % raztopini d-limonena (97 %, vrelišče pri 175,5–176 oC, d20 4: 0,84) |
||
Območje mehčanja |
Med 82 oC in 90 oC |
||
Kislinsko število |
Ne manj kakor 3 in ne več kakor 9 |
||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 15 in ne več kakor 45 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Preskus izključenosti smole talovega olja (preskus na žveplo) |
Če organske spojine, ki vsebujejo žveplo, segrevamo skupaj z natrijevim formatom, se žveplo spremeni v hidrogensulfid, ki ga z lahkoto zaznamo z uporabo svinčevega acetatnega papirja. Pozitivna reakcija pokaže, da je bila uporabljena smola talovega olja namesto lesne smole |
E 450 (i) DINATRIJEV DIFOSFAT
Sopomenke |
Dinatrijev dihidrogen difosfat |
||
Dinatrijev dihidrogen pirofosfat |
|||
Kisel natrijev pirofosfat |
|||
Dinatrijev pirofosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Dinatrijev dihidrogen difosfat |
||
Einecs |
231–835–0 |
||
Kemijska formula |
Na2H2P2O7 |
||
Molekulska masa |
221,94 |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 95 % dinatrijevega difosfata |
||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 63,0 % in ne več kot 64,5 % |
||
Opis |
Bel prah ali zrnca |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Topen v vodi |
||
|
Med 3,7 in 5,0 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kot 0,5 % (105 oC, štiri ure) |
||
V vodi netopna snov |
Ne več kot 1 % |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 450 (ii) TRINATRIJEV DIFOSFAT
Sopomenki |
Kisel trinatrijev pirofosfat |
||
Trinatrijev monohidrogen difosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Einecs |
238–735–6 |
||
Kemijska formula |
Monohidrat: Na3HP2O7 . H2O |
||
Brezvodni: Na3HP2O7 |
|||
Molekulska masa |
Monohidrat: 261,95 |
||
Brezvodni: 243,93 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 95 %, računano na suho snov |
||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 57 % in ne več kot 59 % |
||
Opis |
Bel prah ali zrnca, obstaja brezvoden ali kot monohidrat |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Med 6,7 in 7,5 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 4,5 %, za brezvodno spojino |
||
Ne več kot 11,5 % za monohidrat |
|||
Izguba pri sušenju |
Ne več kot 0,5 % (105 oC, štiri ure) |
||
V vodi netopna snov |
Ne več kot 0,2 % |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 450 (iii) TETRANATRIJEV DIFOSFAT
Sopomenki |
Tetranatrijev pirofosfat |
||
Natrijev pirofosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Tetranatrijev difosfat |
||
Einecs |
231–767–1 |
||
Kemijska formula |
Brezvodni: Na4P2O7 |
||
Dekahidrat: Na4P2O7 . 10H2O |
|||
Molekulska masa |
Brezvodni: 265,94 |
||
Dekahidrat: 446,09 |
|||
Vsebnost |
Ne manj kot 95 % Na4PO7, računano na žarjeno snov |
||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 52,5 % in ne več kot 54,0 % |
||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali, ali beli kristalinični ali zrnat prah. Dekahidrat se rahlo orosi na suhem zraku |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
|
Med 9,8 in 10,8 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 0,5 % za brezvodno sol, ne manj kot 38 % in ne več kot 42 % za dekahidrat, v obeh primerih določena po štiriurnem sušenju pri 105 oC in tridesetminutnem žarjenju pri 550 oC |
||
V vodi netopna snov |
Ne več kot 0,2 % |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 450 (v) TETRAKALIJEV DIFOSFAT
Sopomenki |
Kalijev pirofosfat |
||
Tetrakalijev pirofosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Tetrakalijev difosfat |
||
Einecs |
230–785–7 |
||
Kemijska formula |
K4P2O7 |
||
Molekulska masa |
330,34 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 95 % računano na žarjeno snov |
||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 42,0 % in ne več kot 43,7 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni kristali ali bel, zelo higroskopski prah |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Topen v vodi, netopen v etanolu |
||
|
med 10,0 in 10,8 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 2 % po štiriurnem sušenju pri 105 oC in 30-minutnem žarjenju pri 550 oC |
||
V vodi netopna snov |
Ne več kot 0,2 % |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 450 (vi) DIKALCIJEV DIFOSFAT
Sopomenka |
Kalcijev pirofosfat |
||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Dikalcijev difosfat |
||
Dikalcijev pirofosfat |
|||
Einecs |
232–221–5 |
||
Kemijska formula |
Ca2P2O7 |
||
Molekulska masa |
254,12 |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 96 % |
||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 55 % in ne več kot 56 % |
||
Opis |
Fin, bel prah brez vonja |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Netopen v vodi. Topen v razredčeni klorovodikovi in dušikovi kislini |
||
|
med 5,5 in 7,0 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 1,5 % po 30-minutnem žarjenju pri 800 oC ± 25 oC |
||
Fluorid |
Ne več kot 50 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 450 (vii) KALCIJEV DIHIDROGEN DIFOSFAT
Sopomenki |
Kisel kalcijev pirofosfat |
||
Monokalcijev dihidrogen pirofosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev dihidrogen difosfat |
||
Einecs |
238–933–2 |
||
Kemijska formula |
CaH2P2O7 |
||
Molekulska masa |
215,97 |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 90 %, računano na suho snov |
||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 61 % in ne več kot 64 % |
||
Opis |
Beli kristali ali prah |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
V kislini netopne snovi |
Ne več kot 0,4 % |
||
Fluorid |
Ne več kot 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 451 (i) PENTANATRIJEV TRIFOSFAT
Sopomenki |
Pentanatrijev tripolifosfat |
||
Natrijev tripolifosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Pentanatrijev trifosfat |
||
Einecs |
231–838–7 |
||
Kemijska formula |
Na5O10P3 . nH2O (n = 0 ali 6) |
||
Molekulska masa |
367,86 |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 85,0 % (brezvodni) ali 65,0 % (heksahidrat) |
||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 56 % in ne več kot 59 % (brezvodni) ali ne manj kot 43 % in ne več kot 45 % (heksahidrat) |
||
Opis |
Bela, rahlo higroskopska zrnca ali prah |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
|
|
||
|
Med 9,1 in 10,2 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Brezvodni: Ne več kot 0,7 % (105 oC, ena ura) |
||
Heksahidrat: Ne več kot 23,5 % (60 oC, ena ura, sledi štiriurno sušenje pri 105 oC) |
|||
Nevodotopne snovi |
Ne več kot 0,1 % |
||
Višji polifosfati |
Ne več kot 1 % |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 451 (ii) PENTAKALIJEV TRIFOSFAT
Sopomenke |
Pentakalijev tripolifosfat |
||
Kalijev trifosfat |
|||
Kalijev tripolifosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Pentakalijev trifosfat |
||
Pentakalijev tripolifosfat |
|||
Einecs |
237–574–9 |
||
Kemijska formula |
K5O10P3 |
||
Molekulska masa |
448,42 |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 85 %, računano na suho snov |
||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 46,5 % in ne več kot 48 % |
||
Opis |
Bel, zelo higroskopski prah ali zrnca |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
Zelo topen v vodi |
||
|
|
||
|
Med 9,2 in 10,5 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 0,4 % (po štiriurnem sušenju pri 105 oC in 30-minutnem žarjenju pri 550 oC) |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kot 2 % |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 452 (i) NATRIJEV POLIFOSFAT
1. TOPEN POLIFOSFAT
Sopomenke |
Natrijev heksametafosfat |
||
Natrijev tetrapolifosfat |
|||
Grahamova sol |
|||
Natrijev polifosfat, steklast |
|||
Natrijev polimetafosfat |
|||
Natrijev metafosfat |
|||
Opredelitev |
Topni natrijevi polifosfati se pridobivajo s taljenjem, ki mu sledi hlajenje natrijevih ortofosfatov. To so spojine iz več amorfnih, vodotopnih polifosfatov, sestavljenih iz nerazvejanih metafosfatnih enot, (NaPO3)x, pri čemer je x ≥ 3 2, zaključenih s skupinami Na2PO4. Te snovi ponavadi določi razmerje Na2O/P2O5 ali vsebnost P2O5. Razmerja Na2PO4 se spreminjajo od približno 1,3 za natrijev tetrapolifosfat, pri čemer je x približno 4, do približno 1,1 za grahamovo sol, običajno imenovano natrijev heksametafosfat, pri čemer je x od 13 do 18, in do približno 1,0 za natrijeve polifosfate z večjo molekulsko maso, pri čemer je x od 20 do 100 ali več. pH njihovih raztopin se spreminja od 3,0 do 9,0. |
||
Kemijsko ime |
Natrijev polifosfat |
||
Einecs |
272–808–3 |
||
Kemijska formula |
Heterogene mešanice natrijevih soli nerazvejanih kondenzatov polifosforjevih kislin splošne formule H(n + 2)PnO(3n + 1), pri čemer „n“ ni manj kot 2 |
||
Molekulska masa |
(102)n |
||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 60 % in ne več kot 71 % računano na žarjeno snov |
||
Opis |
Brezbarvne ali bele prosojne ploščice, zrnca ali prah |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
Zelo topen v vodi |
||
|
|
||
|
Med 3,0 in 9,0 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 1 % |
||
Nevodotopne snovi |
Ne več kot 0,1 % |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
2. NETOPEN POLIFOSFAT
Sopomenke |
Netopen natrijev metafosfat |
||
Maddrellova sol |
|||
Netopen natrijev polifosfat |
|||
Opredelitev |
Netopen natrijev metafosfat je natrijev polifosfat z visoko molekulsko maso, ki je sestavljen iz dveh dolgih metafosfatnih verig (NaPO3)x, ki se spiralno v nasprotni smeri ovijata okrog iste osi. Razmerje Na2O/P2O5 je približno 1,0. pH 1 dela v 3 delih suspenzije v vodi je približno 6,5 |
||
Kemijsko ime |
Natrijev polifosfat |
||
Einecs |
272–808–3 |
||
Kemijska formula |
Heterogene mešanice natrijevih soli nerazvejanih kondenzatov polifosforjevih kislin splošne formule H(n + 2)PnO(3n + 1), pri čemer „n“ ni manj kot 2 |
||
Molekulska masa |
(102)n |
||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 68,7 % in ne več kot 70 % |
||
Opis |
Bel kristalinični prah |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
Netopen v vodi, topen v mineralnih kislinah in v kalijevih in amonijevih (toda ne natrijevih) raztopinah |
||
|
|
||
|
Okoli 6,5 |
||
Čistost |
|
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 452 (ii) KALIJEV POLIFOSFAT
Sopomenke |
Kalijev metafosfat |
||
Kalijev polimetafosfat |
|||
Kurrolova sol |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev polifosfat |
||
Einecs |
232–212–6 |
||
Kemijska formula |
(KPO3)n |
||
Heterogene mešanice kalijevih soli nerazvejanih kondenzatov polifosforjevih kislin splošne formule H(n + 2)PnO(3n + 1), pri čemer „n“ ni manj kot 2 |
|||
Molekulska masa |
(118)n |
||
Vsebnost P2O5 |
Ne manj kot 53,5 % in ne več kot 61,5 % računano na na žarjeno snov |
||
Opis |
Fin bel prah ali kristali ali brezbarvne steklaste ploščice |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
1 g se raztopi v 100 ml raztopine natrijevega acetata v razmerju 1:25 |
||
|
|
||
|
Ne več kot 7,8 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 2 % (štiri ure pri 105 oC, nato 30 minut pri 550 oC) |
||
Ciklični fosfat |
Ne več kot 8 % glede na vsebnost P2O5 |
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 452 (iii) NATRIJEV KALCIJEV POLIFOSFAT
Sopomenka |
Natrijev kalcijev polifosfat, steklast |
||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev kalcijev polifosfat |
||
Einecs |
233-782-9 |
||
Kemijska formula |
(NaPO3)n CaO kjer je n običajno 5 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 61 % in ne več kakor 69 % kot P2O5 |
||
Opis |
Beli steklasti kristali, krogle |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
Približno 5 do 7 |
||
|
7 %–15 % m/m |
||
Čistost |
|
||
Fluorid |
Ne več kot 10 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 452 (iv) KALCIJEV POLIFOSFAT
Sopomenki |
Kalcijev metafosfat |
||
Kalcijev polimetafosfat |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev polifosfat |
||
Einecs |
236–769–6 |
||
Kemijska formula |
(CaP2O6)n |
||
Heterogene zmesi kalcijevih soli kondenzatov polifosforjevih kislin splošne formule H(n + 2)PnO(n + 1), pri čemer „n“ ni manj kot 2 |
|||
Molekulska masa |
(198)n |
||
Vsebnosi P2O5 |
Ne manj kot 71 % in ne več kot 73 % računano na žarjeno snov |
||
Opis |
Brezbarvni kristali ali bel prah brez vonja |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
Običajno delno topen v vodi. Topen v kislem mediju |
||
|
|
||
|
27 do 29,5 % |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri žarjenju |
Ne več kot 2 % (štiri ure pri 105 oC, nato 30 minut pri 550 oC) |
||
Ciklični fosfat |
Ne več kot 8 % glede na vsebnost P2O5 |
||
Fluorid |
Ne več kot 30 mg/kg (izraženo kot fluor) |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 4 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kot 1 mg/kg |
E 459 BETA CIKLODEKSTRIN
Definicija |
Beta-ciklodekstrin je nereducirajoči ciklični saharid, sestavljen iz 7 D-glukopiranozilnih enot z α-1,4-vezjo. Pridobivamo ga z delno hidrolizo škroba tako, da nanj delujemo z encimom cikloglikoziltransferazo (CGTaza), ki ga pridobivamo iz Bacillus circulansa, Paenibacillus maceransa ali rekombinantnega Bacillus licheniformisa, vrste SJ1608. |
||
Kemijsko ime |
Cikloheptapentiloza |
||
Einecs |
231-493-2 |
||
Kemijska formula |
(C6H10O5)7 |
||
Molekulska masa |
1 135 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98,0 % (C6H10O5)7, računano na suho snov |
||
Opis |
Praktično brez vonja, bela ali skoraj bela kristalna trdna snov |
||
Identifikacija |
|
||
|
Slabo topen v vodi; dobro topen v vroči vodi; rahlo topen v etanolu |
||
|
[α]25 D: + 160 ° do + 164 ° (1 % raztopina) |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 14 % (metoda Karl Fischer) |
||
Drugi ciklodekstrini |
Ne več kakor 2 %, računano na suho |
||
Ostanki topila (toluen in trikloroetilen) |
Ne več kakor 1 mg/kg za vsako topilo |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 460 (i) MIKROKRISTALINIČNA CELULOZA
Sopomenke |
Celulozni gel |
||
Definicija |
Mikrokristalinična celuloza je čiščena, delno depolimerizirana celuloza, ki jo pridobivamo z obdelovanjem alfa celuloze z mineralnimi kislinami; alfa celulozo dobimo iz pulpe naravnih vrst vlaknatega rastlinskega materiala. Stopnja polimerizacije je običajno manj od 400 |
||
Kemijsko ime |
Celuloza |
||
Einecs |
232-674-9 |
||
Kemijska formula |
(C6H10O5)n |
||
Molekulska masa |
Okoli 36 000 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 97 %, računano kot celuloza na suho snov |
||
Opis |
Droben bel ali skoraj bel prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopna v vodi, etanolu, etru in razredčenih mineralnih kislinah. Rahlo topna v raztopini natrijevega luga |
||
|
1 mg vzorca dodamo 1 ml fosforne kisline in na vodni kopeli segrevamo 30 minut. Dodamo 4 ml raztopine pirokatehola in fosforne kisline (1 proti 4) in segrevamo 30 minut. Pojavi se rdeča barva |
||
|
|
||
|
30 g vzorca mešamo z 270 ml vode v mešalniku 5 minut pri 12 000 vrtljajih na minuto. Nastala zmes je bodisi dobro tekoča suspenzija ali težka, grudičasta, komaj tekoča, če sploh, suspenzija, ki se le slabo useda in vsebuje veliko ujetih zračnih mehurčkov. Če nastane dobro tekoča suspenzija, je 100 ml prenesemo v 100-ml merilni valj in pustimo stati 1 uro. Trdne snovi se usedejo, nad njimi pa se pojavi tekočina |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 7 % (105 oC, 3 ure) |
||
V vodi topne snovi |
Ne več kakor 0,24 % |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določen pri 800 ± 25 oC |
||
ph 10 % vodne suspenzije |
ph tekočine nad usedlino je med 5,0 in 7,5 |
||
Škrob |
Nezaznaven |
||
20 ml disperzije, dobljene pri identifikaciji (preskus D), dodamo nekaj kapljic raztopine joda in zmešamo. Škrlatna do modra ali modra barva se ne pojavi |
|||
Velikost delcev |
Ne manj kakor 5 μm (ne več kakor 10 % delcev manj od 5 μm) |
||
Karboksilne skupine |
Ne več kakor 1 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 460 (ii) UPRAŠENA CELULOZA
Definicija |
Čiščena, mehanično razgrajena celuloza, pripravljena iz alfaceluloze, ki jo pridobimo iz pulpe naravnih virov vlaknatega rastlinskega materiala |
||
Kemijsko ime |
Celuloza |
||
Linearni polimer z vezanimi glukoznimi ostanki 1: 4 |
|||
Einecs |
232-674-9 |
||
Kemijska formula |
(C6H10O5)n |
||
Molekulska masa |
Okoli (162)n (n je pretežno 1 000 ali več) |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 92 % |
||
Opis |
Droben, bel prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopna v vodi, etanolu, etru in razredčenih mineralnih kislinah. Rahlo topna v raztopini natrijevega luga |
||
|
30 g vzorca mešamo z 270 ml vode v mešalniku 5 minut pri 12 000 vrtljajih na minuto. Nastala zmes je bodisi dobro tekoča suspenzija ali težka, grudičasta, komaj tekoča, če sploh, suspenzija, ki se le rahlo useda in vsebuje veliko ujetih zračnih mehurčkov. Če dobimo dobro tekočo suspenzijo, je 100 ml prenesemo v 100-ml merilni valj in pustimo stati 1 uro. Trdne snovi se usedejo, nad njimi se pojavi tekočina |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 7 % (105 oC, 3 ure) |
||
V vodi topne snovi |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,3 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
||
ph 10 % vodne suspenzije |
ph tekočine nad usedlino je med 5,0 in 7,5 |
||
Škrob |
Nezaznaven |
||
20 ml disperzije, dobljene pri identifikaciji (preskus B), dodamo nekaj kapljic raztopine joda in zmešamo. Škrlatna do modra ali modra barva se ne pojavi |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Velikost delcev |
Ne manj kakor 5 μm (ne več kakor 10 % delcev manj od 5 μm) |
E 461 METIL CELULOZA
Sopomenke |
Celulozni metilni eter |
|||||
Definicija |
Metil celuloza je celuloza, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatega rastlinskega materiala in jo delno zaetrimo z metilnimi skupinami |
|||||
Kemijsko ime |
Metileterceluloza |
|||||
Kemijska formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: |
|||||
C6H7O2(OR1)(OR2)(OR3), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naštetih:
|
||||||
Molekulska masa |
Od okoli 20 000 do 380 000 |
|||||
Vsebnost |
Ne manj kakor 25 % in ne več kakor 33 % metoksi skupin (-OCH3) in ne več kakor 5 % hidroksietoksi skupin (-OCH2CH2OH) |
|||||
Opis |
Rahlo higroskopski, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast, zrnat ali vlaknat prah brez vonja in okusa |
|||||
Identifikacija |
|
|||||
|
V vodi nabrekne in tvori bistro do opalescentno, viskozno, koloidno raztopino. |
|||||
Netopna v etanolu, etru in kloroformu. |
||||||
Topna v ledocenti kislini |
||||||
Čistost |
|
|||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 7 % (105 oC, 3 ure) |
|||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 1,5 %, določen pri 800 ± 25 oC |
|||||
ph 10 % koloidne raztopine |
Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 8,0 |
|||||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
E 462 ETIL CELULOZA
Sopomenke |
Celulozni etilni eter |
|||
Opredelitev |
Etil celuloza je celuloza, ki se pridobiva neposredno iz vlaknatega rastlinskega materiala in je delno zaetrena z etilnimi skupinami |
|||
Kemijska imena |
Etileterceluloza |
|||
Kemijska formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: |
|||
C6H7O2(OR1)(OR2)(OR3), pri čemer sta lahko R1 in R2 lahko kar koli od naslednjega:
|
||||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 44 % in ne več kakor 50 % etoksilnih skupin (–OC2H5), računano na suho snov (ustreza ne več kakor 2,6 etoksilnim skupinam na anhidroglukozno enoto) |
|||
Opis |
Rahlo higroskopski, bel do sivobel prah brez vonja in okusa |
|||
Določitev |
|
|||
|
Praktično netopen v vodi, glicerolu in propan-1,2-diolu, vendar v različnih deležih topen v nekaterih organskih topilih, odvisno od vsebnosti etoksila. Etil celuloza, ki vsebuje manj kakor 46 do 48 % etoksilnih skupin, je dobro topna v tetrahidrofuranu, metil acetatu, kloroformu in mešanicah aromatskih ogljikovodikov in etanola. Etil celuloza, 46 do 48 % etoksilnih skupin, je dobro topna v etanolu, metanolu, toluenu, kloroformu in etil acetatu. |
|||
|
Raztopite 5 g vzorca v 95 g mešanice toluena in etanola v razmerju 80:20 (m/m). Nastane bistra, stabilna, rumenkasta raztopina. Nekaj ml raztopine zlijte na stekleno ploščo in počakajte, da topilo odpari. Ostane gost, trden, enovit, prozoren film. Film je vnetljiv. |
|||
Čistost |
|
|||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 3 % (105 oC, 2 uri) |
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,4 % |
|||
ph 1 % koloidne raztopine |
Nevtralno reagira na lakmus |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 463 HIDROKSIPROPIL CELULOZA
Sopomenke |
Celulozni hidroksipropilni eter |
|||||||
Definicija |
Hidroksipropil celuloza je celuloza, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatih rastlinskih snovi, delno zaetrena s hidroksipropilnimi skupinami |
|||||||
Kemijsko ime |
Hidroksipropilni eter celuloze |
|||||||
Kemijska formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: |
|||||||
C6H7O2(OR1)(OR2)(OR3), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naštetih:
|
||||||||
Molekulska masa |
Od okoli 30 000 do 1 000 000 |
|||||||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 80,5 % hidroksipropoksilnih skupin (–OCH2CHOHCH3), kar ustreza ne več kakor 4,6 hidroksipropilne skupine na anhidroglukozno enoto, računano na suho snov |
|||||||
Opis |
Rahlo higroskopski, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast, zrnat ali vlaknast prah, brez vonja in brez okusa |
|||||||
Identifikacija |
|
|||||||
|
V vodi nabrekne in tvori bistro do opalescentno, viskozno, koloidno raztopino. Topna v etanolu. Netopna v etru |
|||||||
|
Substituente določimo s plinsko kromatografijo |
|||||||
Čistost |
|
|||||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 10 % (105 oC, 3 ure) |
|||||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
|||||||
ph 1 % koloidne raztopine |
Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 8,0 |
|||||||
Propilen klorhidrini |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||||||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||||||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||||||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||||||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||||||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
E 464 HIDROKSIPROPIL METIL CELULOZA
Definicija |
Hidroksipropil metil celuloza je celuloza, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatih rastlinskih snovi, delno zaetrena z metilnimi skupinami in z majhno količino hidroksipropilnih substituentov |
|||||||||
Kemijsko ime |
2-hidroksipropilni eter metilceluloze |
|||||||||
Kemijska formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: |
|||||||||
C6H7O2(OR1)(OR2)(OR3), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naštetih:
|
||||||||||
Molekulska masa |
Od okoli 13 000 do 200 000 |
|||||||||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 19 % in ne več kakor 30 % metoksiskupin (OCH3) ter ne manj kakor 3 % in ne več kakor 12 % hidroksipropilnih skupin (–OCH2CHOHCH3), računano na suho snov |
|||||||||
Opis |
Rahlo higroskopski, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast zrnat ali vlaknat prah, brez vonja in brez okusa |
|||||||||
Identifikacija |
|
|||||||||
|
V vodi nabrekne in tvori bistro do opalescentno, viskozno, koloidno raztopino. Netopna v etanolu |
|||||||||
|
Substituente določimo s plinsko kromatografijo |
|||||||||
Čistost |
|
|||||||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 10 % (105 oC, 3 ure) |
|||||||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 1,5 % za produkte z viskoznostjo 50 mPa.s ali več |
|||||||||
Ne več kakor 3 % za produkte z viskoznostjo pod 50 mPa.s |
||||||||||
ph 1 % koloidne raztopine |
Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 8,0 |
|||||||||
Propilen klorhidrini |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
|||||||||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||||||||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||||||||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||||||||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||||||||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
E 465 ETILMETIL CELULOZA
Sopomenke |
Metiletil celuloza |
|||||
Definicija |
Etilmetil celuloza je celuloza, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatih rastlinskih snovi, delno zaetrena z metilnimi in etilnimi skupinami |
|||||
Kemijsko ime |
Etilmetileter celuloze |
|||||
Kemijska formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: |
|||||
C6H7O2(OR1)(OR2)(OR3), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naštetih:
|
||||||
Molekulska masa |
Od okoli 30 000 do 40 000 |
|||||
Vsebnost |
Vsebnost, računano na suho snov, ne manj kakor 3,5 % in ne več kakor 6,5 % metoksiskupin (OCH3) ter ne manj kakor 14,5 % in ne več kakor 19 % etoksiskupin (–OCH2CH3) ter ne manj kakor 13,2 % in ne več kakor 19,6 % vseh alkoksi skupin, preračunano na metoksi skupino |
|||||
Opis |
Rahlo higroskopski, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast, zrnat ali vlaknat prah, brez vonja in brez okusa |
|||||
Identifikacija |
|
|||||
|
V vodi nabrekne in tvori bistro do opalescentno, viskozno, koloidno raztopino. Topna v etanolu. Netopna v etru |
|||||
Čistost |
|
|||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % za vlaknato obliko in ne več kakor 10 % za uprašeno obliko (105 oC do konstantne teže) |
|||||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,6 % |
|||||
ph 1 % koloidne raztopine |
Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 8,0 |
|||||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
E 466 NATRIJEVA KARBOKSIMETIL CELULOZA
Sopomenke |
Karboksimetil celuloza |
|||||
CMC |
||||||
Na CMC |
||||||
Natrijev CMC |
||||||
Celulozna guma |
||||||
Definicija |
Karboksimetil celuloza je delna natrijeva sol karboksimetilnega etra celuloze, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatega rastlinskega materiala |
|||||
Kemijsko ime |
Natrijeva sol karboksimetilnega etra celuloze |
|||||
Kemijska formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: |
|||||
C6H7O2(OR1)(OR2)(OR3), pri čemer je lahko vsak R1, R2, R3 eden izmed naslednjih:
|
||||||
Molekulska masa |
Višja od približno 17 000 (stopnja polimerizacije približno 100) |
|||||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov |
|||||
Opis |
Rahlo higroskopičen, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast zrnat ali vlaknat prah, brez vonja in brez okusa |
|||||
Identifikacija |
|
|||||
|
Z vodo tvori viskozno koloidno raztopino. Netopna v etanolu |
|||||
|
0,1- % raztopino vzorca močno stresamo. Pena se ne pojavi. (Ta preskus omogoča razlikovanje natrijeve karboksimetil celuloze od preostalih celuloznih etrov) |
|||||
|
Petim ml 0,5- % raztopine vzorca dodamo 5 ml 5- % raztopine bakrovega sulfata ali aluminijevega sulfata. Pojavi se oborina. (S tem testom razlikujemo natrijevo karboksimetil celulozo od preostalih celuloznih etrov in od želatine, gumija rožičevih pešk in gumija tragant) |
|||||
|
Med mešanjem 50 ml vode dodamo 0,5 g uprašene natrijeve karboksimetilceluloze, da dobimo enakomerno disperzijo. Mešamo toliko časa, da dobimo bistro raztopino, uporabno za naslednji preskus: 1 mg vzorca razredčimo z enakim volumnom vode v epruveti, dodamo 5 kapljic 1-naftolne raztopine. Epruveto nagnemo in po steni previdno dolijemo 2 ml žveplene kisline, tako da tvori spodnjo plast. Na stiku obeh plasti se razvije rdečeškrlatna barva |
|||||
Čistost |
|
|||||
Stopnja substituiranosti |
Ne manj kakor 0,2 in ne več kakor 1,5 karboksimetilnih skupin (–CH2COOH) na anhidroglukozno enoto |
|||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 12 % (105 oC do stalne teže) |
|||||
pH 1 % koloidne raztopine |
Ne manj kakor 0,5 in ne več kakor 8,5 |
|||||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 20 mg/kg |
|||||
Glikolata skupaj |
Ne več kakor 0,4 %, računano kot natrijev glikolat na suho snov |
|||||
Natrij |
Ne več kakor 12,4 %, računano na suho snov |
E 468 ZAMREŽENA NATRIJEVA KARBOKSIMETIL CELULOZA
Sopomenke |
Zamrežena karboksilmetil celuloza |
|||||
Zamrežena CMC |
||||||
Zamrežena natrijeva CMC |
||||||
Zamreženi celulozni gumi |
||||||
Definicija |
Zamrežena natrijeva karboksimetil celuloza je natrijeva sol termično delno zamrežene O-karboksimetilirane celuloze |
|||||
Kemijsko ime |
Zamrežena natrijeva sol karboksimetileter celuloze |
|||||
Kemijska formula |
Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: |
|||||
C6H7O2(OR1)(OR2)(OR3) |
||||||
pri čemer so R1, R2, R3 lahko eno od naštetega:
|
||||||
Opis |
Rahlo higroskopičen, bel do sivkasto bel prah, brez vonja |
|||||
Identifikacija |
|
|||||
A. |
En gram stresamo s 100 ml raztopine, ki vsebuje 4 mg/kg metilenmodrega, in pustimo, da se usede. Preiskovana snov absorbira metilen modro in se usede kot modra vlaknata masa |
|||||
B. |
En gram stresamo s 50 ml vode. Prenesemo 1 ml te zmesi v epruveto, dodamo 1 ml vode in 0,05 ml sveže pripravljene raztopine 40g/l alfa-naftola v metanolu. Epruveto nagnemo in po steni previdno dodamo 2 ml žveplene kisline, tako da tvori spodnjo plast. Med plastema se razvije rdečkasto vijolična barva. |
|||||
C. |
Daje reakcijo na natrij |
|||||
Čistost |
|
|||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 6 % (105 oC, 3 ure) |
|||||
Topnost v vodi |
Ne več kakor 10 % |
|||||
Stopnja substituiranosti |
Ne manj kakor 0,2 in ne več kakor 1,5 karboksimetilnih skupin na enoto anhidro glukoze |
|||||
pH 1 % |
Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 7,0 |
|||||
Vsebnost natrija |
Ne več kakor 12,4 %, računano na suho snov |
|||||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 469 ENCIMATSKO HIDROLIZIRANA KARBOKSIMETIL CELULOZA
Sopomenke |
Natrijeva karboksimetil celuloza, hidrolizirana z encimom |
||
Definicija |
Encimatsko hidrolizirano karboksimetil celulozo pridobivamo z razgradnjo karboksimetil celuloze z delovanjem encima celulaza, ki ga proizvaja Trichoderma longibrachiatum (prej T. reesei) |
||
Kemijsko ime |
Natrijeva karboksimetil celuloza, delno hidrolizirana z encimom |
||
Kemijska formula |
Natrijeve soli polimerov, ki vsebujejo substituirane enote anhidroglukoze s splošno formulo: |
||
[C6H7O2(OH)x(OCH2COONa)y]n |
|||
n je stopnja polimerizacije |
|||
x = 1,50 do 2,80 |
|||
y = 0,2 do 1,50 |
|||
x + y = 3,0 |
|||
(y = stopnja substituiranosti) |
|||
Masa formule |
178,14, če je y = 0,20 |
||
281,18, če je y = 1,50 |
|||
Masa makromolekule: ne manj kakor 800 (n okoli 4) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 %, z mono- in disaharidi vred, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli ali rahlo rumenkasti ali sivkasti, zrnati ali vlaknati, rahlo higroskopični prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi, netopen v etanolu |
||
|
Močno stresamo 0,1 % raztopino vzorca. Pena se ne pojavi. S tem preskusom ločimo natrijevo karboksimetil celulozo, hidrolizirano ali ne, od drugih etrskih celuloz in alginatov ter naravne gume |
||
|
5 ml 0,5-odstotnega vzorca dodamo 5 ml 5-odstotne raztopine bakrovega ali aluminijevega sulfata. Pojavi se usedlina. S tem testom razlikujemo natrijevo karboksimetilcelulozo, hidrolizirano ali ne, od drugih etrskih celuloz in želatine, gume rožičevih pešk in tragant gume |
||
|
V 50 ml vode damo 0,5 g uprašenega vzorca in mešamo, da se delci enakomerno razpršijo. Mešanje nadaljujemo toliko časa, da nastane bistra raztopina. V epruveti razredčimo 1 ml te raztopine z 1 ml vode. Dodamo 5 kapljic 1-naftola TS. Nagnemo epruveto in ob steni previdno dodamo 2 ml žveplene kisline, tako da nastane spodnja plast. Med plastema se razvije rdečeškrlatna barva. |
||
|
Ne manj kakor 2,500 kgm-1 s-1 pri 25 oC, kar ustreza povprečni molekulski masi 5 000 D |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 12 % (105 oC do konstantne mase) |
||
Stopnja substituiranosti |
Ne manj kakor 0,2 in ne več kakor 1,5 karboksimetilnih skupin na enoto anhidroglukoze, računano na suho snov |
||
pH 1-odstotne koloidne raztopine |
Ne manj kakor 6,0 in ne več kakor 8,5 |
||
Natrijev klorid in natrijev glikolat |
Ne več kakor 0,5 % posamezno ali v kombinaciji |
||
Rezidualna encimska aktivnost |
Mora prestati preskus. Ne sme se spremeniti viskoznost testne raztopine, kar kaže na hidrolizo natrijeve karboksimetilceluloze |
||
Svinec |
Ne več kakor 3 mg/kg |
E 470a NATRIJEVE, KALIJEVE IN KALCIJEVE SOLI MAŠČOBNIH KISLIN
Definicija |
Natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli maščobnih kislin so v živilskem olju ter jih pridobivamo iz jedilnih maščob in olja ali iz destiliranih živilskih maščobnih kislin |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli ali smetanasto beli lahki kosmiči, poltrdne snovi ali prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
Natrijeve in kalijeve soli: topne v vodi in etanolu; |
||
kalcijeve soli: netopne v vodi, etanolu in etru |
|||
|
|
||
Čistost |
|
||
Natrij |
Ne manj kakor 9 % in ne več kakor 14 %, izražen kot Na2O |
||
Kalij |
Ne manj kakor 13 % in ne več kakor 21,5 %, izražen kot K2O |
||
Kalcij |
Ne manj kakor 8,5 % in ne več kakor 13 %, izražen kot CaO |
||
Neumiljive snovi |
Ne več kakor 2 % |
||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, izražene kot oleinska kislina |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Proste alkalije |
Ne več kakor 0,1 %, izražene kot NaOH |
||
V alkoholu netopne snovi |
Ne več kakor 0,2 % (samo natrijeve in kalijeve soli) |
E 470b MAGNEZIJEVE SOLI MAŠČOBNIH KISLIN
Definicija |
Magnezijeve soli maščobnih kislin so v živilskem olju in maščobah; pridobivamo jih iz jedilnih maščob in olja ali iz destiliranih živilskih maščobnih kislin |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli ali smetanasto beli lahki kosmiči, poltrdne snovi ali prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopne v vodi, delno topne v etanolu in etru |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Magnezij |
Ne manj kakor 6,5 % in ne več kakor 11 %, izražen kot MgO |
||
Proste alkalijeve kovine |
Ne več kakor 0,1 %, izraženo kot MgO |
||
Neumiljive snovi |
Ne več kakor 2 % |
||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, izražene kot oleinska kislina |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 471 MONO-IN DIGLICERIDI MAŠČOBNIH KISLIN
Sopomenke |
Gliceril monostearat |
||
Gliceril monopalmitat |
|||
Gliceril monooleat itd. |
|||
Monostearin, monopalmitin, monoolein itd. |
|||
GMS (za gliceril monostearat) |
|||
Definicija |
Mono- in digliceridi maščobnih kislin so iz zmesi glicerol mono-, di- in triestrov maščobnih kislin, ki se pojavljajo v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostih maščobnih kislin in glicerola |
||
Vsebnost |
Vsebnost mono- in diestrov: ne manj kakor 70 % |
||
Opis |
Spreminjajo se od bledo rumene do bledo rjave oljnate tekočine ali od belega ali rahlo sivkastega, trdega voska. Trdne snovi so lahko v kosmičih, prahu ali majhnih kapljah |
||
Identifikacija |
|
||
|
Značilen za delni ester maščobne kisline s poliolom |
||
|
|
||
|
Netopne v vodi, topne v etanolu in toluenu |
||
Čistost |
|
||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 2 % (metoda Karl Fischer) |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 6 |
||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 7 % |
||
Poligliceroli |
Ne več kakor 4 % diglicerola in ne več kakor 1 % višjih poliglicerolov, oboje računano na vsebnost glicerola |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Skupaj glicerol |
Ne manj kakor 16 % in ne več kakor 33 % |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
||
|
E 472a OCETNO KISLI ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN
Sopomenke |
Ocetno kisli estri mono- in digliceridov |
||
Acetogliceridi |
|||
Acetilirani mono- in digliceridi |
|||
Estri glicerola ocetne in maščobne kisline |
|||
Definicija |
Estri glicerola z ocetno in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste ocetne kisline in prostih gliceridov |
||
Opis |
Bistra, lahko tekoča tekočina ali trdne snovi, od bele do bledo rumene barve |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Netopne v vodi. Topne v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Kisline, razen ocetne in maščobnih kislin |
Nezaznavne |
||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Skupaj ocetna kislina |
Ne manj kakor 9 % in ne več kakor 32 % |
||
Proste maščobne kisline (in ocetna kislina) |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
||
Skupaj glicerol |
Ne manj kakor 14 % in ne več kakor 31 % |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
||
|
E 472b ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN Z MLEČNO KISLINO
Sopomenke |
Estri mono- in digliceridov z mlečno kislino |
||
Laktogliceridi |
|||
Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni z mlečno kislino |
|||
Definicija |
Estri glicerola z mlečno kislino in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste ocetne kisline in prostih gliceridov |
||
Opis |
Bistra, lahko tekoča tekočina do voskaste snovi raznih konsistenc, od bele do bledo rumene barve |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Netopne v mrzli vodi, v vroči pa se dispergirajo |
||
Čistost |
|
||
Kisline, razen mlečne in maščobnih kislin |
Nezaznavne |
||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Skupaj mlečna kislina |
Ne manj kakor 13 % in ne več kakor 45 % |
||
Proste maščobne kisline (in mlečna kislina) |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
||
Skupaj glicerol |
Ne manj kakor 13 % in ne več kakor 30 % |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
||
|
E 472c ESTRI CITRONSKE KISLINE MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN
Sopomenke |
Citrem |
||
Estri citronske kisline mono- in digliceridov |
|||
Citrogliceridi |
|||
Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni s citronsko kislino |
|||
Opredelitev |
Estri glicerola s citronsko kislino in maščobnimi kislinami so prisotni v živilskih oljih in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste citronske kisline in prostih gliceridov. Lahko so delno ali popolnoma nevtralizirani z natrijevim ali kalijevim hidroksidom. |
||
Opis |
Od rumenkasto ali svetlo rjavih tekočin do poltrdih ali trdih voskov |
||
Določitev |
|
||
|
|
||
|
Netopni v vodi |
||
Dispergirajo v vroči vodi |
|||
Topni v olju in maščobah |
|||
Netopni v mrzlem etanolu |
|||
Čistost |
|
||
Kisline, razen citronske in maščobnih kislin |
Nezaznavne |
||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
||
Skupaj glicerol |
Ne manj kakor 8 % in ne več kakor 33 % |
||
Skupaj citronska kislina |
Ne manj kakor 13 % in ne več kakor 50 % |
||
Sulfatni pepel (določen pri 800 ± 25 oC) |
Nenevtralizirani proizvodi: ne več kakor 0,5 % |
||
Delno ali popolnoma nevtralizirani proizvodi: ne več kakor 10 % |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
||
|
E 472d ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN Z VINSKO KISLINO
Sopomenke |
Estri mono- in digliceridov z vinsko kislino |
||
Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni z vinsko kislino |
|||
Definicija |
Estri glicerola z vinsko kislino in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste vinske kisline in prostih gliceridov |
||
Opis |
Lepljiva, viskozna, rumenkasta tekočina do trd rumen vosek |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Kisline, razen vinske in maščobnih kislin |
Nezaznavne |
||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
||
Skupaj glicerol |
Ne manj kakor 12 % in ne več kakor 29 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Skupaj vinska kislina |
Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 50 % |
||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
||
|
E 472e ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN Z MONO- IN DIACETILNO VINSKO KISLINO
Sopomenke |
Estri mono- in digliceridov z diacetilno vinsko kislino |
||
Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni z mono- in diacetilno vinsko kislino |
|||
Estri glicerola z diacetilno vinsko in maščobno kislino |
|||
Definicija |
Mešani estri glicerola z mono- in diacetilnimi vinskimi kislinami (dobljeni iz vinske kisline) in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste vinske in ocetne kisline in njunih kombinacij ter prostih gliceridov. Vsebujejo tudi maščobne estre z vinsko in ocetno kislino |
||
Opis |
Lepljiva, viskozna tekočina do mastne konsistence/zgoščene mase ali rumen vosek, ki na vlažnem zraku hidrolizira in sprošča ocetno kislino |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Kisline, razen ocetne, vinske in maščobnih kislin |
Nezaznavne |
||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
||
Skupaj glicerol |
Ne manj kakor 11 % in ne več kakor 28 % |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Skupaj vinska kislina |
Ne manj kakor 10 % in ne več kakor 40 % |
||
Skupaj ocetna kislina |
Ne manj kakor 8 % in ne več kakor 32 % |
||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
||
|
E 472f MEŠANI MONO- IN DIGLICERIDNI ESTRI MAŠČOBNIH KISLIN Z OCETNO IN VINSKO KISLINO
Sopomenke |
Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni z ocetno in vinsko kislino |
||
Definicija |
Estri glicerola z ocetno in vinsko kislino so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste vinske in ocetne kisline ter prostih gliceridov. Vsebujejo lahko tudi mono- in diacetilne vinske estre mono- in digliceridov maščobnih kislin |
||
Opis |
Lepljiva tekočina do trdnih snovi, bele do bledo rumene barve |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Kisline, razen ocetne, vinske in maščobnih kislin |
Nezaznavne |
||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
||
Skupni glicerol |
Ne manj kakor 12 % in ne več kakor 27 % |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Skupna ocetna kislina |
Ne manj kakor 10 % in ne več kakor 20 % |
||
Skupna vinska kislina |
Ne manj kakor 20 % in ne več kakor 40 % |
||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
||
|
E 473 ESTRI MAŠČOBNIH KISLIN S SAHAROZO
Sopomenke |
Sucroesters |
|||
Sladkorni estri |
||||
Definicija |
Esencialni mono-, di- in triestri saharoze z maščobnimi kislinami so v jedilnih maščobah in olju. Lahko jih pripravimo iz saharoze ter metil- in etilestrov živilskih maščobnih kislin ali z ekstrakcijo iz saharogliceridov. Pri pripravi je dovoljeno uporabiti samo naslednja organska topila: dimetilsulfoksid, dimetilformamid, etilacetat, propan-2-ol, 2-metil-1-propanol, propilenglikol in metiletil keton |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 80 % |
|||
Opis |
Gost gel, mehka trdna snov ali bel do rahlo sivkasto bel prah |
|||
Identifikacija |
|
|||
|
|
|||
|
Težko topen v vodi |
|||
Topen v etanolu |
||||
Čistost |
|
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 2 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
|||
Prosti sladkor |
Ne več kakor 5 % |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Metanol |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Dimetilsulfoksid |
Ne več kakor 2 mg/kg |
|||
Dimetilformamid |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
2-metil-1-propanol |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Etilacetat |
|
Ne več kakor 350 mg/kg, posamezno ali v kombinaciji |
||
Propan-2-ol |
||||
Propilenglikol |
||||
Metiletil keton |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
|
E 474 SAHAROGLICERIDI
Sopomenke |
Sladkorni gliceridi |
|||
Definicija |
Pri reakciji saharoze z jedilnimi maščobami in oljem dobimo zmes mono-, di- in triestrov saharoze ter maščobnih kislin skupaj z ostanki mono-, di- in trigliceridov iz maščob in olja. Pri pripravi je dovoljeno uporabiti samo naslednja organska topila: cikloheksan, dimetilformamid, etilacetat, 2-metil-1-propanol in propan-2-ol |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 40 % in ne več kakor 60 % maščobnih estrov saharoze |
|||
Opis |
Mehka trdna masa, gost gel ali bel do sivobel prah |
|||
Identifikacija |
|
|||
|
|
|||
|
Netopni v mrzli vodi |
|||
Topni v etanolu |
||||
Čistost |
|
|||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 2 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
|||
Prosti sladkor |
Ne več kakor 5 % |
|||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Metanol |
Ne več kakor 10 mg/kg |
|||
Dimetilformamid |
Ne več kakor 1 mg/kg |
|||
2-metil-1-propanol |
|
Ne več kakor 10 mg/kg, posamezno ali v kombinaciji |
||
Cikloheksan |
||||
Etilacetat |
|
Ne več kakor 350 mg/kg, posamezno ali v kombinaciji |
||
Propan-2-ol |
||||
|
E 475 POLIGLICEROLNI ESTRI MAŠČOBNIH KISLIN
Sopomenke |
Poliglicerolni estri maščobnih kislin |
||
Poliglicerinestri maščobnih estrov |
|||
Definicija |
Poliglicerolne estre maščobnih kislin pridobivamo z zaestrenjem poliglicerola z živilskimi maščobami in oljem ali z maščobnimi kislinami, ki so v živilskih maščobah in olju. Poliglicerolna enota je pretežno di-, tri- in tetraglicerol ter jo sestavlja ne več kakor 10 % poliglicerolov, ki so enaki ali višji od heptaglicerola |
||
Vsebnost |
Vsebnost skupnih estrov maščobnih kislin ne manj kakor 90 % |
||
Opis |
Svetlo rumena do rumenkasto rjava, oljnata do zelo viskozna tekočina; svetlo rumenorjava do rjava, plastična ali mehka trdna snov; in svetlo rumenorjav do rjav trden vosek |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Estri so lahko zelo hidrofilni do zelo lipofilni, toda kot vrsta se dispergirajo v vodi ter so topni v organskih topilih in olju |
||
Čistost |
|
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
||
Kisline, razen maščobnih |
Nezaznavne |
||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 6 %, računano kot oleinska kislina |
||
Skupaj glicerol in poliglicerol |
Ne manj kakor 18 % in ne več kakor 60 % |
||
Prosti glicerol in poliglicerol |
Ne več kakor 7 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
|
E 476 POLIGLICEROL POLIRICINOLAT
Sopomenke |
Glicerolni estri kondenziranega ricinusovega olja maščobnih kislin |
||
Poliglicerolni estri polikondenziranih maščobnih kislin iz ricinusovega olja |
|||
Poliglicerolni estri interesterirane ricinolne kisline |
|||
PGPR |
|||
Definicija |
Poliglicerol poliricinolat dobimo z zaestrenjem poliglicerola s kondenziranim ricinusovim oljem maščobnih kislin |
||
Opis |
Bistra, zelo viskozna tekočina |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopen v vodi in v etanolu |
||
Topen v etru, ogljikovodikih in halogeniranih ogljikovodikih |
|||
|
|
||
|
Med 1,4630 in 1,4665 |
||
Čistost |
|
||
Poligliceroli |
Poliglicerolna enota je sestavljena iz ne manj kakor 75 % di-, tri- in tetraglicerolov ter naj ne vsebuje več kakor 10 % poliglicerolov, ki so enaki ali višji od heptaglicerola |
||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 80 in ne več kakor 100 |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 6 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 477 PROPAN-1,2- DIOLNI ESTRI MAŠČOBNIH KISLIN
Sopomenke |
Propilenglikolni estri maščobnih kislin |
||
Definicija |
So iz zmesi mono- in diestrov maščobnih kislin s propan-1,2-diolom, ki so v živilskem olju in maščobah. Alkoholna enota je izključno 1,2-diol, skupaj z dimero in sledovi trimere. Razen jedilnih maščobnih kislin organske kisline niso vsebovane |
||
Vsebnost |
Vsebnost skupnega maščobno-kislinskega estra ne manj kakor 85 % |
||
Opis |
Bistra tekočina ali beli voskasti kosmiči, kapljice ali trdna snov blagega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določen pri 800 ± 25 oC |
||
Kisline razen maščobnih kislin |
Nezaznavne |
||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 6 %, računano kot oleinska kislina |
||
Skupaj propan-1,2-diol |
Ne manj kakor 11 % in ne več kakor 31 % |
||
Prosti propan-1,2-diol |
Ne več kakor 5 % |
||
Dimerni in trimerni propilenglikol |
Ne več kakor 0,5 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
|
E 479b TERMIČNO OKSIDIRANO SOJINO OLJE, ZAESTRENO Z MONO- IN DIGLICERIDI MAŠČOBNIH KISLIN
Sopomenke |
TOSOM |
||
Definicija |
Termično oksidirano sojino olje, zaestreno z mono- in digliceridi maščobnih kislin, je kompleksna zmes estrov glicerola in maščobnih kislin, ki jih dobimo v jedilnih maščobah in olju iz termično oksidiranega sojinega olja. Pridobivamo ga z interakcijo iz 10 % termično oksidiranega sojinega olja in 90 % mono- in digliceridov jedilnih maščobnih kislin ter dezodorizacijo v vakuumu pri 130 oC. Sojino olje pridobivamo samo iz naravnih vrst soje |
||
Opis |
Bledo rumena do svetlo rjava voskasta ali trdna zgoščena snov |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopen v vodi. Topen v vročem olju ali maščobi |
||
Čistost |
|
||
Območje taljenja |
55 oC–65 oC |
||
Proste maščobne kisline |
Ne več kakor 1,5 %, računano kot oleinska kislina |
||
Prosti glicerol |
Ne več kakor 2 % |
||
Skupaj maščobne kisline |
83–90 % |
||
Skupaj glicerol |
16–22 % |
||
Metilni estri maščobnih kislin ne tvorijo adukta z ureo |
Ne več kakor 9 % vseh metilnih estrov maščobnih kislin |
||
Maščobne kisline, netopne v petroletru |
Ne več kakor 2 % vseh maščobnih kislin |
||
Peroksidno število |
Ne več kakor 3 |
||
Epoksidi |
Ne več kakor 0,03 % oksiranovega kisika (kot etilen oksid) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 481 NATRIJEV 2-STEAROIL LAKTAT
Sopomenke |
Natrijev stearoil laktilat |
||
Definicija |
Zmes natrijevih soli stearoil mlečnih kislin in njihovih polimerov ter manjše količine natrijevih soli drugih sorodnih kislin, ki jih pridobivamo z reakcijo stearinske in mlečne kisline. Vsebuje lahko tudi druge jedilne maščobne kisline, proste ali zaestrene, ker so zastopane v uporabljeni stearinski kislini |
||
Kemijska imena |
Natrijev di-2-stearoil laktat |
||
Natrijev di(2-stearoiloksi) propionat |
|||
Einecs |
246-929-7 |
||
Kemijska formula (glavne sestavine) |
C21H39O4Na |
||
C19H35O4Na |
|||
Opis |
Bel ali rahlo rumenkast prah ali krhka trdna snov, značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Netopen v vodi. Topen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Natrij |
Ne manj kakor 2,5 % in ne več kakor 5 % |
||
Estrsko število |
Ne manj kakor 90 in ne več kakor 190 |
||
Kislinsko število |
Ne manj kakor 60 in ne več kakor 130 |
||
Skupaj mlečna kislina |
Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 40 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 482 KALCIJEV 2-STEAROIL LAKTAT
Sopomenke |
Kalcijev stearoil laktat |
||
Definicija |
Zmes kalcijevih soli stearoil mlečnih kislin in njihovih polimerov ter manjše količine kalcijevih soli drugih sorodnih kislin, ki jih pridobivamo z reakcijo stearinske in mlečne kisline. Vsebuje lahko tudi druge jedilne maščobne kisline, proste ali zaestrene, ker so prav tako v uporabljeni stearinski kislini |
||
Kemijska imena |
Kalcijev di-2-stearoil laktat |
||
Kalcijev di(2-stearoiloksi) propionat |
|||
Einecs |
227-335-7 |
||
Kemijska formula |
C42H78O8Ca |
||
C38H70O8Ca |
|||
Opis |
Bel ali rahlo rumenkast prah ali krhka trdna snov, značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Rahlo topen v vroči vodi |
||
Čistost |
|
||
Kalcij |
Ne manj kakor 1 % in ne več kakor 5,2 % |
||
Estrsko število |
Ne manj kakor 125 in ne več kakor 190 |
||
Skupna mlečna kislina |
Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 40 % |
||
Kislinsko število |
Ne manj kakor 50 in ne več kakor 130 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 483 STEARIL TARTRAT
Sopomenke |
Stearilpalmitil tartrat |
||
Definicija |
Dobimo z zaestrenjem vinske kisline s stearilnim alkoholom, ki je na voljo na trgu, sestavljen predvsem iz stearilnega in palmitilnega alkohola. Pretežno je diester z manjšo količino monoestrov in nespremenjenimi vhodnimi surovinami |
||
Kemijsko ime |
Distearil tartrat |
||
Dipalmitil tartrat |
|||
Kemijska formula |
C38H74O6 do C40H78O6 |
||
Molekulska masa |
627 do 655 |
||
Vsebnost |
Vsebnost skupnega estra ne manj kakor 90 %, kar ustreza estrskemu številu ne manj kakor 163 in ne več kakor 180 |
||
Opis |
Mastna trdna snov (pri 25 oC), smetanaste barve |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 67 oC in 77 oC. Po umiljenju imajo nasičene dolge verige maščobnih alkoholov območje taljenja med 49 oC in 55 oC |
||
Čistost |
|
||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 200 in ne več kakor 220 |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 5,6 |
||
Skupna vsebnost vinske kisline |
Ne manj kakor 18 % in ne več kakor 35 % |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 oC |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Neumiljive snovi |
Ne manj kakor 77 % in ne več kakor 83 % |
||
Jodovo število |
Ne več kakor 4 (metoda Wijs) |
E 491 SORBITAN MONO STEARAT
Definicija |
Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno stearinsko kislino, ki je na voljo na trgu |
||
Einecs |
215-664-9 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izo sorbidnih estrov |
||
Opis |
Svetle, smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta trdna snov, rahlega značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen pri temperaturah, višjih od njegovega tališča v toluenu, dioksanu, ogljikovem tetrakloridu, etru, metanolu, etanolu in anilinu; netopen v petroletru in acetonu; netopen v mrzli vodi, toda dispergira se v topli vodi; pri temperaturah nad 50 oC topen v mineralnem olju in etilacetatu, pri čemer izhajajo pare |
||
|
50 oC–52 oC |
||
|
Značilen za delno zaestrene maščobne kisline s polioli |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 2 % (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 10 |
||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 147 in ne več kakor 157 |
||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 235 in ne več kakor 260 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 492 SORBITAN TRI STEARAT
Definicija |
Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno stearinsko kislino, ki je na voljo na trgu |
||
Einecs |
247-891-4 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izo sorbidnih estrov |
||
Opis |
Svetlo smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta trdna snov, rahlega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Slabo topen v toluenu, etru, ogljikovem tetrakloridu in etilacetatu; dispergira se v petroletru, mineralnem olju, rastlinskem olju acetonu in dioksanu; netopen v vodi, metanolu in etanolu |
||
|
47 oC–50 oC |
||
|
Značilen za delno zaestrene maščobne kisline s polioli |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 2 % (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 15 |
||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 176 in ne več kakor 188 |
||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 66 in ne več kakor 80 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 493 SORBITAN LAVRAT
Definicija |
Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno lavrinsko kislino, ki je na voljo na trgu |
||
Einecs |
215-663-3 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov |
||
Opis |
Rumenkasto rjava, oljnata viskozna tekočina, svetlo smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta trdna snov, rahlega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Dispergira se v vroči in mrzli vodi |
||
|
Značilen za delno zaestrene maščobne kisline s polioli |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 2 % (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 7 |
||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 155 in ne več kakor 170 |
||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 330 in ne več kakor 358 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 494 SORBITAN MONOOLEAT
Definicija |
Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno oleinsko kislino, ki je voljo na trgu. Glavna sestavina je 1,4 sorbitan monooleat. Druge sestavine vsebujejo izosorbidni monooleat, sorbitan dioleat in sorbitan trioleat |
||
Einecs |
215-665-4 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov |
||
Opis |
Rumenkasto rjava oljnata viskozna tekočina, svetlo smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta, trdna snov rahlo značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen pri temperaturah nad svojim tališčem v etanolu, etru, etilacetatu, anilinu, toluenu, dioksanu, petroletru in ogljikovem tetrakloridu. Netopen v mrzli vodi, dispergira se v topli vodi |
||
|
Ostanek oleinske kisline, ki jo dobimo pri umiljenju sorbitan oleata, v količinah, ki imajo jodovo število med 80 in 100 |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 2 % (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 8 |
||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 145 in ne več kakor 160 |
||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 193 in ne več kakor 210 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 495 SORBITAN PALMITAT
Sopomenke |
Sorbitan monopalmitat |
||
Definicija |
Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno palmitinsko kislino, ki je na voljo na trgu |
||
Einecs |
247-568-8 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov |
||
Opis |
Svetlo smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta trdna snov, rahlega značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen pri temperaturah nad svojim tališčem v etanolu, metanolu, etru, etilacetatu, anilinu, toluenu, dioksanu, petroletru in ogljikovem tetrakloridu. Netopen v mrzli vodi, dispergira se v topli vodi |
||
|
45 oC–47 oC |
||
|
Značilen za delno zaestrene maščobne kisline s polioli |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 2 % (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,5 % |
||
Kislinsko število |
Ne več kakor 7,5 |
||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 140 in ne več kakor 150 |
||
Hidroksilno število |
Ne manj kakor 270 in ne več kakor 305 |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 500 (i) NATRIJEV KARBONAT
Sopomenke |
Soda ash |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev karbonat |
||
Einecs |
207-838-8 |
||
Kemijska formula |
Na2CO3·nH2O (n = 0, 1 ali 10) |
||
Molekulska masa |
106,00 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % Na2CO3, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali, zrnat ali kristalinični prah |
||
Brezvodna oblika je higroskopska, dekahidrat je vlažen |
|||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2 % (brezvodni), 15 % (monohidrat) ali 55 % do 65 % (dekahidrat) (70 oC, ki se postopno povečujejo na 300 oC, do konstantne mase) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 500 (ii) NATRIJEV HIDROGENKARBONAT
Sopomenke |
Natrijev bikarbonat, soda bikarbona, pecilna soda |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev hidrogenkarbonat |
||
Einecs |
205-633-8 |
||
Kemijska formula |
NaHCO3 |
||
Molekulska masa |
84,01 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvna ali bela kristalinična snov ali kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 8,0 in 8,6 |
||
|
Topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,25 % (nad silikagelom, 4 ure) |
||
Amonijeve soli |
Pri segrevanju ne smemo zaznati vonja po amonijaku |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 500 (iii) TRINATRIJEV HIDROGEN DIKARBONAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev monohidrogen dikarbonat |
||
EINECS |
208-580-9 |
||
Kemijska formula |
Na2(CO)3·NaHCO3·2H2O |
||
Molekulska masa |
226,03 |
||
Vsebnost |
Med 35,0 % in 38,6 % NaHCO3 ter med 46,4 % in 50,0 % Na2CO3 |
||
Opis |
Beli kosmiči, kristali ali kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi |
||
Čistost |
|
||
Natrijev klorid |
Ne več kakor 0,5 % |
||
Železo |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 501 (i) KALIJEV KARBONAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev karbonat |
||
Einecs |
209-529-3 |
||
Kemijska formula |
K2CO3·nH2O (n = 0 ali 1,5) |
||
Molekulska masa |
138,21 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel, zelo topen prah |
||
Hidrat se pojavlja kot majhni, beli, prosojni kristali ali zrnca |
|||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 5 % (brezvodni) ali 18 % (hidrat) (180 oC, 4 ure) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 501 (ii) KALIJEV HIDROGENKARBONAT
Sopomenke |
Kalijev bikarbonat, kisli kalijev karbonat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev hidrogenkarbonat |
||
EINECS |
206-059-0 |
||
Kemijska formula |
KHCO3 |
||
Molekulska masa |
100,11 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,0 % in ne več kakor 101,0 % KHCO3, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni kristali ali bel prah ali zrnca |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,25 % (nad silikagelom, 4 ure) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 503 (i) AMONIJEV KARBONAT
Definicija |
Amonijev karbonat je sestavljen iz amonijevega karbamata, amonijevega karbonata in amonijevega hidrogenkarbonata v različnih razmerjih |
||
Kemijsko ime |
Amijev karbonat |
||
Einecs |
233-786-0 |
||
Kemijska formula |
CH6N2O2, CH8N2O3 and CH5NO3 |
||
Molekulska masa |
Amonijev karbamat 78,06; amonijev karbonat 98,73; amonijev hidrogenkarbonat 79,06 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 30,0 % in ne več kakor 34,0 % NH3 |
||
Opis |
Bel prah ali trdna, bela ali prosojna snov ali kristali. Na zraku postanejo neprosojnii in se na koncu spremenijo v bele porozne grudice ali prah (amonijevega bikarbonata) zaradi izgube amonija in ogljikovega dioksida |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Topen v vodi |
||
Čistost |
|
||
Nehlapne snovi |
Ne več kakor 500 mg/kg |
||
Kloridi |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Sulfat |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 503 (ii) AMONIJEV HIDROGENKARBONAT
Sopomenke |
Amonijev bikarbonat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Amonijev hidrogenkarbonat |
||
Einecs |
213-911-5 |
||
Kemijska formula |
CH5NO3 |
||
Molekulska masa |
79,06 |
||
Vsebnost |
Ne mnaj kakor 99,0 % |
||
Opis |
Beli kristali ali kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Nehlapne snovi |
Ne več kakor 500 mg/kg |
||
Kloridi |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Sulfat |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 504 (ii) MAGNEZIJEV HIDROKSID KARBONAT
Sopomenke |
Magnezijev hidrogen karbonat, magnezijev subkarbonat (lahek ali težek), težki bazični magnezijev karbonat, magnezijev karbonat hidroksid |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Magnezijev karbonat hidroksid hidrat |
||
Einecs |
235-192-7 |
||
Kemijska formula |
4MgCO3Mg(OH)25H2O |
||
Molekulska masa |
485 |
||
Analilza |
Vsebnost Mg najmanj 40,0 % in največ 45,0 %, računano kot MgO |
||
Opis |
Lahka, bela, prhka snov ali voluminozen, bel prašek |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Praktično netopen v vodi. Netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Snov, netopna v kislini |
Največ 0,05 % |
||
Snov, topna v vodi |
Največ 1,0 % |
||
Kalcij |
Največ 1,0 % |
||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 10 mg/kg |
||
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 507 KLOROVODIKOVA KISLINA
Sopomenke |
Vodikov klorid, solna kislina |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Klorovodikova kislina |
||
Einecs |
231-595-7 |
||
Kemijska formula |
HCl |
||
Molekulska masa |
36,46 |
||
Vsebnost |
Na trgu je klorovodikova kislina v raznih koncentracijah. Koncentrirana klorovodikova kislina vsebuje ne manj kakor 35,0 % HCl |
||
Opis |
Bistra, brezbarvna ali rahlo rumenkasta, jedka tekočina, ostrega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Topna v vodi in etanolu |
||
Čistost |
|
||
Skupne organske spojine |
Skupne organske spojine (ki ne vsebujejo fluora): ne več kakor 5 mg/kg |
||
Benzen: ne več kakor 0,05 mg/kg |
|||
Fluorirane spojine (skupno): ne več kakor 25 mg/kg |
|||
Nehlapne snovi |
Ne več kakor 0,5 % |
||
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 70 mg/kg (kot SO2) |
||
Oksidirajoče snovi |
Ne več kakor 30 mg/kg (kot Cl2) |
||
Sulfat |
Ne več kakor 0,5 % |
||
Železo |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 508 KALIJEV KLORID
Sopomenke |
Sylvine |
||
Sylvite |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev klorid |
||
Einecs |
231-211-8 |
||
Kemijska formula |
KCl |
||
Molekulska masa |
74,56 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni, podaljšani prizmatični ali kockasti kristali ali bel zrnat prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1 % (105 oC, 2 uri) |
||
Natrij |
Ne daje reakcije |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 509 KALCIJEV KLORID
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev korid |
||
Einecs |
233-140-8 |
||
Kemijska formula |
CaCl2·nH2O (n = 0,2 ali 6) |
||
Molekulska masa |
110,99 (brezvodni), 147,02 (dihidrat), 219,08 (heksahidrat) |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 93,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel higroskopični prah ali kristali, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Brezvodni kalcijev klorid: dobro topen v vodi in etanolu |
||
Dihidrat: dobro topen v vodi, topen v etanolu |
|||
Heksahidrat: zelo topen v vodi in etanolu |
|||
Čistost |
|
||
Magnezij in alkalijske soli |
Ne več kakor 5 %, računano na suho snov |
||
Fluorid |
Ne več kakor 40 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 511 MAGNEZIJEV KLORID
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Magnezijev klorid |
||
Einecs |
232-094-6 |
||
Kemijska formula |
MgCl2·6H2O |
||
Molekulska masa |
203,30 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
||
Opis |
Zelo higroskopični kosmiči ali kristali, brez barve in vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Zelo topen v vodi, dobro topen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Amonij |
Ne več kakor 50 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 512 KOSITROV DIKLORID
Sopomenke |
Kositrov klorid, kositrov diklorid |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kositrov klorid dihidrat |
||
Einecs |
231-868-0 |
||
Kemijska formula |
SnCl2·2H2O |
||
Molekulska masa |
225,63 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 % |
||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali |
||
Lahko imajo rahel vonj po klorovodikovi kislini |
|||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Voda: topen v količini vode, manjši od njegove mase, s pribitkom vode pa tvori netopno bazično sol |
||
Etanol: topen |
|||
Čistost |
|
||
Sulfat |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 513 ŽVEPLOVA KISLINA
Sopomenke |
Oil of vitriol, dihidrogen sulfat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Žveplova VI-kislina |
||
Einecs |
231-639-5 |
||
Kemijska formula |
H2SO4 |
||
Molekulska masa |
98,07 |
||
Vsebnost |
Na trgu je v raznih koncentracijah. Koncentrirana oblika vsebuje ne manj kakor 96,0 % |
||
Opis |
Bistra, brezbarvna ali rahlo rjava, zelo jedka, oljnata tekočina |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Meša se z vodo, pri čemer se sprošča veliko toplote, pa tudi z etanolom |
||
Čistost |
|
||
Pepel |
Ne več kakor 0,02 % |
||
Reducirajoča snov |
Ne več kakor 40 mg/kg (kot SO2) |
||
Nitrat |
Ne več kakor 10 mg/kg (kot H2SO4 basis) |
||
Klorid |
Ne več kakor 50 mg/kg |
||
Železo |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Selen |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 514 (i) NATRIJEV SULFAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev sulfat |
||
Kemijska formula |
Na2SO4·nH2O (n = 0 ali 10) |
||
Molekulska masa |
142,04 (brezvodni) |
||
322,04 (dekahidrat) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni kristali ali droben, bel, kristalinični prah |
||
Dekahidrat se orosi |
|||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,0 % (brezvodni) ali ne več kakor 57 % (dekahidrat) pri 130 oC |
||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 514 (ii) NATRIJEV HIDROGENSULFAT
Sopomenke |
Kisli natrijev sulfat, natrijev bisulfat, nitre cake |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev hidrogensulfat |
||
Kemijska formula |
NaHSO4 |
||
Molekulska masa |
120,06 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 95,2 % |
||
Opis |
Beli kristali ali zrnca, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,8 % |
||
V vodi netopnih snovi |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 515 (i) KALIJEV SULFAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev sulfat |
||
Kemijska formula |
K2SO4 |
||
Molekulska masa |
174,25 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 5,5 in 8,5 |
||
|
Dobro topen v vodi, netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 515 (ii) KALIJEV HIDROGENSULFAT
Definicija |
|
||
Sopomenke |
Kalijev bisulfat, kisli kalijev sulfat |
||
Kemijsko ime |
Kalijev hidrogensulfat |
||
Kemijska formula |
KHSO4 |
||
Molekulska masa |
136,17 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,0 % |
||
Tališče |
197 oC |
||
Opis |
Beli higroskopični kristali, koščki ali zrnca |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi, netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 516 KALCIJEV SULFAT
Sopomenke |
Mavec, selenite, anhydrite |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev sulfat |
||
Einecs |
231–900–3 |
||
Kemijska formula |
CaSO4·nH2O (n = 0 ali 2) |
||
Molekulska masa |
136,14 (brezvodni), 172,18 (dihidrat) |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Droben bel do rahlo rumenkasto bel prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Rahlo topen v vodi, netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Brezvodni: ne več kakor 1,5 % (250 oC, do konstantne mase) |
||
Dihidrat: ne več kakor 23 % (ibid.) |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 517 AMONIJEV SULFAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Amonijev sulfat |
||
Einecs |
231–984–1 |
||
Kemijska formula |
(NH4)2SO4 |
||
Molekulska masa |
132,14 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,0 % in ne več kakor 100,5 % |
||
Opis |
Bel prah, svetleče ploščice ali kristalinični delci |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi, netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba po žarjenju |
Ne več kakor 0,25 % |
||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 520 ALUMINIJEV SULFAT
Sopomenke |
Alum |
||||
Definicija |
|
||||
Kemijsko ime |
Aluminijev sulfat |
||||
Einecs |
233–135–0 |
||||
Kemijska formula |
Al2(SO4)3 |
||||
Molekulska masa |
342,13 |
||||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99,5 %, računano na žarjeno snov |
||||
Opis |
Bel prah, svetleče ploščice ali kristalinični delci |
||||
Identifikacija |
|
||||
|
|
||||
|
Dobro topen v vodi, netopen v etanolu |
||||
Čistost |
|
||||
Izguba po žarjenju |
Ne več kakor 5 % (500 oC, 3 ure) |
||||
Alkalijske in zemljealkalijske kovine |
Ne več kakor 0,4 % |
||||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 521 ALUMINIJEV NATRIJEV SULFAT
Sopomenke |
Soda alum, sodium alum |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Aluminijev natrijev sulfat |
||
Einecs |
233–277–3 |
||
Kemijska formula |
AlNa(SO4)2·nH2O (n = 0 ali 12) |
||
Molekulska masa |
242,09 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Vsebnost, računano na suho snov, ne manj kakor 96,5 % (brezvodni) in 99,5 % (dodekahidrat) |
||
Opis |
Prozorni kristali ali bel kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Dodekahidrat je dobro topen v vodi. Brezvodna oblika se v vodi počasi raztaplja. Obe obliki sta netopni v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Brezvodna oblika: ne več kakor 10,0 % (220 oC, 16 ur) |
||
Dodekahidrat: ne več kakor 47,2 % (50 oC–55 oC, 1 ura, nato 200 oC, 16 ur) |
|||
Amonijeve soli |
Brez vonja, pri segrevanju se zazna vonj po amonijaku |
||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 522 ALUMINIJEV KALIJEV SULFAT
Sopomenke |
Potassium alum, potash alum |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Aluminijev kalijev sulfat dodekahidrat |
||
Einecs |
233–141–3 |
||
Kemijska formula |
AlK(SO4)2·12H2O |
||
Molekulska masa |
474,38 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 % |
||
Opis |
Veliki, prozorni kristali ali bel kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi, netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Amonijeve soli |
Brez vonja, pri segrevanju se zazna vonj po amonijaku |
||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 523 ALUMINIJEV AMONIJEV SULFAT
Sopomenke |
Ammonium alum |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Aluminijev amonijev sulfat |
||
Einecs |
232–055–3 |
||
Kemijska formula |
AlNH4(SO4)2·12H2O |
||
Molekulska masa |
453,32 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 % |
||
Opis |
Veliki, brezbarvni kristali ali bel prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi, topen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Alkalijske in zemljeo alkalijske kovine |
Ne več kakor 0,5 % |
||
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Fluorid |
Ne več kakor 30 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 524 NATRIJEV HIDROKSID
Sopomenke |
Kavstična soda, lug |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev hidroksid |
||
Einecs |
215–185–5 |
||
Kemijska formula |
NaOH |
||
Molekulska masa |
40,0 |
||
Vsebnost |
Vsebnost trdnih oblik ne manj kakor 98,0 % vseh alkalij (kot NaOH). Vsebnost raztopin ustrezno deklariranemu oz. označenemu odstotku NaOH |
||
Opis |
Beli ali skoraj beli peleti, kosmiči, paličice, zlita masa ali druge oblike. Raztopine so bistre ali rahlo motne, brezbarvne ali rahlo obarvane, zelo lužnate in higroskopske, na zraku absorbirajo ogljikov dioksid in tvorijo natrijev karbonat |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Zelo topen v vodi. Dobro topen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
V vodi netopnih in organskih snovi |
5 % raztopina je popolnoma bistra, brezbarvna do rahlo obarvana |
||
Karbonat |
Ne več kakor 0,5 % (kot Na2CO3) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 0,5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 525 KALIJEV HIDROKSID
Sopomenke |
Kavstična soda |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev hidroksid |
||
Einecs |
215–181–3 |
||
Kemijska formula |
KOH |
||
Molekulska masa |
56,11 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 85,0 % alkalij, računano kot KOH |
||
Opis |
Beli ali skoraj beli peleti, kosmiči, paličice, zlita masa ali druge oblike |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Zelo topen v vodi. Dobro topen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
V vodi netopna snov |
5 % raztopina je popolnoma bistra in brezbarvna |
||
Karbonat |
Ne več kakor 3,5 % (kot K2CO3) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 526 KALCIJEV HIDROKSID
Sopomenke |
Gašeno apno |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev hidroksid |
||
Einecs |
215–137–3 |
||
Kemijska formula |
Ca(OH)2 |
||
Molekulska masa |
74,09 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 92,0 % |
||
Opis |
Bel prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Rahlo topen v vodi. Netopen v etanolu. Topen v glicerolu |
||
Čistost |
|
||
Pepel, netopen v kislini |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Magnezijeve ali alkalijske soli |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Barij |
Ne več kakor 300 mg/kg |
||
Fluorid |
Ne več kakor 50 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 527 AMONIJEV HIDROKSID
Sopomenke |
Amonijak, strong ammonia solution |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Amonijev hidroksid |
||
Kemijska formula |
NH4OH |
||
Molekulska masa |
35,05 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 27 % NH3 |
||
Opis |
Bistra, brezbarvna raztopina značilnega, izredno dražečega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Nehlapne snovi |
Ne več kakor 0,02 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 528 MAGENZIJEV HIDROKSID
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Magenzijev hidroksid |
||
Einecs |
215–170–3 |
||
Kemijska formula |
Mg(OH)2 |
||
Molekulska masa |
58,32 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 95 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Težek bel prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Praktično netopen v vodi in etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,0 % (105 oC, 2 uri) |
||
Izguba po žarjenju |
Ne več kakor 33 % (800 oC do konstantne mase) |
||
Kalcijev oksid |
Ne več kakor 1,5 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 529 KALCIJEV OKSID
Sopomenke |
Žgano apno |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev oksid |
||
Einecs |
215–138–9 |
||
Kemijska formula |
CaO |
||
Molekulska masa |
56,08 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95,0 % po žarjenju |
||
Opis |
Bela ali sivkasto bela zrnata masa ali bel do sivkast prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Rahlo topen v vodi. Netopen v etanolu. Topen v glicerolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba po žarjenju |
Ne več kakor 10,0 % (ca. 800 oC do konstantne mase) |
||
V kislini netopnih snovi |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Barij |
Ne več kakor 300 mg/kg |
||
Magnezij in alkalijske soli |
Ne več kakor 1,5 % |
||
Fluorid |
Ne več kakor 50 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 530 MAGNEZIJEV OKSID
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Magnezijev oksid |
||
Einecs |
215–171–9 |
||
Kemijska formula |
MgO |
||
Molekulska masa |
40,31 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 % po žarjenju |
||
Opis |
Zelo težek zbit, bel prah, poznan kot lahki magnezijev oksid, ali razmeroma zgoščen bel prah, poznan kot težki magnezijev oksid. 5 g lahkega magnezijevega oksida ima volumen od 40 do 50 ml, medtem ko ima 5 g težkega magnezijevega oksida volumen 10 do 20 ml |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Praktično netopen v vodi. Netopen v etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba po žarjenju |
Ne več kakor 5,0 % (ca. 800 oC do konstantne mase) |
||
Kalcijev oksid |
Ne več kakor 1,5 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 10 mg/kg |
E 535 TETRANATRIJEV HEKSACIANOFERAT
Sopomenke |
Yellow prussiate, natrijev heksacianoferat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Tetranatrijev heksacianoferat |
||
Einecs |
237–081–9 |
||
Kemijska formula |
Na4Fe(CN)6·10H2O |
||
Molekulska masa |
484,1 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
||
Opis |
Rumeni kristali ali kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Prosta vlaga |
Ne več kakor 1,0 % |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,03 % |
||
Klorid |
Ne več kakor 0,2 % |
||
Sulfat |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Prosti cianid |
Nezaznaven |
||
Fericianid |
Nezaznaven |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 536 TETRAKALIJEV HEKSACIANOFERAT
Sopomenke |
Yellow prussiate of potash, kalijev heksacianoferat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Tetrakalijev heksacianoferat |
||
Einecs |
237–722–2 |
||
Kemijska formula |
K4Fe(CN)6·3H2O |
||
Molekulska masa |
422,2 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
||
Opis |
Citronasto rumeni kristali |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Prosta vlaga |
Ne več kakor 1,0 % |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,03 % |
||
Klorid |
Ne več kakor 0,2 % |
||
Sulfat |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Prosti cianid |
Nezaznaven |
||
Fericianid |
Nezaznaven |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 538 DIKALCIJEV HEKSACIANOFERAT
Sopomenke |
Yellow prussiate of lime, kalcijev heksacianoferat, kalcijev ferocianid |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Dikalcijev heksacianoferat |
||
Einecs |
215–476–7 |
||
Kemijska formula |
Ca2Fe(CN)6·12H2O |
||
Molekulska masa |
508,3 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
||
Opis |
Rumeni kristali ali kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Prosta vlaga |
Ne več kakor 1,0 % |
||
V vodi netopne snovi |
Ne več kakor 0,03 % |
||
Klorid |
Ne več kakor 0,2 % |
||
Sulfat |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Prosti cianid |
Nezaznaven |
||
Fericianid |
Nezaznaven |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 541 KISLI NATRIJEV ALUMINIJEV FOSFAT
Sopomenke |
SALP |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev trialuminijev tetradekahidrogen oktofosfat tetrahidrat (A) ali |
||
trinatrijev dialuminijev pentadekahidrogen oktafosfat (B) |
|||
Einecs |
232–090–4 |
||
Kemijska formula |
NaAl3H14(PO4)8·4H2O (A) |
||
Na3Al2H15(PO4)8 (B) |
|||
Molekulska masa |
949,88 (A) |
||
897,82 (B) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 95,0 % (obe obliki) |
||
Opis |
Bel prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Kisel na lakmus |
||
|
Netopen v vodi. Topen v klorovodikovi kislini |
||
Čistost |
|
||
Izguba po žarjenju |
19,5 %–21,0 % (A) (750 oC do 800 oC, 2 uri) |
||
15 %–16 % (B) (750 oC do 800 oC, 2 uri) |
|||
Fluorid |
Ne več kakor 25 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 4 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 551 SILICIJEV DIOKSID, KEMIJSKO PRIPRAVLJEN
Sopomenke |
Silikagel, silicijev dioksid |
||
Definicija |
Silicijev dioksid je amorfna snov, ki jo dobimo sintetično iz parne faze pri hidrolizi. Nastali silikagel je brezvoden ali koloiden. Dobimo ga tudi z mokrim postopkom, ki da oborjeni ali vodni silikagel. Koloidni SiO2 je brezvoden, medtem ko je po mokrem postopku pridobljeni silikagel hidrat ali pa vsebuje površinsko absorbirano vodo |
||
Kemijsko ime |
Silicijev dioksid, kemijsko pripravljen |
||
Einecs |
231–545–4 |
||
Kemijska formula |
(SiO2)n |
||
Molekulska masa |
60,08 (SiO2) |
||
Vsebnost |
Po žarjenju ne manj kakor 99,0 % (za brezvodno obliko) ali 94,0 % (za oborjeno obliko) |
||
Opis |
Bel, puhast prah ali zrnca |
||
Higroskopičen |
|||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 2,5 % (brezvodni, 105 oC, 2 uri) |
||
Ne več kakor 8,0 % (oborjeni silikagel, 105 oC, 2 uri) |
|||
Ne več kakor 70 % (vodni, 105 oC, 2 uri) |
|||
Izguba po žarjenju |
Ne več kakor 2,5 % po sušenju (1 000 oC, brezvodni) |
||
Ne več kakor 8,5 % po sušenju (1 000 oC, vodne oblike) |
|||
V vodi topne disociirane soli |
Ne več kakor 5,0 % (kot Na2SO4) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 552 KALCIJEV SILIKAT
Definicija |
Kalcijev silikat je vodni ali brezvodni silikat z raznimi deleži CaO in SiO2 |
||||
Kemijsko ime |
Kalcijev silikat |
||||
Einecs |
215–710–8 |
||||
Vsebnost |
Na brezvodno snov:
|
||||
Opis |
Beli ali sivobeli zelo sipki prah, ki tak ostane tudi po absorpciji razmeroma velike količine vode ali drugih tekočin |
||||
Identifikacija |
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
Čistost |
|
||||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 10 % (105 oC, 2 uri) |
||||
Izguba po žarjenju |
Ne manj kakor 5 % in ne več kakor 14 % (1 000 oC, do konstantne mase) |
||||
Natrij |
Ne več kakor 3 % |
||||
Fluorid |
Ne več kakor 50 mg/kg |
||||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 553a (i) MAGNEZIJEV SILIKAT
Definicija |
Magnezijev silikat je sintetična spojina, katere molarno razmerje magnezijevega oksida in silicijevega dioksida je približno 2:5 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 15 % Mg O in ne manj kakor 67 % SiO2 na žarjeno snov |
||
Opis |
Zelo droben bel prah, brez vonja, brez kepic |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 7,0 in 10,8 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (105 oC, 2 uri) |
||
Izguba po žarjenju |
Ne manj kakor 15 % po sušenju (1 000 oC, 20 minut) |
||
V vodi topne soli |
Ne več kakor 3 % |
||
Proste alkalije |
Ne več kakor 1 % (kot NaOH) |
||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 553a (ii) MAGNEZIJEV TRISILIKAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Magnezijev trisilikat |
||
Kemijska formula |
Mg2Si3O8·xH2O (približna sestava) |
||
Einecs |
239–076–7 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 29,0 % Mg O in ne manj kakor 65,0 % SiO2, oba računana na žarjeno snov |
||
Opis |
Droben bel prah, brez kepic |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 6,3 in 9,5 |
||
Čistost |
|
||
Izguba po žarjenju |
Ne manj kakor 17 % in ne več kakor 34 % (1 000 oC) |
||
V vodi topne soli |
Ne več kakor 2 % |
||
Proste alkalije |
Ne več kakor 1 % (kot NaOH) |
||
Fluorid |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 553b SMUKEC
Sopomenke |
Talkum |
||
Opredelitev pojma |
Naravna snov v obliki hidriranega magnezijevega silikata, ki vsebuje različne deleže asociiranih mineralov, kot so alfa kremen, kalcit, klorit, dolomit, magnezit in flogopit |
||
Kemijsko ime |
Magnezijev hidrogen metasilikat |
||
Einecs |
238–877–9 |
||
Kemijska formula |
Mg3(Si4O10)(OH)2 |
||
Molekulska masa |
379,22 |
||
Opis |
Lahek, homogen, bel ali skoraj bel prah, na otip masten |
||
Identifikacija |
|
||
|
Karakteristični vrhovi pri 3 677, 1 018 in 669 cm-1 |
||
|
Vrhovi pri 9,34/4,66/3,12 Å |
||
|
Netopen v vodi in etanolu |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 0,5 % (105 oC, 1 ura) |
||
Snov, topna v kislini |
Največ 6 % |
||
Snov, topna v vodi |
Največ 0,2 % |
||
Železo, topno v kislini |
Pod mejo detekcije |
||
Arzen |
Največ 10 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
E 554 NATRIJEV ALUMINIJEV SILIKAT
Sopomenke |
Natrijev silikoaluminat, natrijev aluminosilikat, aluminijev natrijev silikat |
||||
Opredelitev pojma |
|
||||
Kemijsko ime |
Natrijev aluminijev silikat |
||||
Analiza |
Vsebnost, računana na suho snov:
|
||||
Opis |
Fin, bel, amorfen prahali zrnca |
||||
Identifikacija |
|
||||
|
|
||||
|
Med 6,5 in 11,5 |
||||
Čistost |
|
||||
Izguba pri sušenju |
Največ 8 % (105 oC, 2 uri) |
||||
Izguba pri žarenju |
Najmanj 5,0 % in največ 11,0 %, računano na suho snov (1 000 oC, konstantna teža) |
||||
Natrij |
Najmanj 5 % in največ 8,5 % (kot Na2O), računano na suho snov |
||||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
||||
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
||||
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 555 KALIJEV ALUMINIJEV SILIKAT
Sopomenke |
Sljuda, muskovit |
||
Opredelitev pojma |
Naravna sljuda je večinoma sestavljena iz kalijevega aluminijevega silikata (muskovita) |
||
Einecs |
310–127–6 |
||
Kemijsko ime |
Kalijev aluminijev silikat |
||
Kemijska formula |
KAl2[AlSi3O10](OH)2 |
||
Molekulska masa |
398 |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 98 % |
||
Opis |
Lahke sive do bele kristalinične ploščice ali prahk |
||
Identifikacija |
|
||
|
Netopen v vodi, razredčenih kislinah in lugih ter organskih topilih |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 0,5 % (105 oC, 2 uri) |
||
Antimon |
Največ 20 mg/kg |
||
Cink |
Največ 25 mg/kg |
||
Barij |
Največ 25 mg/kg |
||
Krom |
Največ 100 mg/kg |
||
Baker |
Največ 25 mg/kg |
||
Nikelj |
Največ 50 mg/kg |
||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
||
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Največ 2 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 10 mg/kg |
E 556 KALCIJEV ALUMINIJEV SILIKAT
Sopomenke |
Kalcijev aluminosilikat, kalcijev silikoaluminat, aluminijev kalcijev silikat |
||||||
Opredelitev pojma |
|
||||||
Kemijsko ime |
Kalcijev aluminijev silikat |
||||||
Analiza |
Vsebnost, računano na suho snov:
|
||||||
Opis |
Fin, bel, sipek prah |
||||||
Identifikacija |
|
||||||
|
|
||||||
Čistost |
|
||||||
Izguba pri sušenju |
Največ 10,0 % (105 oC, 2 uri) |
||||||
Izguba pri žarenju |
Najmanj 14,0 % in največ 18,0, računano na suho snov (1 000 oC, konstantna teža) |
||||||
Fluorid |
Največ 50 mg/kg |
||||||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
||||||
Svinec |
Največ 10 mg/kg |
||||||
Živo srebro |
Največ 1 mg/kg |
E 558 BENTONIT
Opredelitev pojma |
Bentonit je naravna glina, ki vsebuje velik delež montmorilonita, naravni hidratizirani alumosilikat, ki ima nekaj aluminijevih in silicijevih atomov, naravno zamenjanih z drugimi atomi, kot sta magnezij in železo. Kalcijevi in natrijevi ioni so ujeti med plastmi minerala. Navadno se pojavlja v štirih tipih: naravni natrijev bentonit, naravni kalcijev bentonit, aktiviran natrijev bentonit in kislo aktiviran bentonit |
||
Einecs |
215–108–5 |
||
Kemijska formula |
(Al, mg)8(Si4O10)4(OH)8·12H2O |
||
Molekulska masa |
819 |
||
Analiza |
Vsebnost montmorilonita najmanj 80 % |
||
Opis |
Zelo fin, rumenkast ali sivobel prašek ali granule. Struktura bentonita je taka, da absorbira vodo v notranjosti in na površini (nabrekanje) |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Karakteristični vrhovi pri 12,5/15 A |
||
|
Vrhovi pri 428/470/530/1110 — 1020/3750 -3 400 cm-1 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 15,0 % (105 oC, 2 uri) |
||
Arzen |
Največ 2 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 20 mg/kg |
E 559 ALUMINIJEV SILIKAT (KAOLIN)
Sopomenke |
Kaolin, lahek ali težek |
|||
Opredelitev |
Hidratiziran aluminijev silikat (kaolin) je očiščena bela glina, sestavljena iz kaolinita, kalijevega aluminijevega silikata, živca (ortoklaza) in kremena. Predelava naj ne vključuje kalcinacije. Surova kaolitna glina, ki se uporablja v proizvodnji aluminijevega silikata, sme vsebovati dioksine le v količinah, ki ne škodujejo zdravju oz. so primerne za prehrano ljudi. |
|||
Einecs |
215-286-4 (kaolinit) |
|||
Kemijska formula |
Al2Si2O5(OH)4 (kaolinit) |
|||
Molekulska masa |
264 |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 90 % (vsota silicijevega in aluminijevega oksida po žarjenju) |
|||
silicijev oksid (SiO2) |
med 45 % in 55 % |
|||
aluminijev oksid (Al2O3) |
med 30 % in 39 % |
|||
Opis |
Fin bel ali sivobel, masten prah. Kaolin je konglomerat naključno orientiranih skladov kaolitnih plasti ali posameznih heksagonalnih plasti |
|||
Določitev |
|
|||
|
|
|||
|
Karakteristični vrhovi pri 7,18/3, 58/2, 38/1, 78 Å |
|||
|
Vrhovi pri 3 700 in 3 620 cm-1 |
|||
Čistost |
|
|||
Izguba pri žarjenju |
Med 10 in 14 % (1 000 oC, do konstantne mase) |
|||
Snov, topna v vodi |
Ne več kakor 0,3 % |
|||
Snov, topna v kislini |
Ne več kakor 2 % |
|||
Železo |
Ne več kakor 5 % |
|||
Kalijev oksid (K2O) |
Ne več kakor 5 % |
|||
Ogljik |
Ne več kakor 0,5 % |
|||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
|||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 570 MAŠČOBNE KISLINE
Definicija |
Linearne maščobne kisline, kaprilna kislina (C8), kaprinska kislina (C10), lavrinska kislina (C12), miristinska kislina (C14), palmitinska kislina (C16), stearinska kislina (C18), oleinska kislina (C18:1) |
||
Kemijsko ime |
Oktanojska kislina (C8), dekanojska kislina (C10), dodekanojska kislina (C12), tetradekanojska kislina (C14), heksadekanojska kislina (C16), oktadekanojska kislina (C18), 9-oktadekanojska kislina (C18:1) |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98 % s plinsko kromatografijo |
||
Opis |
Brezbarvna tekočina ali bela trdna snov, pridobljena iz olja in maščobe |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Ostanek po žarjenju |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Neumiljive snovi |
Ne več kakor 1,5 % |
||
Voda |
Ne več kakor 0,2 % (metoda Karl Fischer) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 574 D-GLUKONSKA KISLINA
Sopomenke |
D-glukonska kislina, dekstronska kislina |
||
Definicija |
Glukonska kislina je vodna raztopina glukonske kisline in glukono-delta-laktona |
||
Kemijsko ime |
Glukonska kislina |
||
Kemijska formula |
C6H12O7 (glukonska kislina) |
||
Molekulska masa |
196,2 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 50,0 % (kot glukonska kislina) |
||
Opis |
Brezbarvna do svetlorumena, bistra, sirupasta tekočina |
||
Identifikacija |
|
||
|
Nastala spojina ima tališče med 196 oC in 202 oC z razkrojem |
||
Čistost |
|
||
Ostanek po žarjenju |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 0,75 % (kot D-glukoza) |
||
Klorid |
Ne več kakor 350 mg/kg |
||
Sulfat |
Ne več kakor 240 mg/kg |
||
Sulfit |
Ne več kakor 20 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 575 GLUKONO-DELTA-LAKTON
Sopomenke |
Glukonolakton, GDL, D-glukonska kisline delta-lakton, delta-glukonolakton |
||
Definicija |
D-glukono-1,5-lakton je ciklični 1,5-intramolekularni ester D-glukonske kisline. V vodnih medijih hidrolizira v ravnotežno zmes D-glukonske kisline (55 %–66 %) ter delta- in gama-laktona. |
||
Kemijsko ime |
D-glukono-1,5-lakton |
||
Einecs |
202–016–5 |
||
Kemijska formula |
C6H10O6 |
||
Molekulska masa |
178,14 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Droben, bel kristalinični prah, skoraj brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Nastala spojina ima tališče med 196 oC in 202 oC z razkrojem |
||
|
Dobro topen v vodi. Zmerno topen v etanolu |
||
|
152 oC ± 2 oC |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 1,0 % (metoda Karl Fischer) |
||
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 0,75 % (kot D-glukoza) |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
E 576 NATRIJEV GLUKONAT
Sopomenke |
Natrijeva sol D-glukonske kisline |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Natrijev D-glukonat |
||
Einecs |
208–407–7 |
||
Kemijska formula |
C6H11NaO7 (brezvodni) |
||
Molekulska masa |
218,14 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 % |
||
Opis |
Bel do rumenorjav, zrnat do droben kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Dobro topen v vodi. Zmerno topen v etanolu |
||
|
Med 6,5 in 7,5 |
||
Čistost |
|
||
Reducirajoča snov |
Ne več kakor 1,0 % (kot D-glukoza) |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
E 577 KALIJEV GLUKONAT
Sopomenke |
Kalijeva sol D-glukonske kisline |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalijev D-glukonat |
||
Einecs |
206–074–2 |
||
Kemijska formula |
C6H11KO7 (brezvodni) |
||
C6H11KO7·H2O (monohidrat) |
|||
Molekulska masa |
234,25 (brezvodni) |
||
252,26 (monohidrat) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 97,0 % in ne več kakor 103,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Sipek, bel do rumenkasto bel kristalinični prah ali zrnca, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 7,0 in 8,3 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Brezvodni: ne več kakor 3,0 % (105 oC, 4 ure v vakuumu) Monohidrat: ne manj kakor 6 % in ne več kakor 7,5 % (105 oC, 4 ure, v vakuumu) |
||
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 1,0 % (kot D-glukoza) |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
E 578 KALCIJEV GLUKONAT
Sopomenke |
Kalcijeva sol D-glukonske kisline |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev di-D-glukonat |
||
Einecs |
206–075–8 |
||
Kemijska formula |
C12H22CaO14 (brezvodni) |
||
C12H22CaO14·H2O (monohidrat) |
|||
Molekulska masa |
430,38 (brezvodni) |
||
448,39 (monohidrat) |
|||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 % in ne več kakor 102,0 %, računano na suho snov in na monohidrat |
||
Opis |
Bela kristalinična zrnca ali prah, brez vonja, obstojna na zraku |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Topen v vodi, netopen v etanolu |
||
|
Med 6,0 in 8,0 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 3,0 % (105 oC, 16 ur) (brezvodni) |
||
Ne več kakor 2,0 % (105 oC, 16 ur) (monohidrat) |
|||
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 1,0 % (kot D-glukoza) |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
E 579 ŽELEZOV GLUKONAT
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Železov di-D-glukonat dihidrat |
||
Železov (II) di-glukonat dihidrat |
|||
Einecs |
206-076-3 |
||
Kemijska formula |
C12H22FeO14·2 H2O |
||
Molekulska masa |
482,17 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bledo zelenkasto rumen do rumenkasto siv prah ali zrnca, ki imajo lahko komaj zaznaven vonj po zažganem sladkorju |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi z rahlim segrevanjem. Pravzaprav netopen v etanolu |
||
|
|
||
|
|
||
|
Med 4 in 5,5 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 10 % (105 oC, 16 ur) |
||
Oksalna kislina |
Nezaznavna |
||
Železo (Fe III) |
Ne več kakor 2 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 0,5 %, izražene kot glukoza |
E 585 ŽELEZOV LAKTAT
Sopomenke |
Železov(II) laktat |
||
Železov(II) 2-hidroksi propanoat |
|||
Propanojska kislina, 2-hidroksi železova (2+) sol (2:1) |
|||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Železov 2-hidroksi propanoat |
||
Einecs |
227-608-0 |
||
Kemijska formula |
C6H10FeO6·xH2O (x = 2 ali 3) |
||
Molekulska masa |
270,02 (dihidrat) |
||
288,03 (trihidrat |
|||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 96 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Zelenkasto beli kristali ali svetlo zelen prah, značilnega vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi. Pravzaprav netopen v etanolu |
||
|
|
||
|
Med 4 in 6 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 18 % (100 oC, v vakuumu, približno 700 mm Hg) |
||
Železo (Fe III) |
Ne več kakor 0,6 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 586 4-HEKSILRESORCINOL
Sopomenke |
4-heksil-1,3-benzendiol |
||
Heksilresorcinol |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijska imena |
4-heksilresorcinol |
||
Einecs |
205-257-4 |
||
Kemijska formula |
C12H18O2 |
||
Molekulska masa |
197,24 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel prah |
||
Določitev |
|
||
|
Dobro topen v etru in acetonu, slabo topen v vodi |
||
|
1 ml nasičene raztopine vzorca dodajte 1 ml dušikove kisline. Pojavi se svetlo rdeča barva. |
||
|
1 ml nasičene raztopine vzorca dodajte 1 ml nasičene raztopine broma. Pojavi se rumena kosmičasta oborina, zaradi katere se raztopina obarva rumenkasto. |
||
|
62 oC–67 oC |
||
Čistost |
|
||
Kislost |
Ne več kakor 0,05 % |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 1,0 % |
||
Resorcinol in drugi fenoli |
Nekaj minut stresajte približno 1 g vzorca s 50 ml vode, filtrirajte ter filtratu dodajte 3 kapljice nasičene raztopine železovega klorida. Raztopina se ne obarva rdeče ali modro. |
||
Nikelj |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 3 mg/kg |
E 620 GLUTAMINSKA KISLINA
Sopomenke |
L-glutaminska kislina, L-α-aminoglutarna kislina |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
L-glutaminska kislina, L-2-amino-pentandiojska kislina |
||
Einecs |
200–293–7 |
||
Kemijska formula |
C5H9NO4 |
||
Molekularna masa |
147,13 |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 99,0 % in največ 101,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli kristali ali kristaliničen prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med +31,5o in +32,2o |
||
(10 % raztopina (računano na suho snov) v 2 N HCl, 200 mm cev) |
|||
|
Med 3,0 in 3,5 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 0,2 % (80 oC, 3 ure) |
||
Sulfatni pepel |
Največ 0,2 % |
||
Klorid |
Največ 0,2 % |
||
Pirolidon karboksilna kislina |
Največ 0,2 % |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 621 MONONATRIJEV GLUTAMINAT
Sopomenke |
Natrijev glutaminat, MSG |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Mononatrijev L-glutaminat monohidrat |
||
Einecs |
205–538–1 |
||
Kemijska formula |
C5H8NaNO4·H2O |
||
Molekulskamasa |
187,13 |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 99,0 % in največ 101,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli kristali ali kristaliničen prah, praktično brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Med +24,8o in +25,3o |
||
(10 % raztopina (računano na suho snov) v 2 N HCl, 200 mm cev) |
|||
|
Med 6,7 in 7,2 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 0,5 % (98 oC, 5 ur) |
||
Klorid |
Največ 0,2 % |
||
Pirolidon karboksilna kislina |
Največ 0,2 % |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 622 MONOKALIJEV GLUTAMINAT
Sopomenke |
Kalijev glutaminat, MPG |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Monokalijev L-glutaminat monohidrat |
||
Einecs |
243–094–0 |
||
Kemijska formula |
C5H8KNO4·H2O |
||
Molekulska masa |
203,24 |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 99,0 % in največ 101,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli kristali ali kristaliničen prah, praktično brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Med +22,5o and +24,0o |
||
(10 % raztopina (računano na suho snov) v 2 N HCl, 200 mm cev) |
|||
|
Med 6,7 in 7,3 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 0,2 % (80 oC, 5 ur) |
||
Klorid |
Največ 0,2 % |
||
Pirolidon karboksilna kislina |
Največ 0,2 % |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 623 KALCIJEV DIGLUTAMINAT
Sopomenke |
Kalcijev glutaminat |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Monokalcijev di-L-glutaminat |
||
Einecs |
242–905–5 |
||
Kemijska formula |
C10H16CaN2O8·x H2O (x = 0, 1, 2 ali 4) |
||
Molekulskamasa |
332,32 (brezvoden) |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 98,0 % in največ 102,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli kristali ali kristaliničen prah, praktično brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Med +27,4 in +29,2 (za kalcijev diglutaminat z x = 4) (10 % raztopina (računano na suho snov) v 2N HCl, 200 mm cev) |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Največ 19,0 % (za kalcijev diglutaminat z x = 4) (Karl Fischer) |
||
Klorid |
Največ 0,2 % |
||
Pirolidon karboksilna kislina |
Največ 0,2 % |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 624 MONOAMONIJEV GLUTAMINAT
Sopomenke |
Amonijev glutaminat |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Monoamonijev L-glutaminat monohidrat |
||
Einecs |
231–447–1 |
||
Kemijska formula |
C5H12N2O4·H2O |
||
Molekularna masa |
182,18 |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 99,0 % in največ 101,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli kristali ali kristaliničen prah, praktično brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Med +25,4o and +26,4o |
||
(10 % raztopina (računano na suho snov) v 2 N HCl, 200 mm cev) |
|||
|
Med 6,0 in 7,0 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 0,5 % (50 oC, 4 ure) |
||
Sulfatni pepel |
Največ 0,1 % |
||
Pirolidon karboksilna kislina |
Največ 0,2 % |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 625 MAGNEZIJEV DIGLUTAMINAT
Sopomenke |
Magnezijev glutaminat |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Monomagnezijev di-L-glutaminat tetrahidrat |
||
Einecs |
242–413–0 |
||
Kemijska formula |
C10H16MgN2O8·4H2O |
||
Molekulska masa |
388,62 |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 95,0 % in največ 105,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli ali skoraj beli kristali ali prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
Med +23,8o in +24,4o |
||
(10 % raztopina (računano na suho snov) v 2 N HCl, 200 mm cev) |
|||
|
Med 6,4 in 7,5 |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Največ 24,0 % (Karl Fischer) |
||
Klorid |
Največ 0,2 % |
||
Pirolidon karboksilna kislina |
Največ 0,2 % |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 626 GVANILNA KISLINA
Sopomenke |
Gvanilna kislina |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Gvanozin-5′-monofosforna kislina |
||
Einecs |
201–598–8 |
||
Kemijska formula |
C10H14N5O8P |
||
Molekulska masa |
363,22 |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali kristaliničen prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 1,5 in 2,5 |
||
|
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01 N HCl pri 256 nm |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 1,5 % (120 oC, 4 ure) |
||
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 627 DINATRIJEV GVANILAT
Sopomenke |
Natrijev gvanilat, natrijev 5′-gvanilat |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Dinatrijev gvanozin-5′-monofosfat |
||
Einecs |
221–849–5 |
||
Kemijska formula |
C10H12N5Na2O8P·x H2O (x = ca. 7) |
||
Molekulska masa |
407,19 (brezvoden) |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali kristaliničen prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 7,0 in 8,5 |
||
|
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01 N HCl pri 256 nm |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 25 % (120 oC, 4 ure) |
||
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 628 DIKALIJEV GVANILAT
Sopomenke |
Kalijev gvanilat, kalijev 5′-gvanilat |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Dikalijev gvanozin-5′-monofosfat |
||
Einecs |
226–914–1 |
||
Kemijska formula |
C10H12 K2N5O8P |
||
Molekulska masa |
439,40 |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali kristaliničen prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 7,0 in 8,5 |
||
|
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01 N HCl pri 256 nm |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 5 % (120 oC, 4 ure) |
||
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tanko plastno kromatografijo |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 629 KALCIJEV GVANILAT
Sopomenke |
Kalcijev 5′-gvanilat |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev gvanozin-5′-monofosfat |
||
Kemijska formula |
C10H12 CaN5O8P·nH2O |
||
Molekulska masa |
401,20 (brezvoden) |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli ali skoraj beli kristali ali prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 7,0 in 8,0 |
||
|
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01 N HCl pri 256 nm |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 23 % (120 oC, 4 ure) |
||
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 630 INOZINSKA KISLINA
Sopomenke |
5′-inozinska kislina |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Inozin-5′-monofosforna kislina |
||
Einecs |
205–045–1 |
||
Kemijska formula |
C10H13N4O8P |
||
Molekulska masa |
348,21 |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 1,0 in 2,0 |
||
|
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01N HCl pri 250 nm |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Največ 3 % (120 oC, 4 ure) |
||
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 631 DINATRIJEV INOZINAT
Sopomenke |
Natrijev inozinat, natrijev 5′-inozinat |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Dinatrijev inozin-5′-monofosfat |
||
Einecs |
225–146–4 |
||
Kemijska formula |
C10H11N4Na2O8P·H2O |
||
Molekulska masa |
392,17 (brezvoden) |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 7,0 in 8,5 |
||
|
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01 N HCl pri 250 nm |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Največ 28,5 % (Karl Fischer) |
||
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 632 DIKALIJEV INOZINAT
Sopomenke |
Kalijev inozinat, kalijev 5′-inozinat |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Dikalijev inozin-5′-monofosfat |
||
Einecs |
243–652–3 |
||
Kemijska formula |
C10H11K2N4O8P |
||
Molekulska masa |
424,39 |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvni ali beli kristali ali prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 7,0 in 8,5 |
||
|
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01 N HCl pri 250 nm |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Največ 10,0 % (Karl Fischer) |
||
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 633 KALCIJEV INOZINAT
Sopomenke |
Kalcijev 5′-inozinat |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev inozin-5′-monofosfat |
||
Kemijska formula |
C10H11CaN4O8P·nH2O |
||
Molekulska masa |
386,19 (brezvoden) |
||
Analiza |
Vsebnost najmanj 97,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli ali skoraj beli kristali ali prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 7,0 in 8,0 |
||
|
Maksimalna absorpcija 20 mg/l raztopine v 0,01 N HCl pri 250 nm |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Največ 23,0 % (Karl Fischer) |
||
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 634 KALCIJEV 5′-RIBONUKLEOTID
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Kalcijev 5′-ribonukleotid je v glavnem zmes kalcijevega inozin-5-monofosfata in kalcijevega gvanozin-5′-monofosfata |
||
Kemijska formula |
C10H11N4CaO8P·nH2O y |
||
C10H12N5CaO8P·nH2O |
|||
Analiza |
Vsebnost obeh glavnih sestavin najmanj 97,0 % ter posamezne sestavine najmanj 47,0 % in največ 53 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli ali skoraj beli kristali ali prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 7,0 in 8,0 |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Največ 23,0 % (Karl Fischer) |
||
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 635 DINATRIJEV 5′-RIBONUKLEOTID
Sopomenke |
Natrijev 5′-ribonukleotid |
||
Opredelitev pojma |
|
||
Kemijsko ime |
Dinatrijev 5′-ribonukleotid je v glavnem zmes natrijevega inozin-5-monofosfata in dinatrijevega gvanozin-5′-monofosfata |
||
Kemijska formula |
C10H11N4Na2O8P·nH2O in |
||
C10H12N5Na2O8P·nH2O |
|||
Analiza |
Vsebnost obeh glavnih sestavin najmanj 97,0 % ter posamezne sestavine najmanj 47,0 % in največ 53 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli ali skoraj beli kristali ali prah, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 7,0 in 8,5 |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Največ 26,0 % (Karl Fischer) |
||
Drugi nukleotidi |
Pod mejo detekcije s tankoplastno kromatografijo |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 640 GLICIN IN NJEGOVA NATRIJEVA SOL
Sopomenke (gly) |
Aminoocetna kislina, glikokol |
||
(Na-sol) |
Natrijev glicinat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime (gly) |
Aminoocetna kislina |
||
(Na-sol) |
Natrijev glicinat |
||
Kemijska formula (gly) |
C2H5NO2 |
||
(Na-sol) |
C2H5NO2 Na |
||
EINECS (gly) |
200–272–2 |
||
(Na-sol) |
227–842–3 |
||
Molekulska masa (gly) |
75,07 |
||
(Na-sol) |
98 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Beli kristali ali kristalinični prah |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju (gly) |
Ne več kakor 0,2 % (105 oC, 3 ure) |
||
(Na-sol) |
Ne več kakor 0,2 % (105 oC, 3 ure) |
||
Ostanek po žarjenju (gly) |
Ne več kakor 0,1 % |
||
(Na-sol) |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 650 CINKOV ACETAT
Sopomenke |
Cinkova sol, ocetne kisline, dihidrat |
||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Cinkov acetat dihidrat |
||
Kemijska formula |
C4H6O4 Zn·2H2O |
||
Molekulska masa |
219,51 |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 98 % in ne več kot 102 % C4H6O4 Zn·2H2O |
||
Opis |
Brezbarvni kristali ali fin, sivkasto bel prah |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
|
||
|
Med 6,0 in 8,0 |
||
Čistost |
|
||
Topna snov |
Ne več kot 0,005 % |
||
Kloridi |
Ne več kot 50 mg/kg |
||
Sulfati |
Ne več kot 100 mg/kg |
||
Alkalijske in zemljo alkalijske kovine |
Ne več kot 0,2 % |
||
Organske hlapne nečistote |
Daje reakcijo |
||
Železo |
Ne več kot 50 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kot 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 20 mg/kg |
||
Kadmij |
Ne več kot 5 mg/kg |
E 900 DIMETIL POLISILOKSAN
Sopomenke |
Polidimetil siloksan, tekoči silikon, silikonsko olje, dimetil silikon |
||
Definicija |
Dimetil polisiloksan je zmes popolno metilirane polimere linearnega siloksana z osnovno ponavljajočo se enoto (CH3)2SiO; polimera je na koncih zaključena z enotami s formulo (CH3)3SiO |
||
Kemijsko ime |
Siloksani in silikoni, dimetil |
||
Kemijska formula |
(CH3)3-Si-[O-Si(CH3)2]n-O-Si(CH3)3 |
||
Vsebnost |
Vsebnost polimere ne manj kakor 37,3 in ne več kakor 38,5 % |
||
Opis |
Bistra, brezbarvna, viskozna tekočina |
||
Identifikacija |
|
||
|
Med 0,946 in 0,977 |
||
|
Med 1,400 in 1,405 |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % (105 oC, 4 ure) |
||
Viskoznost |
Ne več kakor 1,00. 10-4 m2s-1 pri 25 oC |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 901 ČEBELJI VOSEK
Sopomenke |
Beli vosek, rumeni vosek |
||
Definicija |
Rumeni vosek pridobivamo s topljenjem satovja čebel Apis mellifera L., v vroči vodi in z odstranjevanjem tujih snovi |
||
Beli vosek pridobivamo z beljenjem rumenega čebeljega voska |
|||
Einecs |
232–383–7 (čebelji vosek) |
||
Opis |
Rumenkasto beli (bela oblika) ali rumenkasto do sivkasto rjavi (rumena oblika) koščki ali ploščice, na prelomu zrnati, nekristalinični, imajo prijeten vonj po medu |
||
Identifikacija |
|
||
|
Med 62 oC in 65 oC |
||
|
Okoli 0,96 |
||
|
Netopen v vodi. |
||
Zmerno topen v alkoholu. |
|||
Dobro topen v kloroformu in etru |
|||
Čistost |
|
||
Kislinsko število |
Ne manj kakor 17 in ne več kakor 24 |
||
Število umiljenja |
87-104 |
||
Peroksidno število |
Ne več kakor 5 |
||
Glicerol in drugi polioli |
Ne več kakor 0,5 % (kot glicerol) |
||
Cerezin, parafini in nekateri drugi voski |
Jih ni |
||
Maščobe, japonski vosek, smola in milo |
Jih ni |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 902 VOSEK KANDELA
Definicija |
Vosek kandela je čiščeni vosek, ki ga pridobivamo iz listov rastline kandela, Euphorbia antisyphilitica |
||
Einecs |
232–347–0 |
||
Opis |
Trd, rumenkasto rjav, neprozoren do polprozoren vosek |
||
Identifikacija |
|
||
|
Okoli 0,983 |
||
|
Med 68,5 oC in 72,5 oC |
||
|
Netopen v vodi. |
||
Topen v kloroformu in toluenu |
|||
Čistost |
|
||
Kislinsko število |
Ne manj kakor 12 in ne več kakor 22 |
||
Število umiljenja |
Ne manj kakor 43 in ne več kakor 65 |
||
Glicerol in drugi polioli |
Ne več kakor 0,5 % (kot glicerol) |
||
Cerezin, parafini in določeni drugi voski |
Jih ni |
||
Maščobe, japonski vosek, smola in milo |
Jih ni |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 903 VOSEK KARNAUBA
Definicija |
Vosek karnauba je prečiščeni vosek, ki ga pridobivamo iz listnih brstičev in listov brazilske palme Copernicia cerifera |
||
Einecs |
232–399–4 |
||
Opis |
Svetlorjav do bledorumen prah ali kosmiči ali trda in lomljiva snov s prelomom, značilnim za smolo |
||
Identifikacija |
|
||
|
Okoli 0,997 |
||
|
Med 82 oC in 86 oC |
||
|
Netopen v vodi. |
||
Delno topen v vrelem etanolu. |
|||
Topen v kloroformu in dietil etru |
|||
Čistost |
|
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,25 % |
||
Kislinsko število |
Ne manj kakor 2 in ne več kakor 7 |
||
Estrsko število |
Ne manj kakor 71 in ne več kakor 88 |
||
Neumiljivih snovi |
Ne manj kakor 50 % in ne več kakor 55 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 904 ŠELAK
Sopomenke |
Beljeni šelak, beli šelak |
||
Definicija |
Šelak je čiščen in beljen lak, smolnat izloček insekta Laccifer (Tachardia) lacca Kerr (pop. Coccidae) |
||
Einecs |
232–549–9 |
||
Opis |
Beljeni šelak–sivobela, amorfna, zrnata smola |
||
Beljeni šelak z odstranjenim voskom–svetlorumena, amorfna, zrnata smola |
|||
Identifikacija |
|
||
|
Netopen v vodi; dobro topen (čeprav zelo počasi) v alkoholu; rahlo topen v acetonu |
||
|
Med 60 in 89 |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 6,0 % (40 oC, nad silikagelom, 15 ur) |
||
Smola |
Je ni |
||
Vosek |
Beljeni šelak: ne več kakor 5,5 % |
||
Beljeni šelak z odstranjenim voskom: ne več kakor 0,2 % |
|||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
E 905 MIKROKRISTALINIČNI VOSEK
Sopomenke |
Petrolejski vosek |
|||
Opredelitev pojma |
Mikrokristalinični vosek je rafinirana zmes trdih, nasičenih ogljikovodikov, večinoma razcepljenih parafinov, dobljenih iz nafte |
|||
Opis |
Bel do rjavkasto rumen vosek, brez vonja |
|||
Identifikacija |
|
|||
|
Netopen v vodi, zelo malo topen v etanolu |
|||
|
nD1001,434-1,448 |
|||
Čistost |
|
|||
Molekulska masa |
Povprečno najmanj 500 |
|||
Viskoznost pri 100 oC |
Najmanj 1,1. 10-5 m2s-1 |
|||
Ostanek po žarenju |
Največ 0,1 % |
|||
Ogljikovo število pri 5 % destilacije |
Največ 5 % molekul z ogljikovim številom, manjšim od 25 |
|||
Barva |
Prestane preskus |
|||
Žveplo |
Največ 0,4 % |
|||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
|||
Svinec |
Največ 3 mg/kg |
|||
Policiklične aromatske sestavine |
Policiklični aromatski ogljikovodiki, dobljeni z ekstrakcijo z dimetil sulfoksidom, v naslednjih mejnih vrednostih ultravijolične absorpcije: |
|||
|
nm |
maksimalna absorpcija na cm dolžine poti |
||
|
280-289 |
0,15 |
||
|
290-299 |
0,12 |
||
|
300-359 |
0,08 |
||
|
360-400 |
0,02 |
E 907 HIDROGENIRANI POLI-1-DECEN
Sopomenke |
Hidrogenirani polidec-1-en |
||
Hidrogenirani poli-alfa-olefin |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijska formula |
C10nH20n + 2, pri čemer je n = 3–6 |
||
Molekulska masa |
560 (povprečje) |
||
Vsebnost |
Najmanj 98,5 % hidrogeniranega poli-1-decena, ki ima naslednjo razdelitev oligomerov: |
||
C30: 13–37 % |
|||
C40: 35–70 % |
|||
C50: 9–25 % |
|||
C60: 1–7 % |
|||
Opis |
|
||
Identifikacija |
|
||
|
Brezbarvna viskozna tekočina brez vonja |
||
|
|
||
Čistost |
Netopen v vodi, rahlo topen etanolu; topen v toluenu |
||
Viskoznost |
Gori s svetlim plamenom in z značilnim vonjem po parafinu |
||
Spojine s številom ogljikovih atomov nižjim od 30 |
|
||
Lahko karbonizirajoče snovi |
Med 5,7 x 10-6 in 6,1 x 10-6 m2s-1 pri 100 oC |
||
Nikelj |
Največ 1,5 % |
||
Svinec |
Po 10-minutnem stresanju v vreli vodni kopeli, epruveta žveplove kisline s 5 g vzorcem hidrogeniranega poli-1-decena ni temneješa od zelo rahle slamnate barve |
E 912 ESTRI MONTANSKE KISLINE
Opredelitev pojma |
Montanske kisline in/ali estri z etilen glikolom in/ali 1,3-butandiolom in/ali glicerolom |
||
Kemijsko ime |
Estri montanske kisline |
||
Opis |
Skoraj beli do rumenkasti kosmiči, prah, granule ali peleti |
||
Identifikacija |
|
||
|
Med 0,98 in 1,05 |
||
|
Višje od 77 oC |
||
Čistost |
|
||
Kislinska vrednost |
Največ 40 |
||
Glicerol |
Največ 1 % (s plinsko kromatografijo) |
||
Drugi polioli |
Največ 1 % (s plinsko kromatografijo) |
||
Druge vrste voska |
Pod mejo detekcije (z diferencialno kalorimetrijo in/ali infrardečo spektroskopijo) |
||
Arzen |
Največ 2 mg/kg |
||
Krom |
Največ 3 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 914 OKSIDIRAN POLIETILENSKI VOSEK
Opredelitev pojma |
Produkti polarne reakcije pri blagi oksidaciji polietilena |
||
Kemijsko ime |
Oksidiran polietilen |
||
Opis |
Skoraj beli kosmiči, prašek, granule ali peleti |
||
Identifikacija |
|
||
|
Med 0,92 in 1,05 |
||
|
Višje od 95 oC |
||
Čistost |
|
||
Kislinska vrednost |
Največ 70 |
||
Viskoznost pri 120 oC |
Najmanj 8,1.10-5 m2s-1 |
||
Druge vrste voska |
Pod mejo detekcije (z diferencialno kalorimetrijo in/ali infrardečo spektroskopijo) |
||
Kisik |
Največ 9,5 mg/kg |
||
Krom |
Največ 5 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 2 mg/kg |
E 920 L-CISTEIN
Definicija |
Cistein hidroklorid ali hidroklorid monohidrat. Človeški lasje se ne smejo uporabiti kot surovina za pridobivanje cisteina |
||
Einecs |
200–157–7 (brezvodni) |
||
Kemijska formula |
C3H7NO2S·HCl·nH20 (n = 0 ali 1) |
||
Molekulska masa |
157,62 (brezvodni) |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,0 % in ne več kakor 101,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel prah ali brezbarvni kristali |
||
Identifikacija |
|
||
|
Dobro topen v vodi in etanolu |
||
|
Brezvodna oblika se stali pri približno 175 oC |
||
|
([a]20D) : med +5,0 oC in +8,0 oC |
||
([a]25 D) : med +4,9 oC in +7,9 oC |
|||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Med 8,0 % in 12,0 % |
||
Ne več kakor 2,0 % (brezvodna oblika) |
|||
Ostanek po žarjenju |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Amonijev ion |
Ne več kakor 200 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 1,5 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 927b KARBAMID
Sopomenke |
Urea |
||
Definicija |
|
||
Einecs |
200–315–5 |
||
Kemijska formula |
CH4N2O |
||
Molekulska masa |
60,06 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarven do bel, prizmatičen kristalinični prah ali majhni, beli peleti |
||
Identifikacija |
|
||
|
Dobro topen v vodi. |
||
Topen v etanolu |
|||
|
Nastane bela kristalinična oborina |
||
|
Nastane rdečkasto vijolična barva |
||
|
132 oC do 135 oC |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1,0 % (105 oC, 1 ura) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
||
V etanolu netopne snovi |
Ne več kakor 0,04 % |
||
Alkalnost |
Alkalna |
||
Amonijev ion |
Ne več kakor 500 mg/kg |
||
Biuret |
Ne več kakor 0,1 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 938 ARGON
Definicija |
|
Kemijsko ime |
Argon |
EinecsS |
231–147–0 |
Kemijska formula |
Ar |
Molekulska masa |
40 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
Opis |
Brezbarven, nevnetljiv plin, brez vonja |
Čistost |
|
Voda |
Ne več kakor 0,05 % |
Metan in drugi ogljikovodiki, računani na metan |
Ne več kakor 100 ml/l |
E 939 HELIJ
Definicija |
|
Kemijsko ime |
Helij |
Einecs |
231–168–5 |
Kemijska formula |
He |
Molekulska masa |
4 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
Opis |
Brezbarven, nevnetljiv plin, brez vonja |
Čistost |
|
Voda |
Ne več kakor 0,05 % |
Metan in drugi ogljikovodiki, računani na metan |
Ne več kakor 100 ml/l |
E 941 DUŠIK
Definicija |
|
Kemijsko ime |
Dušik |
Einecs |
231–783–9 |
Kemijska formula |
N2 |
Molekulska masa |
28 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
Opis |
Brezbarven, nevnetljiv plin, brez vonja |
Čistost |
|
Voda |
Ne več kakor 0,05 % |
Ogljikov monoksid |
Ne več kakor 10 ml/l |
Metan in drugi ogljikovodiki, računani na metan |
Ne več kakor 100 ml/l |
Dušikov dioksid in dušikov oksid |
Ne več kakor 10 ml/l |
Kisik |
Ne več kakor 1 % |
E 942 DIDUŠIKOV OKSID
Definicija |
|
Kemijsko ime |
Didušikov oksid |
Einecs |
233–032–0 |
Kemijska formula |
N2O |
Molekulska masa |
44 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
Opis |
Brezbarven, nevnetljiv plin, sladkobnega vonja |
Čistost |
|
Voda |
Ne več kakor 0,05 % |
Ogljikov monoksid |
Ne več kakor 30 ml/l |
Dušikov dioksid in dušikov oksid |
Ne več kakor 10 ml/l |
E 943a BUTAN
Sopomenka |
n-Butan |
||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Butan |
||
Kemijska formula |
CH3CH2CH2CH3 |
||
Molekulska masa |
58,12 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kot 96 % |
||
Opis |
Brezbarvni plin ali tekočina z rahlim, značilnim vonjem |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
108,935 kPa pri 20 oC |
||
Čistost |
|
||
Metan |
Ne več kot 0,15 % v/v |
||
Etan |
Ne več kot 0,5 % v/v |
||
Propan |
Ne več kot 1,5 % v/v |
||
Izobutan |
Ne več kot 3,0 % v/v |
||
1,3-butadien |
Ne več kot 0,1 % v/v |
||
Vlažnost |
Ne več kot 0,005 % |
E 943b IZOBUTAN
Sopomenka |
2-metil propan |
||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
2-metil propan |
||
Kemijska formula |
(CH3)2CH CH3 |
||
Molekulska masa |
58,12 |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 94 % |
||
Opis |
Brezbarvni plin ali tekočina z rahlim, značilnim vonjem |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
205,465 kPa pri 20 oC |
||
Čistost |
|
||
Metan |
Ne več kot 0,15 % v/v |
||
Etan |
Ne več kot 0,5 % v/v |
||
Propan |
Ne več kot 2,0 % v/v |
||
n-Butan |
Ne več kot 4,0 % v/v |
||
1,3-butadien |
Ne več kot 0,1 % v/v |
||
Vlažnost |
Ne več kot 0,005 % |
E 944 PROPAN
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Propan |
||
Kemijska formula |
CH3CH2CH3 |
||
Molekulska masa |
44,09 |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 95 % |
||
Opis |
Brezbarvni plin ali tekočina z rahlim, značilnim vonjem |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
732,910 kPa pri 20 oC |
||
Čistost |
|
||
Metan |
Ne več kot 0,15 % v/v |
||
Etan |
Ne več kot 1,5 % v/v |
||
Izobutan |
Ne več kot 2,0 % v/v |
||
n-Butan |
Ne več kot 1,0 % v/v |
||
1,3-butadien |
Ne več kot 0,1 % v/v |
||
Vlažnost |
Ne več kot 0,005 % |
E 948 KISIK
Definicija |
|
Kemijsko ime |
Kisik |
Einecs |
231–956–9 |
Kemijska formula |
O2 |
Molekulska masa |
32 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
Opis |
Brezbarven, nevnetljiv plin, brez vonja |
Čistost |
|
Voda |
Ne več kakor 0,05 % |
Metan in drugi ogljikovodiki, računani na metan |
Ne več kakor 100 ml/l |
E 949 HIDROGEN (VODIK)
Opredelitev |
|
Kemijsko ime |
Hidrogen |
Einecs |
215–605–7 |
Kemijska formula |
H2 |
Molekulska masa |
2 |
Vsebnost |
Ne manj kot 99,9 % |
Opis |
Brezbarvni, lahko vnetljiv plin brez vonja |
Čistost |
|
Voda |
Ne več kot 0,005 % v/v |
Kisik |
Ne več kot 0,001 % v/v |
Dušik |
Ne več kot 0,75 % v/v |
E 950 ACESULFAM–K
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi I k Direktivi 2008/60/ES.
E 951 ASPARTAM
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi I k Direktivi 2008/60/ES.
E 953 IZOMALT
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanja določena v Prilogi I k Direktivi 2008/60/ES.
E 957 TAUMATIN
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi I k Direktivi 2008/60/ES.
E 959 NEOHESPERIDIN DIHIDROHALKON
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi I k Direktivi 2008/60/ES.
E 965 (i) MALTITOL
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi I k Direktivi 2008/60/ES.
E 965 (ii) MALTITOL SIRUP
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi I k Direktivi 2008/60/ES.
E 966 LAKTITOL
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistosti, kot so zanj določena v Prilogi I k Direktivi 2008/60/ES.
967 KSILITOL
Za ta aditiv veljajo enaka merila čistost, kot so zanj določena v Prilogi I k Direktivi 2008/60/ES.
E 999 EKSTRAKT KVILAJE
Sopomenke |
Ekstrakt saponinov iz lubja; ekstrakt lubja kvilaje, ekstrakt lubja paname, ekstrakt lubja murilla, ekstrakt lubja chine |
||
Definicija |
Ekstrakt kvilaje dobimo z vodno ekstrakcijo iz drevesa Qiuillai saponaria Molina ali drugih vrst rastlin Quillaie iz družin Rosaceae. Vsebuje številne triterpenoidne saponine, sestavljene iz glikozidov kvilajske kisline. Zraven so še nekatere vrste sladkorja, denimo glukoza, galaktoza, arabinoza, ksiloza in ramnoza, ter tanin, kalcijev oksalat in druge manj pomembne sestavine. |
||
Opis |
Ekstrakt kvilaje v prahu je svetlorjav z rožnim odtenkom. Na voljo je tudi kot vodna raztopina |
||
Identifikacija |
|
||
|
Med 4,5 in 5,5 |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 6,0 % (metoda Karl Fischer) (samo za prah) |
||
Arzen |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 1103 INVERTAZA
Definicija |
Invertazo proizvaja Saccharomyces cerevisiae |
Sistematsko ime |
B-D-fruktofuranozid fruktohidrolaza |
Enzyme Commission No |
EC 3.2.1.26 |
Einecs |
232–615–7 |
Čistost |
|
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
Kadmij |
Ne več kakor 0,5 mg/kg |
Skupno število bakterij |
Ne več kakor 50 000/g |
Salmonella spp. |
V 25 g invertaze je ne sme biti |
Koliformne bakterije |
Ne več kakor 30/g |
E. coli |
V 25 g invertaze je ne sme biti |
E 1105 LISOZIM
Sopomenke |
Lisozim hidroklorid |
||
Muramidase |
|||
Definicija |
Lisozim je linearni polipeptid, ki ga pridobivamo iz beljaka kokošjih jajc, sestavljen iz 129 aminokislin. Je encimsko aktiven in rad hidrolizira β(1-4) vezi med N-acetilmuramsko kislino in N-acetilglukozaminom v vrhnjih membranah bakterij, zlasti grampozitivnih mikroorganizmov. Običajno ga pridobivamo kot hidroklorid |
||
Kemijsko ime |
Enzyme Commission (EC) št. 3.2.1.17 |
||
Einecs |
232-620-4 |
||
Molekulska masa |
Okoli 14 000 |
||
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 950 mg/g, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel prah, brez vonja, rahlo sladkega okusa |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Vsebnost vode |
Ne več kakor 6,0 % (metoda Karl Fischer) (samo prah) |
||
Ostanek po žarjenju |
Ne več kakor 1,5 % |
||
Dušik |
Ne manj kakor 16,8 % in ne več kakor 17, 8 % |
||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Težke kovine (kot Pb) |
Ne več kakor 10 mg/kg |
||
Mikrobiološka merila |
|
||
Skupno število bakterij |
Ne več kakor 5 × 104 col/g |
||
Salmonellae |
V 25 g je ni |
||
Staphylococcus aureus |
V 1 g je ni |
||
Eschrichia coli |
V 1 g je ni |
E 1200 POLIDEKSTROZA
Sopomenke |
Modificirane polidekstroze |
||
Definicija |
Naključno vezani glukozni polimeri z nekaterimi končnimi skupinami sorbitola in s citronsko kislino ali ostanki fosforne kisline, vezanimi na polimere z mono- ali diestrskimi vezmi. Pridobivamo jih s taljenjem in kondenzacijo sestavin in so sestavljeni iz približno 90 delov D-glukoze, 10 delov sorbitola in 1 dela citronske kisline ali 0,1 dela fosforne kisline. 1,6-glukozidna povezava prevladuje v polimerih, so pa tudi druge vezave. Produkti vsebujejo majhno količino proste glukoze, sorbitola, levoglukozana (1,6-anhidro-D-glukoza) in citronske kisline, ki jo lahko nevtraliziramo s katero koli bazo in/ali razbarvamo in deioniziramo za nadaljnje rafiniranje. Produkte je mogoče tudi delno hidrogenirati s katalizatorjem raneyjevim nikljem, da zmanjšamo ostanke glukoze. Polidekstroza-N je nevtralizirana polidekstroza |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 90 % polimera, računano na suho snov in snov brez pepela |
||
Opis |
Bela do svetlo rdečerjava trdna snov. Polidekstroze se raztapljajo v vodi in dajejo bistro, brezbarvno do slamnato rumeno obarvano raztopino |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 2,5 in 7,0 za polidekstrozo |
||
Med 5,0 in 6,0 za polidektrozo-N |
|||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 4,0 % (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,3 % (polidekstroza) |
||
Ne več kakor 2,0 % (polidekstroza-N) |
|||
Nikelj |
Ne več kakor 2 mg/kg za hidrogenirane polidekstroze |
||
1,6-anhidro-D-glukoza |
Ne več kakor 4,0 % na suho snov in na snov brez pepela |
||
Glukoza in sorbitol |
Ne več kakor 6,0 % na suho snov in na snov brez pepela; glukozo in sorbitol določimo ločeno |
||
Maksimalna molekulska masa |
Negativni preskus na polimere z molsko maso, večjo od 22 000 |
||
5-hidroksimetilfurfural |
Ne več kakor 0,1 % (polidekstroza) |
||
Ne več kakor 0,05 % (polidekstroza-N) |
|||
Svinec |
Ne več kakor 0,5 mg/kg |
E 1201 POLIVINILPIROLIDON
Sopomenke |
Povidon |
||
PVP |
|||
Topen polivinilpirolidon |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijsko ime |
Polivinilpirolidon, poli-[1-(2-okso-1-pirolidinil)-etilen] |
||
Kemijska formula |
(C6H9NO)n |
||
Molekulska masa |
Ne manj kot 25 000 |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 11,5 % in ne več kot 12,8 % dušika (N), računano na suho snov |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
Topen v vodi in etanolu. Netopen v etru |
||
|
Med 3,0 in 7,0 |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kot 5 % (Karl Fischer) |
||
Pepel skupaj |
Ne več kot 0,1 % |
||
Aldehid |
Ne več kot 500 mg/kg (kot acetaldehid) |
||
Prost N-vinilpirolidon |
Ne več kot 10 mg/kg |
||
Hidrazin |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 5 mg/kg |
E 1202 POLIVINILPOLIPIROLIDON
Sopomenke |
Krospovidon |
||
Zamrežen polividon |
|||
Netopen polivinilpolipirolidon |
|||
Opredelitev |
Polivinilpolipirolidon je poli-[1-(2-okso-1-pirolidinil)-etilen], naključno zamrežen. Pridobiva se s polimerizacijo N-vinil-2-pirolidona ob prisotnosti kavstičnega katalizatorja ali N, N'-divinil-imidazolidona. Zaradi netopnosti v vseh običajnih topilih molekulske mase ni mogoče analizno določiti |
||
Kemijsko ime |
Polivinilpirolidon, poli-[1-(2-okso-1-pirolidinil)-etilen] |
||
Kemijska formula |
(C6H9NO)n |
||
Vsebnost |
Ne manj kot 11 % in ne več kot 12,8 % dušika, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel, higroskopski prah z rahlim, ne neprijetnim vonjem |
||
Kvalitativna določitev |
|
||
|
Netopen v vodi, etanolu in etru |
||
|
Med 5,0 in 8,0 |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kot 6 % (Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kot 0,4 % |
||
Vodotopna snov |
Ne več kot 1 % |
||
Prost N-vinilpirolidon |
Ne več kot 10 mg/kg |
||
Prost N, N'-divinil-imidazolidon |
Ne več kot 2 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kot 5 mg/kg |
E 1204 POLULAN
Opredelitev |
Linearni nevtralni glukan, sestavljen večinoma iz enot maltotrioze, povezanih z -1,6 glikozidnimi vezmi. Nastane pri fermentaciji hidroliziranega škroba, ki je namenjen za prehrano, z vrsto Aureobasidium pullulans, ki ne proizvaja toksinov. Po fermentaciji se glivične celice odstranijo z mikrofiltracijo, filtrat se toplotno sterilizira, pigmenti in druge nečistoče pa se odstranijo z adsorpcijo in ionsko izmenjevalno kromatografijo |
||
Einecs |
232-945-1 |
||
Kemijska formula |
(C6H10O5)x |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 90 % glukana, računano na suho snov |
||
Opis |
Bel do sivobel prah brez vonja |
||
Določitev |
|
||
|
Topen v vodi, praktično netopen v etanolu. |
||
|
5,0–7,0 |
||
|
Dodajte 2 ml polietilen glikola 600 v 10 ml 2 % vodne raztopine pululana. Nastane bela oborina. |
||
|
Pripravite dve epruveti, vsaka naj vsebuje 10 ml 10 % raztopine pululana. Dodajte 0,1 ml raztopine pululanaze z aktivnostjo 10 enot/g v eno epruveto, v drugo pa 0,1 ml vode. Po inkubaciji pri približno 25 oC za 20 minut je viskoznost raztopine, ki se ji je dodala pululanaza, vidno manjša kakor raztopina brez dodane pululanaze. |
||
Čistost |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 6 % (90 oC, tlak ne več kakor 50 mm Hg, 6 ur) |
||
Mono-, di- in oligosaharidi |
Ne več kakor 10 % izraženo kot glukoza |
||
Viskoznost |
100–180 mm2/s (10 % m/m vodna raztopina pri 30 oC) |
||
Svinec |
Ne več kot 1 mg/kg |
||
Kvasovke in plesni |
Ne več kakor 100 kolonij na gram |
||
Koliformne bakterije |
V 25 g jih ni, negativno |
||
Salmonella |
V 25 g jih ni, negativno |
E 1404 OKSIDIRANI ŠKROB
Definicija |
Oksidirani škrob je škrob, ki ga obdelujemo z natrijevim hipokloritom |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane za brezvodno snov) |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % za žitni škrob |
||
Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob |
|||
Ne več kakor 18,0 % za druge vrste škroba |
|||
Karboksilne skupine |
Ne več kakor 1,1 % |
||
veplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob |
||
Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
E 1410 MONOŠKROBNI FOSFAT
Definicija |
Monoškrobni fosfat je škrob, zaestren z ortofosforno kislino ali z natrijevim oz. kalijevim ortofosfatom ali natrijevim tripolifosfatom |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane na suho snov) |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % za žitni škrob |
||
Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob |
|||
Ne več kakor 18,0 % za druge vrste škroba |
|||
Rezidualni fosfat |
Ne več kakor 0,5 % (kot P) za pšenični ali krompirjev škrob |
||
Ne več kakor 0,4 % (kot P) za druge vrste škroba |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob |
||
Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
E 1412 DIŠKROBOV FOSFAT
Definicija |
Diškrobov fosfat je škrob, zamrežen z natrijevim trimetafosfatom ali fosforjevim oksikloridom |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane na suho snov) |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob |
||
Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob |
|||
Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Rezidualni fosfat |
Ne več kakor 0,5 % (kot P) za pšenični ali krompirjev škrob |
||
Ne več kakor 0,4 % (kot P) za druge vrste škroba |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob |
||
Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
E 1413 FOSFATIRANI DIŠKROBNI FOSFAT
Definicija |
Fosfatirani diškrobni fosfat je kombinirano obdelani škrob, kakor je opisano za monoškrobni fosfat in za diškrobni fosfat |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane na suho snov) |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob |
||
Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob |
|||
Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Rezidualni fosfat |
Ne več kakor 0,5 % (kot P) za pšenični ali krompirjev škrob |
||
Ne več kakor 0,4 % (kot P) za druge vrste škroba |
|||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob |
||
Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
E 1414 ACETILIRANI DIŠKROBNI FOSFAT
Definicija |
Acetilirani diškrobni fosfat je škrob, zamrežen z natrijevim trimetafosfatom ali fosforjevim oksikloridom in zaestren z acetanhidridom ali vinilacetatom |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane na suho snov) |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob |
||
Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob |
|||
Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Acetilne skupine |
Ne več kakor 2,5 % |
||
Rezidualni fosfat |
Ne več kakor 0,14 % (kot P) za pšenični ali krompirjev škrob |
||
Ne več kakor 0,04 % (kot P) za druge vrste škroba |
|||
Vinilacetat |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob |
||
Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
E 1420 ACETILIRANI ŠKROB
Sopomenke |
Škrob acetat |
||
Definicija |
Acetilirani škrob je škrob, zaestren z acetanhidridom ali vinilacetatom |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane na suho snov) |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob |
||
Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob |
|||
Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Acetilne skupine |
Ne več kakor 2,5 % |
||
Vinilacetat |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob |
||
Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
E 1422 ACETILIRANI DIŠKROBNI ADIPAT
Definicija |
Acetilirani diškrobni adipat je škrob, zamrežen z anhidridom adipinske kisline in zaestren z acetanhidridom |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane na suho snov) |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob |
||
Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob |
|||
Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Acetilne skupine |
Ne več kakor 2,5 % |
||
Adipinske skupine |
Ne več kakor 0,135 % |
||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob |
||
Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
E 1440 HIDROKSIPROPILNI ŠKROB
Definicija |
Hidroksipropilni škrob je škrob, zaestren s propilenoksidom |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane na suho snov) |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob |
||
Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob |
|||
Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Hidroksipropilne skupine |
Ne več kakor 7,0 % |
||
Propilen klorhidrin |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob |
||
Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
E 1442 HIDROKSIPROPIL DIŠKROBNI FOSFAT
Definicija |
Hidroksipropil diškrobni fosfat je škrob, zamrežen z natrijevim trimetafosfatom ali fosforjevim oksikloridom in zaestren s propilenoksidom |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane na suho snov) |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob |
||
Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob |
|||
Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Hidroksipropilne skupine |
Ne več kakor 7,0 % |
||
Rezidualni fosfat |
Ne več kakor 0,14 % (kot P) za pšenični ali krompirjev škrob |
||
Ne več kakor 0,04 % (kot P) za druge vrste škroba |
|||
Propilen klorhidrin |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob |
||
Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
E 1450 ŠKROBOV NATRIJEV OKTENILSUKCINAT
Sopomenke |
SSOS |
||
Definicija |
Škrobov natrijev oktenilsukcinat je škrob, zaestren z oktenilsukcin anhidridom |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane na suho snov) |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob |
||
Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob |
|||
Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Oktenilsukcinilne skupine |
Ne več kakor 3 % |
||
Ostanek oktenilsukcinske kisline |
Ne več kakor 0,3 % |
||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob |
||
Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
E 1451 ACETILIRANI OKSIDIRANI ŠKROB
Definicija |
Acetilirani oksidirani škrob je škrob, obdelan z natrijevim hipokloritom in nato zaestren z acetanhidridom |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca oziroma (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost (vse vrednosti razen „izguba pri sušenju“ so podane na suho snov) |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15,0 % za žitni škrob |
||
Ne več kakor 21,0 % za krompirjev škrob |
|||
Ne več kakor 18,0 za druge vrste škroba |
|||
Karboksilne skupine |
Ne več kakor 1,3 % |
||
Acetilne skupine |
Ne več kakor 2,5 % |
||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob |
||
Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
E 1452 ŠKROBNI ALUMINIJEV OKTENIL SUKCINAT
Sopomenke |
SAOS |
||
Opredelitev |
Aluminijev oktenil sukcinat škroba je škrob, zaestren z oktenil sukcin anhidridom in obdelan z aluminijevim sulfatom |
||
Opis |
Bel ali skoraj bel prah ali zrnca ali (če je preželatiniran) kosmiči, amorfni prah ali grobi delci |
||
Določitev |
|
||
|
|
||
|
|
||
Čistost (vse vrednosti, razen izguba pri sušenju, so podane na suho snov) |
|
||
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 21,0 % |
||
Oktenilsukcinilne skupine |
Ne več kakor 3 % |
||
Ostanek oktenilsukcinske kisline |
Ne več kakor 0,3 % |
||
Žveplov dioksid |
Ne več kakor 50 mg/kg za modificirani žitni škrob |
||
Ne več kakor 10 mg/kg za druge vrste modificiranega škroba, če ni navedeno drugače |
|||
Arzen |
Ne več kakor 1 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg |
||
Živo srebro |
Ne več kakor 0,1 mg/kg |
||
Aluminij |
Ne več kakor 0,3 % |
E 1505 TRIETIL CITRAT
Sopomenke |
Etil citrat |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Trietil-2-hidroksipropan-1,2,3-trikarboksilat |
||
Einecs |
201–070–7 |
||
Kemijska formula |
C12H20O7 |
||
Molekulska masa |
276,29 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,0 % |
||
Opis |
Skoraj brezbarvna oljnata tekočina, brez vonja |
||
Identifikacija |
|
||
|
(d25 25): 1,135-1,139 |
||
|
[n]D 20: 1,439-1,441 |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 0,25 % (metoda Karl Fischer) |
||
Kislost |
Ne več kakor 0,02 % (kot citronska kislina) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 1517 GLICERIL DIACETAT
Sopomenke |
Diacetin |
||
Opredelitev |
Gliceril diacetat je sestavljen predvsem iz zmesi 1,2- in 1,3-diacetatov glicerola, z manjšimi količinami mono- in triestrov. |
||
Kemijska imena |
Gliceril diacetat |
||
1,2,3-propantriol diacetat |
|||
Kemijska formula |
C7H12O5 |
||
Molekulska masa |
176,17 |
||
Vsebnost |
Najmanj 94,0 % |
||
Opis |
Bistra, brezbarvna, higroskopična, nekoliko oljnata tekočina z rahlim vonjem po maščobi |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi. Meša se z etanolom |
||
|
|
||
|
d20 20: 1,175–1,195 |
||
|
Med 259 in 261 oC |
||
Čistost |
|
||
Skupni pepel |
Največ 0,02 % |
||
Kislost: |
Največ 0,4 % (kot ocetna kislina) |
||
Arzen |
Največ 3 mg/kg |
||
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
E 1518 GLICERIL TRIACETAT
Sopomenke |
Triacetin |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
Gliceril triacetat |
||
Einecs |
203–051–9 |
||
Kemijska formula |
C9H14O6 |
||
Molekulska masa |
218,21 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Brezbarvna, nekoliko oljnata tekočina, rahlega vonja po maščobi |
||
Identifikacija |
|
||
|
|
||
|
Med 1,429 in 1,431 pri 25 oC |
||
|
Med 1,154 in 1,158 |
||
|
Med 258 oC in 270 oC |
||
Čistost |
|
||
Voda |
Ne več kakor 0,02 % (metoda Karl Fischer) |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,02 % (kot citronska kislina) |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 1519 BENZILNI ALKOHOL
Sopomenke |
Fenilkarbinol |
||
Fenilmethil alkohol |
|||
Benzenmetanol |
|||
Alfa-hidroksitoluen |
|||
Opredelitev |
|
||
Kemijska imena |
Benzilni alkohol |
||
Fenilmetanol |
|||
Kemijska formula |
C7H8O |
||
Molekulska masa |
108,14 |
||
Vsebnost |
Najmanj 98,0 % |
||
Opis |
Brezbarvna, bistra tekočina z rahlim aromatičnim vonjem |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi, etanolu in etru |
||
|
[n]D20: 1,538–1,541 |
||
|
d25 25: 1,042–1,047 |
||
|
|
||
Čistost |
|
||
Območje destilacije |
Najmanj 95 % v/v, destilira med 202 in 208 oC |
||
Kislinsko število |
Največ 0,5 |
||
Aldehidi |
Največ 0,2 v/v (kot benzaldehid) |
||
Svinec |
Največ 5 mg/kg |
E 1520 PROPILEN GLIKOL
Sopomenke |
Propan-1,2-diol |
||
Definicija |
|
||
Kemijsko ime |
1,2-dihidroksipropan |
||
Einecs |
200–338–0 |
||
Kemijska formula |
C3H8O2 |
||
Molekulska masa |
76,10 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov |
||
Opis |
Bistra, brezbarvna, higroskopska, viskozna tekočina |
||
Identifikacija |
|
||
|
Topen v vodi, etanolu in acetonu |
||
|
(d20 20): 1,035–1,040 |
||
|
[n]20D: 1,431–1,433 |
||
Čistost |
|
||
Območje destilacije |
99 % v/v destilira med 185 oC–189 oC |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,07 % |
||
Voda |
Ne več kakor 1,0 % (metoda Karl Fischer) |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
E 1521 POLIETILEN GLIKOL 6000
Sopomenke |
PEG 6000 |
||
Makrogol 6000 |
|||
Definicija |
Polietilen glikol 6000 je mešanica polimerov s splošno formulo H–(OCH2–CH)–OH, kar ustreza povprečni relativni molski masi približno 6 000 |
||
Kemijska formula |
(C2H4O)n H2O (n = število enot etilen oksida, ki odgovarja molekulski teži 6 000, približno 140) |
||
Molekulska masa |
5 600 –7 000 |
||
Vsebnost |
Ne manj kakor 90,0 % in ne več kakor 110,0 % |
||
Opis |
Bela ali skoraj bela trdna snov voščenega oz. parafinskega videza |
||
Identifikacija |
|
||
|
Dobro topen v vodi in v metilen kloridu Praktično netopen v alkoholu, etru ter v maščobnih in mineralnih oljih |
||
|
Med 55 oC in 61 oC |
||
Čistost |
|
||
Viskoznost |
Med 0,220 in 0,275 kgm-1s-1 pri 20 oC |
||
Hidroksilna vrednost |
Med 16 in 22 |
||
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,2 % |
||
Etilen oksid |
Ne več kakor 0,2 mg/kg |
||
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg |
||
Svinec |
Ne več kakor 5 mg/kg |
(1) UL L 226, 22.9.1995, p. 1.
(2) Škrob TS: 0,5 g škroba (krompirjevega škroba, koruznega škroba) zmešamo s 5 ml vode v pasto in med stalnim mešanjem dodajamo vodo, da dobimo volumen 100 ml. Vremo nekaj minut in pustimo, da se ohladi, nato filtriramo. Škrob mora biti sveže pripravljen.
(3) Kobaltov klorid TSC: približno 65g kobaltovega klorida CoCl2·6H2O raztopimo v zadostni količini zmesi 25 ml klorovodikove kisline in 975 ml vode, da dobimo skupni volumen 1 l. Natančno 5 ml te raztopine prenesemo v bučko z okroglim dnom, ki vsebuje 250 ml raztopine joda, dodamo 5 ml 3 % vodikovega peroksida, nato 15 ml 20 % raztopine natrijevega hidroksida. Vtremo 10 minut in pustimo, da se ohladi, dodamo 2 g kalijevega jodida in 20 ml 25 % žveplene kisline. Ko se oborina v celoti raztopi, sproščeni jod titriramo z natrijevim tiosulfatom (0,1 N) v prisotnosti škroba TS (). 1 ml natrijevega tiosulfata (0,1 N) ustreza 23,80 mg CoCl2·6H2O. Končni volumen raztopine uravnamo z dodatkom zadostne količine raztopine klorovodikove kisline/vode, da dobimo raztopino, ki vsebuje 59,5 mg CoCl2·6H2O na ml.
(4) Feriklorid TSC: približno 55 g feriklorida raztopimo v zadostni količini zmesi 25 ml klorovodikove kisline in 975 ml vode, da dobimo skupen volumen 1 l. V bučko z okroglim dnom, ki vsebuje 250 ml raztopine joda, prenesemo 10 ml te raztopine, dodamo 15 ml vode in 3 g kalijevega jodida; zmes pustimo stati 15 minut. Razredčimo jo s 100 ml vode in sproščeni jod titriramo z natrijevim tiofosfatom (0,1 N) v prisotnosti škroba TS (). 1 ml natrijevega tiosulfata (0,1 N) ustreza 27,03 mg FeCl3.6H20. Končni volumen raztopine uravnamo z dodatkom ustrezne količine zmesi klorovodikove kisline/vode, da dobimo raztopino, ki vsebuje 45,0 mg FeCl3.6H20 na ml.
(5) Bakrov sulfat TSC: približno 65 g bakrovega sulfata CuSO4.5H20 raztopimo v zadostni količini zmesi 25 ml klorovodikove kisline in 975 ml vode, da dobimo skupen volumen 1 l. V bučko z okroglim dnom, ki vsebuje 250 ml raztopine joda, prenesemo 10 ml te raztopine, dodamo 40 ml vode, 4 ml ocetne kisline in 3 g kalijevega jodida. Sproščeni jod titriramo z natrijevim tiosulfatom (0,1 N) v prisotnosti škroba TS (). 1 ml natrijevega tiosulfata (0,1 N) ustreza 24,97 mg CuSO4.5H20. Končni volumen raztopine uravnamo z dodatkom zadostne količine zmesi klorovodikove kisline/vode, da dobimo raztopino, ki vsebuje 62,4 mg CuSO4.5H20 na ml.
(6) Kadar ima oznako „za prehranske namene“, se nitrit lahko prodaja samo v zmesi s soljo ali nadomestkom soli.
(7) Kadar ima oznako „za prehranske namene“, se nitrit lahko prodaja samo v zmesi s soljo ali nadomestkom soli.
PRILOGA II
DEL A
Razveljavljena direktiva z njenimi zaporednimi spremembami
(iz člena 2)
Direktiva Komisije 96/77/ES
|
(UL L 339, 30.12.1996, str. 1)
|
DEL B
Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe
(iz člena 2)
Direktiva |
Roki za prenos Datum začetka uporabe |
96/77/ES |
1. julij 1997 (1) |
98/86/ES |
1. julij 1999 (2) |
2000/63/ES |
31. marec 2001 (3) |
2001/30/ES |
1. junij 2002 (4) |
2002/82/ES |
31. avgust 2003 |
2003/95/ES |
1. november 2004 (5) |
2004/45/ES |
1. april 2005 (6) |
2006/129/ES |
15. februar 2008 |
(1) V skladu s členom 3(2) Direktive 96/77/ES, se izdelki, ki so že na trgu ali so bili označeni pred 1. julijem 1997 in niso v skladu s to direktivo, lahko prodajajo, dokler zaloge ne poidejo.
(2) V skladu s členom 2(2) Direktive 98/86/ES, je živila, ki so že na trgu ali nosijo oznako izpred 1. julija 1999, vendar niso v skladu s to direktivo, dovoljeno tržiti do porabe zalog.
(3) V skladu s členom 2(3) Direktive 2000/63/ES, je živila, ki so že na trgu ali so bila označena pred 31. marcem 2001 in niso v skladu s to direktivo, dovoljeno prodajati, dokler se zaloge ne porabijo.
(4) V skladu s členom 2(3) Direktive 2001/30/ES, so proizvodi, dani na trg ali označeni pred 1. junijem 2002, ki ne ustrezajo tej direktivi, lahko na trgu do prodaje zalog.
(5) V skladu s členom 3 Direktive 2003/95/ES, je živila, ki so že na trgu ali so bila označena pred 1. novembrom 2004 in ki niso v skladu s to direktivo, dovoljeno prodajati, dokler se zaloge ne porabijo.
(6) V skladu s členom 3 Direktive 2004/45/ES, se izdelki, dani na trg ali označeni pred 1. aprilom 2005, ki niso v skladu s to direktivo, lahko tržijo dokler ne poidejo zaloge.
PRILOGA III
Primerjalna tabela
Direktiva 96/77/ES |
Ta direktiva |
Člen 1 |
Člen 1 |
Člen 2 |
— |
Člen 3 |
— |
— |
Člen 2 |
Člen 4 |
Člen 3 |
Člen 5 |
Člen 4 |
Priloga |
Priloga I |
— |
Priloga II |
— |
Priloga III |