52008PC0390

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 25.6.2008

COM(2008) 390 konč.

2008/0128 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z letališči, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa ter o razveljavitvi Direktive Sveta 06/23/EGS

(predložila Komisija){SEC(2008) 2086}{SEC(2008) 2087}

1. OZADJE

Evropska agencija za varnost v letalstvu je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1592/2002[1], ki je začela veljati septembra 2002. Prvotna uredba je Agenciji dodelila naloge na dveh področjih, in sicer za certificiranje letalskih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti; ti proizvodi, deli in naprave morajo skupaj z organizacijami, ki so odgovorne za njihovo oblikovanje, proizvodnjo in vzdrževanje, izpolnjevati enotne zavezujoče predpise, ki jih je sprejela Komisija[2].

Agencija Komisiji zagotavlja vso tehnično znanje, ki ga ta zahteva, in ji med drugim pomaga pri izvajanju zakonodajnih in normativnih nalog. Agencija prav tako vzpostavlja sistem za spremljanje uporabe zakonodaje Skupnosti, oceno njenih učinkov in za podajanje koristnih predlogov. Certifikate in potrdila, ki potrjujejo, da proizvodi in organizacije izpolnjujejo skupne predpise, izda EASA ali pristojni nacionalni organi: EASA izvede certifikacijo tipa proizvodov in izda certifikate za organizacije iz tretjih držav; nacionalni organi pa na podlagi skupnih predpisov in pod nadzorom Agencije izdajo posamezne certifikate in potrdila za večino organizacij na njihovem ozemlju.

Uredba (ES) št. 216/2008[3] je naloge EASA razširila na letalske operacije, licence pilotov in, v okviru omejitev Čikaške konvencije, na varnost zrakoplovov iz tretjih držav. Naloge vključujejo inšpekcijski pregled standardiziranja in varnostni nadzor, s posebno odgovornostjo za preverjanja na ploščadi.

2. SEDANJI IZZIVI

Komisija si je vedno prizadevala zagotoviti, da vzpostavitev notranjega trga v zračnem prometu spremlja razvoj skupnih varnostnih predpisov za zagotovitev visokih enotnih standardov v vsaki državi članici.

Sedanje izvrstne ravni varnosti je treba ohraniti in celo izboljšati, da bi zmanjšali varnostna tveganja, ki so posledica vse večjega prometa in preobremenjenosti. Pomembno je tudi, da se v pobudo za uvedbo enotnega evropskega neba vključijo varnostni vidiki in se tako zagotovi, da odprava razdrobljenosti neba ne bo imela negativnih posledic na število nesreč.

Naslednji korak v tej smeri mora biti razširitev pristojnosti Agencije na letališča, upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa (ATM/ANS).

3. MNENJE EVROPSKE AGENCIJE ZA VARNOST V LETALSTVU IN POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Pred tem je morala Komisija najprej, v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 216/2008, pridobiti mnenje EASA. Agencija pa je morala v skladu s svojim poslovnikom[4] in mednarodno prakso na tem področju izvesti obsežna posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi in pred izdajo mnenja upoštevati njihove pripombe. Zato je objavila ločeni obvestili o predlaganih spremembah, eno za letališča in eno za ATM/ANS. Prejetih je bilo več kakor 3 500 pripomb.

Agencija je na podlagi teh pripomb preučila vprašanja in 6. decembra 2007 Komisiji poslala mnenje o letališčih. Mnenje o upravljanju zračnega prometa in navigacijskih službah zračnega prometa je sledilo 15. aprila 2008.

Med posvetovanji je postalo jasno, da obstaja močno široko soglasje za dokončanje postopka, začetega leta 2002, in sicer tako, da se v naloge, dodeljene EASA, vključijo tudi varnostni vidiki letališč in ATM/ANS s čimer bo Agencija postala varuh evropskih varnostnih predpisov v letalstvu. Poudarjena je bila tudi potreba po oblikovanju učinkovite povezave z dosežki v okviru enotnega evropskega neba.

4. ŠTUDIJA UčINKA

Pred tem predlogom za uredbo je Komisija izvedla oceno učinka. Ta je temeljila na rezultatih predhodne ocene učinka, ki jo je Komisija začela leta 2005, sestavila pa jo je neodvisna svetovalna organizacija, ter na oceni učinkov predpisov, ki jo je izvedla EASA. V oceni učinka je bilo preučenih več možnosti:

A brez ukrepanja;

B razširitev pristojnosti EASA;

C razširitev obstoječe ureditve tako, da se za opravljanje nalog pooblasti Eurocontrol;

E razširitev pristojnosti EASA in vključitev dodatnih pristojnosti, ki presegajo področje uporabe možnosti B.

Vse te možnosti so bile primerjane z možnostjo „brez ukrepanja“ kot merilom za analizo učinkov na varnost, gospodarstvo, okolje, družbo ter drugih učinkov. Iz primerjave učinkov je jasno razvidno, da je najustrezneje to, da se pristojnost EASA razširi tako, da se vključi normativna pristojnost za letališča in vidike, povezane z ATM/ANS. Ugotovljeno je bilo, da ta možnost nima škodljivega vpliva na zgoraj omenjena področja.

Potrditev odbora za oceno učinka je bila prejeta 23. aprila 2008.

5. PREDLOG UREDBE

5.1 Instrument in metoda

Razširitev področja uporabe Uredbe (ES) št. 216/2008 je tudi najprimernejše sredstvo za razširitev skupnih predpisov, tako da ti vključujejo tudi varnost letališč, upravljanje zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS), saj bo EASA dobila nove naloge na teh področjih, zlasti pri sprejemanju predpisov, inšpekcijskih pregledih standardiziranja in, čeprav v omejenem obsegu, certificiranju.

Glede varnosti letališč je namen zagotoviti, da bistvene zahteve in z njimi povezani izvedbeni predpisi za letališča, letališko opremo, organizacije, dejavnosti in osebje temeljijo na ustreznih standardih ICAO. Poleg tega bodo za letališko opremo dodani postopki in zahteve za preprečevanje podvajanja obstoječih predpisov, vsebovanih bodisi v direktivi „novega pristopa“ ali izvedbenih predpisih za „enotno evropsko nebo“ (SES). Po potrebi bodo uporabljeni tudi standardi, ki so jih izdali priznani standardizacijski organi, kot so ISO, CEN, CENELEC, ETSI ali EUROCAE.

V zvezi z ATM/ANS bo treba pravilno uskladiti bistvene zahteve in izvedbene predpise s predpisi SES in z njimi povezanimi izvedbenimi predpisi. Cilj je zagotoviti, da bodo prihodnji izvedbeni predpisi EASA temeljili na obstoječih določbah SES, zlasti na prenesenih zakonskih varnostnih zahtevah Eurocontrola (ESARR). V ta namen bodo oblikovani prehodni mehanizmi za zagotovitev nepretrganosti potrdil, že podeljenih po pravilih SES.

5.2 Vsebina

5.2.1 Spremembe mnenja Agencije

Mnenji Agencije sta bili pretežno upoštevani. Jasno je, da v nekaterih točkah omogočata več možnih načinov doseganja varnostnih ciljev. Pri izbiri teh možnosti je Komisija upoštevala načela dobrega upravljanja, da bi kar najbolje izkoristila razpoložljive vire, subsidiarnost in sorazmernost.

5.2.2 Razširitev področja uporabe Uredbe

Področje uporabe skupnih ukrepov je opredeljeno v Uredbi št. 216/2008. V vsaki razširitvi Uredbe mora biti jasno navedeno, katera infrastruktura, proizvodi, sistemi, oprema, storitve, osebe ali organizacije so zajete in bodo zato morale izpolnjevati zahteve iz Uredbe in, če je to ustrezno, pravila, sprejeta za njeno izvajanje. Nasprotno pa bo vse, kar ne spada v pristojnost Skupnosti, ostalo v pristojnosti držav članic, ki bodo morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev ravni zaščite, ki jo državljani pričakujejo.

5.2.2.1 Letališča

S predlagano uredbo bi se za izboljšanje varnosti zlasti na letališčih in v njihovi okolici skupni predpisi razširili na letališča. Glavne točke so:

- Vsa javno dostopna letališča, na katerih je mogoč promet po pravilih instrumentalnega letenja (IRF) ali promet z zrakoplovi nad določeno težo, morajo biti predmet zakonodaje Skupnosti.

- Posebne skupne bistvene zahteve, ki zajemajo fizične značilnosti, infrastrukturo, letališko opremo, dejavnosti, upravljanje in zmanjšanje nevarnosti v neposredni bližini letališč, je treba uvesti kot dodatno prilogo k osnovni uredbi.

- Lastniki letališč, upravljavci letališč, organizacije ali osebje, ki zagotavljajo storitve ali opremo, ki lahko vplivajo na varnost dejavnosti na letališčih, bi bili odgovorni za izvajanje teh bistvenih zahtev pod nadzorom držav članic.

- Upravljavci letališč bi sprejemali in izvajali sisteme upravljanja, vključno z varnostnimi vidiki.

- Med nalogami Agencije bi bili osnutki izvedbenih predpisov in certifikacijske specifikacije, analize varnosti in inšpekcijski pregledi standardiziranja.

- Komisija bi imela pooblastila za sprejetje izvedbenih predpisov o opredelitvi podrobnih zahtev, ki bi jih morale upoštevati zgoraj navedene organizacije in osebe, ter veljavnih postopkov certificiranja.

- Ti izvedbeni predpisi bi bili sorazmerni s stopnjo zapletenosti letališča, upoštevali pa bi tudi naravo in količino dejavnosti letališča; morali bi biti skladni z ustreznimi standardi in priporočenimi praksami (SARP) ICAO.

- Agencija bi dobila pristojnost za sprejetje certifikacijskih specifikacij, ki se uporabljajo pri postopkih certificiranja, kar bi zagotovilo prilagodljivo izvajanje bistvenih zahtev in enotno raven varnosti.

- Načrt in dejavnosti letališča bi bili certificirane ločeno, vendar bi bilo mogoče izdati en certifikat, če sta lastnik letališča in upravljavec letališča ista oseba.

- Upravljavci več letališč, ki so vzpostavili ustrezne glavne dejavnosti, lahko zaprosijo za en certifikat, ki vključuje dejavnosti in upravljanje vseh letališč, za katere so odgovorni.

- Medtem ko bi bilo preverjanje skladnosti letališke opreme del certificiranja načrta letališča ali upravljavca letališča, odvisno od predvidene uporabe, je lahko za varnost pomembna oprema predmet posebnih sistemov podeljevanja certifikatov, ki lahko vključujejo dokazilo o kvalificiranosti projektanta in proizvajalca, če to določajo izvedbeni predpisi, potem ko se oceni, ali je to iz varnostnih in gospodarskih vidikov ustrezno.

5.2.2.2 ATM/ANS

Predlagana uredba mora zagotavljati pravno podlago za zagotovitev, da je varnost upravljanja zračnega prometa, navigacijskih služb zračnega prometa in interoperabilnosti v zraku in na tleh organizirana v okviru sistema EASA. V ta namen se predlaga:

- Ves zračni prostor, za katerega velja Pogodba, skupaj z drugim zračnim prostorom, za katerega velja Uredba (ES) št. 551/2004, bi bil predmet zakonodaje Skupnosti.

- Posebne skupne bistvene zahteve za zmanjšanje vseh varnostnih tveganj v zvezi z uporabo zračnega prostora je treba uvesti kot dodatno prilogo k osnovni uredbi.

- Uporabo katerega koli bloka zračnega prostora bi urejal koncept operacij, namenjen zmanjšanju nevarnosti trčenja med zrakoplovi ter med zrakoplovom in tlemi.

- Uporabniki zračnega prostora bi upoštevali pravila, izdana za izvajanje konceptov operacij, veljavnih v zračnem prostoru, v katerem letijo, in uporabljali službe, pristojne za uporabo zadevnega zračnega prostora.

- Organizacije in osebje, ki izvajajo ATM/ANS, bi bile odgovorne za izvajanje veljavnih bistvenih zahtev.

- Kontrolorji zračnega prometa in organizacije, vključene v njihovo usposabljanje, bi morali pridobiti certifikat.

- Sistemi in komponente, ki se uporabljajo za zagotavljanje ATM/ANS, bi morali biti skladni z ustreznimi varnostnimi zahtevami, če bi to zahtevala njihova kritičnost.

- Komisija bi imela pooblastila za sprejetje izvedbenih predpisov o opredelitvi podrobnih zahtev, ki bi jih morali upoštevati zgoraj navedene organizacije, osebje ter sistemi in komponente, ter po potrebi veljavnih postopkov certificiranja.

- Ti izvedbeni predpisi bi bili sorazmerni s stopnjo zahtevnosti s predpisi urejene dejavnosti ali kritičnosti zadevnega sistema in komponent; temeljili bi na obstoječih določbah SES, zlasti na prenesenih zakonskih varnostnih zahtevah Eurocontrola (ESARR). V ta namen bi bili oblikovani prehodni mehanizmi za zagotovitev nepretrganosti potrdil, že podeljenih po pravilih SES.

- Nadzor nad skladnostjo organizacij z bistvenimi zahtevami in z njimi povezanimi izvedbenimi predpisi bi izvajali pristojni organi držav članic, razen nadzora nad organizacijami iz tretjih držav ali organizacijami, ki izvajajo storitve v zračnem prostoru v več kakor treh državah članicah, ki bi ga izvajala Agencija.

- Med nalogami Agencije bi bili osnutki izvedbenih predpisov in certifikacijske specifikacije, analize varnosti in inšpekcijski pregledi standardiziranja nacionalnih pristojnih organov.

- Izvajalci ATM/ANS bi sprejemali in izvajali sisteme upravljanja, ki bi vključevali varnostne vidike, in bi bili certificirani, razen tistih, ki zagotavljajo samo letalske informacije ali storitve upravljanja letališke ploščadi, ki bi le podali izjavo o kvalificiranosti.

- Medtem ko bi bilo preverjanje skladnosti sistemov in komponent del certificiranja izvajalcev ATM/ANS, je lahko za varnost pomembna oprema predmet posebnih sistemov podeljevanja certifikatov, ki lahko vključujejo dokazilo o kvalificiranosti projektanta in proizvajalca, če to določajo izvedbeni predpisi, potem ko se oceni, ali je to iz varnostnih in gospodarskih vidikov ustrezno.

5.2.3 Druge spremembe Uredbe

Poleg novih členov v zvezi z letališči, ATM in ANS ter z njimi povezanimi prilogami je bilo treba spremeniti nekatere člene, da se ustrezno upoštevajo nove naloge.

6. PRIMERJALNA TABELA, KI PRIKAZUJE NOVO IN STARO šTEVILčENJE čLENOV IN SPREMEMBE UREDBE (ES) šT. 216/2008

Novo številčenje | Staro številčenje | Spremembe |

1 | 1 | razširjeno področje uporabe za vključitev letališč in ATM/ANS |

2 | 2 | nespremenjeno |

3 | 3 | dodajanje novih opredelitev in sprememba nekaterih opredelitev |

4 | 4 | spremenjen odstavek 3 |

5 | 5 | spremenjena odstavka 2(b) in (c) |

6 | 6 | nespremenjeno |

7 | 7 | spremenjen odstavek 4 |

8 | 8 | spremenjeni odstavki 1, 5(a), 5(g) in 6 |

8a | novo | letališča |

8b | novo | ATM in ANS |

8c | novo | kontrolorji zračnega prometa |

8d | novo | pooblaščeni organi |

9 | 9 | spremenjena odstavka 1 in 5 |

10 | 10 | spremenjen odstavek 1 |

11 | 11 | spremenjen odstavek 4 in dodana odstavka 5(a) in 5(b) |

12 | 12 | nespremenjeno |

13 | 13 | nespremenjeno |

14 | 14 | nespremenjeno |

15 | 15 | nespremenjeno |

16 | 16 | nespremenjeno |

17 | 17 | nespremenjeno |

18 | 18 | spremenjena odstavka (c) in (d) |

19 | 19 | spremenjen odstavek 2(a) |

20 | 20 | nespremenjeno |

21 | 21 | nespremenjeno |

22 | 22 | nespremenjeno |

22a | novo | certificiranje upravljavcev letališč |

22b | novo | ATM/ANS |

22c | novo | certificiranje kontrolorjev zračnega prometa |

22d | novo | pooblaščeni organi |

23 | 23 | nespremenjeno |

24 | 24 | nespremenjeno |

25 | 25 | nespremenjeno |

26 | 26 | nespremenjeno |

27 | 27 | nespremenjeno |

28 | 28 | nespremenjeno |

29 | 29 | nespremenjeno |

30 | 30 | nespremenjeno |

31 | 31 | nespremenjeno |

32 | 32 | nespremenjeno |

33 | 33 | spremenjen odstavek 2(c) |

34 | 34 | nespremenjeno |

35 | 35 | nespremenjeno |

36 | 36 | nespremenjeno |

37 | 37 | nespremenjeno |

38 | 38 | nespremenjeno |

39 | 39 | nespremenjeno |

40 | 40 | nespremenjeno |

41 | 41 | nespremenjeno |

42 | 42 | nespremenjeno |

43 | 43 | nespremenjeno |

44 | 44 | spremenjen odstavek 1 |

45 | 45 | nespremenjeno |

46 | 46 | nespremenjeno |

47 | 47 | nespremenjeno |

48 | 48 | nespremenjeno |

49 | 49 | nespremenjeno |

50 | 50 | spremenjen odstavek 2 |

51 | 51 | nespremenjeno |

52 | 52 | spremenjena odstavka 1 in 2 |

53 | 53 | nespremenjeno |

54 | 54 | nespremenjeno |

55 | 55 | spremenjen odstavek 1 |

56 | 56 | nespremenjeno |

57 | 57 | nespremenjeno |

58 | 58 | nespremenjeno |

59 | 59 | nespremenjeno |

60 | 60 | nespremenjeno |

61 | 61 | nespremenjeno |

62 | 62 | nespremenjeno |

63 | 63 | nespremenjeno |

64 | 64 | nespremenjeno |

65 | 65 | nespremenjeno |

65a | novo | spremembe |

66 | 66 | nespremenjeno |

67 | 67 | nespremenjeno |

68 | 68 | nespremenjeno |

69 | 69 | nespremenjeno |

70 | 70 | nespremenjeno |

Priloga I | Priloga I | nespremenjeno |

Priloga II | Priloga II | nespremenjeno |

Priloga III | Priloga III | nespremenjeno |

Priloga IV | Priloga IV | nespremenjeno |

Priloga V | Priloga V | spremenjen naslov |

Priloga Va | novo | bistvene zahteve za letališča |

Priloga Vb | novo | bistvene zahteve za upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa |

7. SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Države članice so se že sporazumele, da je ukrepanje na ravni Skupnosti edini način za doseganje visoke, enotne ravni varnosti.

Uredba (ES) št. 1592/2002 in Uredba (ES) št. 216/2008 sta zato nekaj pristojnosti držav članic postopno prenesli na Skupnost.

Obstaja potreba po ukrepanju Skupnosti, da se doseže cilj vzpostavitve in enotne uporabe skupnih predpisov za letališča, upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa. Ta predlog za uredbo ne presega nujno potrebnega za dosego navedenega cilja. Zato je področje uporabe omejeno na letališča, odprta za javno uporabo, ki so lahko namenjena prometu IFR ali zrakoplovom, ki presegajo določeno težo.

Poleg tega ta uredba ne pomeni, da bo EASA izvajala ali zagotavljala storitve. Z uredbo se bodo samo prenesle odgovornosti, omejene predvsem na oblikovanje pravil in inšpekcijske preglede standardiziranja, medtem ko bodo za operativne dejavnosti še naprej odgovorne države članice. Zato je uredba skladna z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

8. OCENA

Ukrepi, uvedeni s to uredbo in njenimi izvedbenimi predpisi, bodo ocenjeni v skladu s členom 62 Uredbe (ES) št. 216/2008.

2008/0128 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z letališči, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa ter o razveljavitvi Direktive Sveta 06/23/EGS

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[5],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[7],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[8],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisija je v sporočilu Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Razširitev nalog Evropske agencije za varnost v letalstvu – Agenda za 2010“[9] z dne 15. novembra 2005 objavila svojo namero, da bo postopoma razširila naloge Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija), z vidika „celovitega sistemskega pristopa“, na varnost in interoperabilnost letališč, navigacijske službe zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: ANS) in upravljanje zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: ATM).

(2) Nenehna rast letalstva v Evropi je vzrok mnogih izzivov, zlasti v zvezi z glavnimi varnostnimi dejavniki letališč in ATM/ANS. Zato je treba uvesti potrebne ukrepe za zmanjšanje tveganja in z usklajenim, celostnim normativnim pristopom zagotoviti varnost v vseh državah članicah.

(3) Dosežke pobude za uvedbo enotnega evropskega neba je treba dopolniti z usklajenim varnostnim elementom, ki bi se uporabljal za letališča in ATM/ANS.

(4) Skupnost bi morala v skladu s standardi in priporočenimi praksami, določenimi v Čikaški konvenciji, določiti bistvene zahteve, ki bi se uporabljale za letalske proizvode, dele in naprave, letališča ter izvajanje ATM/ANS; bistvene zahteve, ki bi veljale za osebe in organizacije, vključene v upravljanje letališč in izvajanje ATM/ANS; ter bistvene zahteve, ki bi veljale za osebe in proizvode, vključene v usposabljanje in zdravstvene preglede kontrolorjev zračnega prometa. Komisija bi morala biti pooblaščena za pripravo potrebnih, s tem povezanih izvedbenih predpisov.

(5) Ne bi bilo ustrezno, da bi skupni predpisi veljali za vsa letališča. Zlasti letališča, ki niso odprta za javnost, in letališča, ki se uporabljajo predvsem za rekreativno letenje, morajo ostati pod regulativnim nadzorom držav članic, druge države članice pa po tej uredbi niso obvezane, da takšne nacionalne ureditve priznajo. Vendar bi morale države članice sprejeti sorazmerne ukrepe, da se na splošno poveča stopnja varnosti rekreativnega letenja. Komisija bo pravočasno ponovno proučila modularno razširitev področja uporabe na letališča, ki so trenutno izključena, in pri tem v celoti upoštevala morebitni učinek na takšna letališča.

(6) Letalski proizvodi, deli in naprave, letališča in njihova oprema, operaterji, ki se ukvarjajo s komercialnim zračnim prevozom in upravljanjem letališč, sistemi in izvajalci ATM/ANS pa tudi piloti in kontrolorji zračnega prometa ter osebe, proizvodi in organizacije, vključeni v njihovo usposabljanje in zdravstvene preglede, bi morali biti certificirani ali licencirani, potem ko je ugotovljeno, da izpolnjujejo bistvene zahteve, ki jih določi Skupnost v skladu s standardi in priporočenimi praksami, določenimi v Čikaški konvenciji. Komisija bi morala biti pooblaščena za pripravo potrebnih izvedbenih predpisov za določitev pogojev za izdajo certifikata ali pogojev za njegovo zamenjavo z izjavo o sposobnosti ob upoštevanju tveganj, povezanih z različnimi vrstami dejavnosti ali storitev.

(7) V institucionalnem sistemu Skupnosti je izvajanje pravnega reda Skupnosti predvsem v pristojnosti držav članic. Naloge certificiranja, ki jih določa ta uredba, in njena izvedbeni predpisi naj bi se torej izvajali na nacionalni ravni. V nekaterih jasno opredeljenih primerih pa bi bilo treba Agencijo pooblastiti tudi za izvajanje nalog certificiranja, kakor so določene v tej uredbi. Iz istega razloga bi bilo treba Agenciji dovoliti, da sprejme potrebne ukrepe v zvezi s področji, ki jih zajema ta uredba, kadar je to najboljši način za zagotavljanje enotnosti in lažjega delovanja notranjega trga.

(8) Izvedbeni predpisi, ki jih mora pripraviti Agencija na področju ATM/ANS, morajo temeljiti na določbah Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba[10], Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu[11], Uredbe (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu[12] in Uredbe (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa[13], zlasti prenesenih ESARR. V zvezi s tem je treba pripraviti prehodne mehanizme, da bi zagotovili nepretrganost potrdil, že podeljenih na podlagi določb navedenih uredb.

(9) Splošni cilj je opraviti učinkovit prenos funkcij in nalog, ki so jih do zdaj izvajale države članice, vključno s tistimi, ki izhajajo iz njihovega sodelovanja v okviru Komisije za varnostne predpise Eurocontrola, na Agencijo, ne da bi se pri tem zmanjšala sedanja visoka raven varnosti in brez kakršnega koli negativnega vpliva na časovni razpored certificiranja. Za potrebni prehod se sprejmejo ustrezni ukrepi.

(10) Ta uredba vzpostavlja ustrezen in celovit okvir za opredelitev in izvajanje skupnih tehničnih zahtev in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva. Direktivo 2006/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o licenci kontrolorja zračnega prometa Skupnosti[14] bi bilo zato treba razveljaviti brez poseganja v certifikacijo proizvodov, oseb in organizacij, ki je že bila opravljena v skladu s temi predpisi.

(11) Ta uredba vzpostavlja ustrezen in celovit okvir za pravno ureditev varnosti na letališčih, pri upravljanju zračnega prometa in navigacijskih službah zračnega prometa ter za celovit sistemski pristop k varnosti v civilnem letalstvu. Zato je treba prilagoditi Uredbo (ES) št. 549/2004, Uredbo (ES) št. 550/2004, Uredbo (ES) št. 551/2004 in Uredbo (ES) št. 552/2004, da bodo skladne s to uredbo. Komisiji je treba podeliti pooblastila za izvedbo teh prilagoditev. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov te uredbe, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(12) Komisiji je treba podeliti pooblastila za sprejetje izvedbenih predpisov za licenciranje kontrolorjev zračnega prometa in povezana potrdila, letališča in dejavnosti na letališčih, upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa ter povezane certifikate, nadzor in izvrševanje ter za sprejetje uredbe o taksah in pristojbinah Agencije. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi elementi, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 216/2008 se spremeni:

(1) člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1 Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za:

1. projektiranje, proizvodnjo, vzdrževanje in rabo letalskih proizvodov, delov in naprav pa tudi za osebje in organizacije, ki so vključene v projektiranje, proizvodnjo in vzdrževanje takšnih proizvodov, delov in naprav;

2. osebje in organizacije, ki so vključeni v operacije z zrakoplovi;

3. projektiranje, vzdrževanje, rabo in zaščito okolice letališč pa tudi za osebje in organizacije, ki so vključeni v navedeno;

4. projektiranje, proizvodnjo in vzdrževanje letališke opreme pa tudi za osebje in organizacije, ki so vključeni v navedeno;

5. projektiranje, proizvodnjo ter vzdrževanje sistemov, delov in naprav za upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: ATM/ANS) pa tudi za osebje in organizacije, ki so vključeni v navedeno;

6. ATM/ANS pa tudi za osebje in organizacije, ki so vključeni v navedeno.

2. Ta uredba se ne uporablja:

7. kadar so proizvodi, deli, naprave, osebje in organizacije iz odstavka 1 (a) in (b) uporabljeni v vojaških, carinskih, policijskih, iskalnih in reševalnih ter gasilskih dejavnostih, dejavnostih obalnih služb ali podobnih dejavnostih ali službah. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da takšne dejavnosti ali službe ustrezno upoštevajo cilje te uredbe, kolikor je to izvedljivo;

8. za letališča ali njihove dele pa tudi za opremo, osebje in organizacije iz odstavka 1 (c) in (d), kadar so uporabljeni izključno v zrakoplovih, ki spadajo na področje uporabe iz točke (a) tega odstavka;

9. za ATM/ANS, vključno s sistemi, deli in napravami, osebjem in organizacijami iz odstavka 1 (e) in (f), ko ti izvajajo storitve izključno za zrakoplove iz točke (a) tega odstavka. Države članice zagotovijo, da so zrakoplovi iz točke (a) ločeni od drugih zrakoplovov.“

(2) Člen 3 se spremeni:

(a) točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) „deli in naprave“ pomenijo vse instrumente, opremo, mehanizme, dele, aparature, pribor, programsko opremo ali dodatno opremo, vključno s komunikacijsko opremo, ki se uporabljajo ali so namenjeni za delovanje ali krmiljenje zrakoplova med letom; sem sodijo tudi deli strukture zrakoplova, motorja ali propelerja ali oprema, ki se uporablja za manevriranje zrakoplova s tal, pa tudi komponente, opredeljene v točki (19) člena 2 Uredbe (ES) št. 549/2004*;

__________________

* UL L 96, 31.3.2004, str. 1.“

(b) točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) „operator“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki upravlja ali namerava upravljati enega ali več zrakoplovov ali letališč;“

(c) dodajo se naslednje točke od (m) do (t):

„(m) „letališče“ pomeni vsako območje na kopnem ali vodi ali umetni objekt ali plovilo, posebej prilagojeno za pristajanje, vzletanje in manevriranje zrakoplovov;

(n) „letališka oprema“ pomeni opremo, aparature, pribor, programsko opremo ali dodatno opremo, ki se uporabljajo ali so namenjeni za delovanje letališča;

(o) „storitev upravljanja ploščadi“ pomeni storitev upravljanja dejavnosti in gibanja zrakoplovov in vozil na letališki ploščadi;

(p) „letališka ploščad“ pomeni določeno območje, namenjeno sprejemu zrakoplova za vstop ali izstop potnikov, natovarjanje pošte ali tovora, polnjenje goriva, parkiranje ali vzdrževanje;

(q) „letališča, odprta za javnost“ pomenijo letališča, ki so vključena v uradno glasilo službe letalskih informacij (AIS) in opravljajo storitve za vse uporabnike brez razlikovanja;

(r) „ATM/ANS“ pomeni funkcije upravljanja zračnega prometa, kakor so opredeljene v točki (10) člena 2 Uredbe (ES) št. 549/2004, službe zračnega prometa, opredeljene v točki (4) člena 2 navedene uredbe, in službe, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in obdelavo podatkov ter formatiranjem in posredovanjem podatkov uporabnikom zračnega prostora za namene zračne plovbe;

(s) „Služba informacij o letu“ (FIS) pomeni službo, namenjeno zagotavljanju nasvetov in informacij, koristnih za varno in učinkovito izvedbo letov;

(t) „sistem“ pomeni kakršno koli kombinacijo opreme in komponent, kakor so opredeljene v točki (19) člena 2 Uredbe (ES) št. 549/2004.“

(3) V člen 4 se vstavita naslednja odstavka 3a in 3b:

„3a. Letališča, odprta za javnost, vključno z opremo, ki so na ozemlju, za katerega veljajo določbe Pogodbe, in na katerih se lahko odvija promet, ki se izvaja v skladu s pravili instrumentnega letenja ali z zrakoplovi z največjo vzletno maso 2 730 kg ali več, morajo bili skladna s to uredbo. Osebje in organizacije, ki so vključeni v upravljanje teh letališč, ravnajo v skladu s to uredbo.

3b. ATM/ANS, ki se izvajajo v zračnem prostoru ozemlja, za katerega velja Pogodba, pa tudi v katerem koli drugem zračnem prostoru, za katerega velja Uredba (ES) št. 551/2004, so v skladu s to uredbo. Sistemi, deli in naprave ter osebje in organizacije, ki so vključeni v izvajanje ATM/ANS, so v skladu s to uredbo.“

(4) V členu 5 se točki (b) in (c) odstavka (2) nadomestita z naslednjim:

„(b) Z ukrepi iz odstavka 5 se lahko določi zahteva po certificiranju v zvezi z deli in napravami. Certifikati za dele in naprave se izdajo, ko prosilec dokaže, da so deli in naprave skladni s podrobnimi plovnostnimi specifikacijami, določenimi za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami iz odstavka 1.

(c) Za vsak zrakoplov je potrebno individualno spričevalo o plovnosti. Spričevalo se izda, ko prosilec dokaže, da je zrakoplov skladen z načrtom tipa, potrjenim s certifikatom tipa, in ko s tem povezana dokumentacija, pregledi in preskusi dokazujejo, da je zrakoplov primeren za varno uporabo. Spričevalo o plovnosti ostane veljavno, dokler se začasno ne odvzame, razveljavi ali prekliče ter dokler se zrakoplov vzdržuje v skladu z bistvenimi zahtevami za stalno plovnost iz točke 1.d Priloge I in ukrepi, sprejetimi v skladu z odstavkom 5.“

(5) V členu 7 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Certifikat je potreben za vsako simulacijsko napravo za usposabljanje, ki se uporablja za usposabljanje pilotov. Certifikat se izda, ko prosilec dokaže, da naprava izpolnjuje predpise, sprejete za zagotavljanje skladnosti z zadevnimi bistvenimi zahtevami iz Priloge III.“

(6) Člen 8 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pri operacijah zrakoplovov iz člena 4(1)(b) in (c) je treba izpolnjevati bistvene zahteve iz Prilog IV in Vb.“

(b) Odstavek 5 se spremeni:

(i) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) pogoje za upravljanje zrakoplova v skladu z bistvenimi zahtevami iz Prilog IV in Vb;“

(ii) točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g) kako operacije zrakoplovov iz točk (a)(ii), (d) in (h) Priloge II, ko se ti uporabljajo za komercialni zračni prevoz, izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve iz Prilog IV in Vb.“

(c) V odstavku 6 se doda naslednja alinea:

„– upoštevajo varnostne vidike v zvezi z ATM/ANS;“

(7) vstavijo se naslednji členi od 8a do 8d:

„Člen 8a Letališča

1. Letališča in letališka oprema pa tudi dejavnosti letališč so skladni z bistvenimi zahtevami iz Priloge Va.

2. Skladnost letališč, letališke opreme in dejavnosti letališč z bistvenimi zahtevami se določi v skladu z naslednjim:

(a) Za vsako letališče je potreben certifikat. Certifikat in potrditev sprememb takšnega certifikata se izdata, ko prosilec dokaže, da je letališče skladno s podlago za certifikacijo letališč iz točke (b) in da letališče nima značilnosti ali lastnosti, ki bi negativno vplivale na varnost njegove uporabe. Certifikat vključuje letališče in njegovo opremo.

(b) Podlaga za certifikacijo vključuje naslednje:

(i) veljavne certifikacijske specifikacije za letališča,

(ii) določbe s potrjeno enakovredno ravnijo varnosti in

(iii) posebne podrobne tehnične specifikacije, ki so potrebne, kadar katera od zahtev iz točke (i) zaradi konstrukcijskih značilnosti določenega letališča ali zaradi operativnih izkušenj ne zadošča ali ni primerna za zagotavljanje skladnosti z bistvenimi zahtevami iz Priloge Va.

(c) Z ukrepi iz odstavka 3 se lahko določi zahteva po certificiranju v zvezi z letališko opremo. Certifikat za letališko opremo se izda, ko prosilec dokaže, da je oprema skladna s podrobnimi specifikacijami, določenimi za zagotavljanje skladnosti z bistvenimi zahtevami iz odstavka 1.

(d) Organizacije, odgovorne za upravljanje letališč, morajo dokazati, da so sposobne in imajo sredstva za izvajanje obveznosti, povezanih z njihovimi privilegiji. Sposobnosti in sredstva se priznajo z izdajo certifikata. Privilegiji, ki se priznajo odobreni organizaciji, in obseg potrdila, so določeni v certifikatu.

3. Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov zahtev iz tega člena z njegovim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 65(4).

Ti ukrepi podrobno določajo zlasti:

(a) pogoje za določanje veljavne podlage za certifikacijo letališča in obveščanje prosilca o tem;

(b) pogoje za določanje veljavnih podrobnih specifikacij za letališko opremo in obveščanje prosilca o tem;

(c) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembe, začasni odvzem ali preklic certifikatov za letališča in certifikatov za letališko opremo, vključno z operativnimi omejitvami, povezanimi s posebno zasnovo letališča;

(d) pogoje za upravljanje letališča v skladu z bistvenimi zahtevami iz Priloge Va;

(e) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembe, začasni odvzem ali preklic certifikata iz odstavka 2(d);

(f) obveznosti za imetnike certifikatov;

(g) pogoje, pod katerimi so operacije prepovedane, omejene ali zanje veljajo posebni pogoji zaradi varnosti;

(h) ukrepe, ki jih morajo sprejeti pristojni organi za zaščito letališč pred dejavnostmi ali dogodki, ki lahko povzročijo nesprejemljiva tveganja za letalstvo v njihovi okolici.

4. Ukrepi iz odstavka 3:

(a) odražajo stanje tehnike in najboljše prakse na področju letališč;

(b) so sorazmerni z velikostjo in zapletenostjo letališča ter vrsto dejavnosti na letališču;

(c) upoštevajo izkušnje pri upravljanju letališč z vsega sveta ter znanstveni in tehnični napredek;

(d) omogočajo takojšen odziv na ugotovljene vzroke nesreč in resnih incidentov.

Člen 8b ATM/ANS

1. Izvajanje ATM/ANS je skladno z bistvenimi zahtevami iz Priloge Vb.

2. Izvajalci ATM/ANS morajo imeti certifikat. Certifikat se izda, ko izvajalec dokaže, da je sposoben in ima sredstva za izvajanje obveznosti, povezanih z njegovimi privilegiji. Dodeljeni privilegiji in obseg storitev so navedeni v certifikatu.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 izvajalci letalskih informacijskih služb in služb upravljanja letališke ploščadi izjavijo, da so sposobni in imajo sredstva za izvajanje obveznosti, povezanih z izvajanjem služb.

4. Z ukrepi iz odstavka 6 se lahko določi zahteva za certificiranje organizacij, ki izvajajo projektiranje, izdelavo in vzdrževanje sistemov, delov in naprav ATM/ANS. Certifikati za te organizacije se izdajo, ko te dokažejo, da so sposobne in imajo sredstva za izvajanje obveznosti, povezanih z njihovimi privilegiji. Dodeljeni privilegiji so navedeni v certifikatu.

5. Z ukrepi iz odstavka 6 se lahko določi zahteva za certificiranje sistemov, delov in naprav ATM/ANS. Certifikat za te sisteme, dele in naprave se izda, ko prosilec dokaže, da so sistemi, deli in naprave skladni s podrobnimi specifikacijami, določenimi za zagotavljanje skladnosti z bistvenimi zahtevami iz odstavka 1. Ta certifikat lahko izdajo pooblaščeni organi iz člena 8d.

6. Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov zahtev iz tega člena z njegovim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 65(4).

Ti ukrepi podrobno določajo zlasti:

(a) pogoje za izvajanje ATM/ANS v skladu z bistvenimi zahtevami iz Priloge Vb;

(b) pogoje za določanje podrobnih specifikacij za sisteme, dele in naprave ATM/ANS, in obveščanje prosilca o tem;

(c) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembe, začasni odvzem ali preklic certifikatov iz odstavkov 2 in 4 ter člena 8d(2);

(d) pogoje, pod katerimi pooblaščeni organi iz člena 8d izdajo certifikate iz odstavka 5;

(e) obveznosti za imetnike certifikatov;

(f) pogoje in postopke v zvezi z izjavo izvajalcev služb iz odstavka 3 in za nadzor nad njimi;

(g) pogoje, pod katerimi so operacije prepovedane, omejene ali zanje veljajo posebni pogoji zaradi varnosti.

7. Ukrepi iz odstavka 6:

(a) odražajo stanje tehnike in najboljše prakse na področju ATM/ANS;

(b) so sorazmerni z vrsto in zapletenostjo izvajanih služb;

(c) upoštevajo izkušnje pri ATM/ANS z vsega sveta ter znanstveni in tehnični napredek;

(d) so pripravljeni na podlagi določb Uredbe (ES) št. 549/2004 ter Uredb (ES) št. 550/2004**, (ES) št. 551/2004*** in (ES) št. 552/2004**** Evropskega parlamenta in Sveta ter zagotavljajo prehodne mehanizme v zvezi s potrdili, ki so že bila dodeljena v skladu z navedenimi uredbami;

(e) omogočajo takojšen odziv na ugotovljene vzroke nesreč in resnih incidentov.

8. Pri izvajanju Uredbe (ES) št. 549/2004 države članice in Komisija upoštevajo naslednje:

(a) pri upravljanju katerega koli posebnega dela zračnega prostora se upoštevajo zapletenost zračnega prostora in pričakovane prometne značilnosti, kot sta gostota in narava, pa tudi drugi zadevni operativni vidiki. Upravljanje mora zlasti:

(i) podrobno določiti načrtovanje zračnega prostora, vključno z osnovno funkcionalno arhitekturo in povezanimi postopki;

(ii) podrobno določiti storitve ATM/ANS, ki jih je treba izvajati in uporabljati, pa tudi njihovo razpoložljivost;

(iii) zmanjšati tveganje premajhne razdalje med zrakoplovi ter med zrakoplovi in ovirami na tleh;

(iv) zmanjšati tveganja popolne ali delne izgube storitev, bistvenih za varno delovanje ATM/ANS;

(v) na podlagi zgornjih meril opredeliti največjo zmogljivost zračnega prostora in vrsto odobrenih dejavnosti ter obravnavati vse elemente, potrebne za varno upravljanje zračnega prometa;

(vi) vzpostaviti mehanizme za preprečitev, da bi obseg zračnega prometa presegel največjo zmogljivost zračnega prostora;

(vii) pojasniti vloge in odgovornosti različnih zainteresiranih strani ter

(viii) obravnavati komunikacijo s sosednjim zračnim prostorom, ki ga urejajo drugačni koncepti operacij, pa tudi z letališči.

(b) Zadosten in ustrezno zaščiten elektromagnetni spekter za letalske komunikacije, navigacijo in nadzor se zagotovi kot podlaga za veljavni koncept operacij.

(c) Pri taktičnem upravljanju pretoka zračnega prometa, zagotovljenem na ravni Skupnosti ali vladni ravni, se uporabljajo in zagotavljajo dovolj natančne in aktualne informacije o obsegu in naravi načrtovanega zračnega prometa, ki vpliva na izvajanje storitev; poleg tega se s pogajanji dosežejo in usklajujejo preusmeritve ali zamiki pretoka prometa, da bi se preprečila preobremenitev, do katere lahko pride v zraku ali na letališčih.

(d) Določitev posebnega dela zračnega prostora za kako uporabo na vladni ravni se spremlja, usklajuje in razširja pravočasno, da se prepreči izguba razdalje med zrakoplovi v vseh okoliščinah.

(e) Z Agencijo se vzpostavi ustrezno usklajevanje za zagotovitev, da se vsi varnostni vidiki točk (a) do (d) pred izvajanjem ustrezno obravnavajo in potrdijo.

Člen 8c Kontrolorji zračnega prometa

1. Kontrolorji zračnega prometa ter osebe in organizacije, ki so vključene v usposabljanje, preskušanje, preverjanje ali zdravstvene preglede kontrolorjev zračnega prometa, morajo izpolnjevati ustrezne bistvene zahteve iz Priloge Vb.

2. Kontrolorji zračnega prometa morajo imeti za storitev, ki jo izvajajo, licenco in zdravniško spričevalo.

3. Licenca iz odstavka 2 se izda, ko prosilec za licenco dokaže, da izpolnjuje predpise, sprejete za zagotavljanje skladnosti z bistvenimi zahtevami glede teoretičnega znanja, praktičnih spretnosti, jezikovne usposobljenosti in izkušenj, kakor je določeno v Prilogi Vb.

4. Zdravniško spričevalo iz ostavka 2 se izda, ko kontrolor zračnega prometa izpolnjuje predpise, sprejete za zagotavljanje skladnosti z bistvenimi zahtevami glede zdravstvene sposobnosti, kakor je določeno v Prilogi Vb. Takšna zdravniška spričevala lahko izdajo zdravniki ali zdravstveni centri za letalsko osebje.

5. V licenci ali zdravniškem spričevalu so navedeni privilegiji, dodeljeni kontrolorju zračnega prometa, ter področje veljavnosti licence in zdravniškega spričevala.

6. Usposobljenost organizacij za usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa za izvajanje obveznosti, povezanih z njihovimi privilegiji v zvezi z izdajanjem licenc, se prizna z izdajo potrdila.

7. Organizacijam za usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa se izda potrdilo, če dokažejo, da izpolnjujejo predpise, sprejete za zagotavljanje skladnosti z zadevnimi bistvenimi zahtevami iz Priloge Vb. V njem so navedeni privilegiji, dodeljeni ob izdaji potrdila.

8. Osebe, odgovorne za zagotavljanje praktičnega usposabljanja ali za oceno znanja kontrolorjev zračnega prometa, morajo imeti certifikat. Certifikat se izda, ko zadevna oseba dokaže, da izpolnjuje predpise, sprejete za zagotavljanje skladnosti z zadevnimi bistvenimi zahtevami iz Priloge Vb. V njem so navedeni privilegiji, dodeljeni s certifikatom.

9. Simulacijske naprave za usposabljanje so skladne z zadevnimi bistvenimi zahtevami iz Priloge Vb. Z ukrepi iz odstavka 10 se lahko določi zahteva za certificiranje simulacijskih naprav, ki se uporabljajo za usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa. Certifikat se izda, ko prosilec dokaže, da naprava izpolnjuje predpise, sprejete za zagotavljanje skladnosti z zadevnimi bistvenimi zahtevami iz Priloge Vb.

10. Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov tega člena z njegovim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 65(4).

Ti ukrepi podrobno določajo zlasti:

(a) različne ratinge in zaznamke za licence kontrolorjev zračnega prometa;

(b) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembe, omejitev, začasni odvzem ali preklic licenc, ratingov in zaznamkov za licence, zdravniških spričeval, potrdil in certifikatov ter pogoje, pod katerimi taki certifikati in potrdila niso potrebni;

(c) privilegije in odgovornosti imetnikov licenc, ratingov in zaznamkov za licence, zdravniških spričeval, potrdil in certifikatov.

11. Ukrepi iz odstavka 10 odražajo stanje tehnike, vključno z najboljšimi praksami ter znanstvenim in tehničnim napredkom s področja usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa.

Člen 8d Pooblaščeni organi

1. Organi, ki izvajajo storitve ugotavljanja skladnosti sistemov ali delov in naprav ATM/ANS z veljavnimi zahtevami ter izdajajo ustrezne certifikate (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni organi), izpolnjujejo bistvene zahteve iz Priloge V.

2. Pooblaščeni organi morajo imeti potrdilo o akreditaciji. To potrdilo se izda, ko organ dokaže, da je sposoben in ima sredstva za izvajanje obveznosti, povezanih s privilegiji. Privilegiji, dodeljeni pooblaščenemu organu, so navedeni v potrdilu o akreditaciji.

__________________

** UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

*** UL L 96, 31.3.2004, str. 20.

**** UL L 96, 31.3.2004, str. 26.“

(8) Člen 9 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se „iz Prilog I, III in IV“ nadomesti z „iz Prilog I, III, IV in Vb“;

(b) v odstavku 5 se doda naslednja točka (e):

„(e) upoštevajo se varnostni vidiki, povezani z veljavnim konceptom operacij za ATM/ANS;“

(9) v členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice, Komisija in Agencija si skupaj prizadevajo zagotoviti skladnost s to uredbo in njenimi izvedbenimi predpisi.“

(10) Člen 11 se spremeni:

(a) odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4. Do začetka uporabe ukrepov iz člena 5(5), člena 7(6) in člena 9(4) ter brez poseganja v člen 69(4) se lahko certifikati izdajo na podlagi veljavnih nacionalnih predpisov, vendar najpozneje do 8. aprila 2012.

5. Do začetka uporabe ukrepov iz člena 8(5) in brez poseganja v člen 69(4) se lahko certifikati izdajo na podlagi veljavnih nacionalnih predpisov ali, kjer je ustrezno, na podlagi ustreznih zahtev iz Uredbe (EGS) št. 3922/91, vendar najpozneje do 8. aprila 2012.“

(b) Vstavita se naslednja odstavka 5a in 5b:

„5a. Do začetka uporabe ukrepov iz člena 8a(3) in člena 8c(10) ter brez poseganja v člen 69(4) se lahko certifikati izdajo na podlagi veljavnih nacionalnih predpisov, vendar najpozneje do 31. decembra 2012.

5b. Do začetka uporabe ukrepov iz člena 8b(6) in brez poseganja v člen 69(4) se lahko certifikati izdajo na podlagi veljavnih nacionalnih predpisov ali, kjer je ustrezno, na podlagi ustreznih zahtev iz Uredbe Komisije (ES) št. 2096/2005*****, vendar najpozneje do 31. decembra 2012.

_____________

***** UL L 335, 21.12.2005, str. 13.“

(11) V členu 18 se točki (c) in (d) nadomestita z naslednjim:

„(c) izdaja certifikacijske specifikacije in sprejemljive postopke usklajevanja pa tudi vsa navodila za uporabo te uredbe in njenih izvedbenih predpisov;

(d) sprejme ustrezne odločitve za uporabo členov 20 do 23, 54 in 55;“

(12) v členu 19(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) certifikacijske specifikacije in sprejemljive postopke usklajevanja ter“

(13) vstavijo se naslednji členi 22a do 22d:

„ Člen 22a Certificiranje upravljavca letališča

Agencija v zvezi z upravljavci letališč iz člena 4(3)(b):

(a) izvaja, sama ali prek nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov, inšpekcijske preglede in revizije organizacij, ki jih certificira;

(b) izdaja in podaljšuje certifikate organizacijam s sedežem zunaj ozemlja, za katerega veljajo določbe Pogodbe, ki so odgovorne za upravljanje letališča na ozemlju, za katerega veljajo določbe Pogodbe;

(c) spremeni, začasno odvzame ali prekliče zadevni certifikat, če pogoji, v skladu s katerimi je bil certifikat izdan, niso več izpolnjeni ali če imetnik certifikata ne izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba ali njeni izvedbeni predpisi.

Člen 22b ATM/ANS

Agencija v zvezi z upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa:

(a) izvaja, sama ali prek nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov, inšpekcijske preglede in revizije organizacij, ki jih certificira;

(b) izdaja in podaljšuje certifikate organizacijam, ki izvajajo storitve ATM/ANS v več kakor treh državah članicah;

(c) spremeni, začasno odvzame ali prekliče zadevni certifikat, če pogoji, v skladu s katerimi je bil certifikat izdan, niso več izpolnjeni ali če imetnik certifikata ne izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba ali njeni izvedbeni predpisi.

Člen 22c Certificiranje kontrolorjev zračnega prometa

1. Agencija v zvezi z osebjem in organizacijami iz člena 8c(1):

(a) izvaja, sama ali prek nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov, preiskave in revizije organizacij, ki jih certificira, ter po potrebi njihovega osebja;

(b) izdaja in podaljšuje certifikate organizacijam za usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa s sedežem zunaj ozemlja držav članic ter po potrebi njihovemu osebju;

(c) spremeni, začasno odvzame ali prekliče zadevni certifikat, če pogoji, v skladu s katerimi je bil certifikat izdan, niso več izpolnjeni ali če fizična ali pravna oseba, ki je imetnik certifikata, ne izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba ali njeni izvedbeni predpisi.

2. Agencija v zvezi s simulacijskimi napravami za usposabljanje iz člena 8c(1):

(a) izvaja, sama ali prek nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov, tehnične preglede naprav, ki jih certificira;

(b) izdaja in podaljšuje certifikate simulacijskih naprav za usposabljanje:

(i) ki jih uporabljajo organizacije za usposabljanje, ki jih je certificirala Agencija;

(ii) ki so na ozemlju držav članic, če jo za to zaprosi zadevna država članica;

(iii) ki so zunaj ozemlja držav članic;

(c) spremeni, začasno odvzame ali prekliče zadevni certifikat, če pogoji, v skladu s katerimi je bil certifikat izdan, niso več izpolnjeni ali če fizična ali pravna oseba, ki je imetnik certifikata, ne izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba ali njeni izvedbeni predpisi.

Člen 22d Pooblaščeni organi

Agencija v zvezi s pooblaščenimi organi:

(a) izvaja, sama ali prek nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov, inšpekcijske preglede in revizije organizacij, ki jih certificira;

(b) izdaja in podaljšuje certifikate pooblaščenim organom;

(c) spremeni, začasno odvzame ali prekliče zadevni certifikat, če pogoji, v skladu s katerimi je bil certifikat izdan, niso več izpolnjeni ali če imetnik certifikata ne izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba ali njeni izvedbeni predpisi;“

(14) v členu 33(2)(c) se datum „30. september“ nadomesti z datumom „30. november“.

(15) V členu 44 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Pritožbo je mogoče vložiti zoper odločbe Agencije, sprejete v skladu s členi 20 do 23, 55 ali 64.“

(16) V členu 50 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Tožbe za razveljavitev odločb Agencije, sprejetih na podlagi členov 20 do 23, 55 ali 64, se lahko vložijo na Sodišču Evropskih skupnosti šele, ko so izčrpani vsi postopki za pritožbe v okviru Agencije.“

(17) Člen 52 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Čim prej po začetku veljavnosti te uredbe upravni odbor vzpostavi pregledne postopke za izdajo mnenj, certifikacijskih specifikacij, sprejemljivih postopkov usklajevanja ter navodil iz člena 18(a) in (c).“

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Ko Agencija na podlagi člena 19 oblikuje mnenja, certifikacijske specifikacije, sprejemljive postopke usklajevanja in navodila, ki jih bodo uporabljale države članice, vzpostavi postopek za posvetovanje z državami članicami. V ta namen lahko ustanovi delovno skupino, v kateri je vsaka država članica upravičena imenovati izvedenca.“

(18) V odstavku 1 člena 55 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Agencija lahko sama izvede vse potrebne preiskave podjetij v skladu s členi 7 in 20 do 23 ter členom 24(2) ali to nalogo poveri nacionalnim letalskim organom ali usposobljenim subjektom.“

(19) Vstavi se naslednji člen 65a:

„Člen 65a Spremembe

Komisija spremeni Uredbo (ES) št. 549/2004, Uredbo (ES) št. 550/2004, Uredbo (ES) št. 551/2004 in Uredbo (ES) št. 552/2004, da bi se upoštevale zahteve te uredbe in ukrepov iz člena 8b(6). Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov navedenih uredb, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 65(4).“

(20) Naslov Priloge V se nadomesti z naslednjim:

„Merila za usposobljene subjekte in pooblaščene organe iz členov 8d in 13 (v nadaljnjem besedilu: usposobljeni subjekt ali subjekt)“

(21) Vstavita se prilogi Va in Vb iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Direktiva 2006/23/ES se razveljavi z datumom uporabe ukrepov iz člena 8c(10) Uredbe (ES) št. 216/2008, kakor jo spreminja ta uredba.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Členi 8a, 8b in 8c Uredbe (ES) št. 216/2008, kakor jo spreminja ta uredba, se uporabljajo z datumom uporabe zadevnih dopolnilnih ukrepov in najpozneje s 1. januarjem 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[…] […]

PRILOGA

„PRILOGA Va

Bistvene zahteve za letališča

A – Fizične značilnosti, infrastruktura in oprema

Območje gibanja

(a) Letališča morajo imeti določeno območje za pristajanje in vzletanje zrakoplovov.

(i) Območje za vzletanje in pristajanje mora imeti dimenzije, ki ustrezajo zrakoplovom, ki naj bi uporabljali letališče.

(ii) Območje za vzletanje in pristajanje mora imeti, kjer je ustrezno, nosilnost, ki omogoča ponavljajoče se delovanje zrakoplovov, ki naj bi uporabljali območje. Območja, ki niso namenjena ponavljajočemu se delovanju zrakoplovov, morajo biti zmožna nositi samo težo zrakoplovov.

(iii) Območje za vzletanje in pristajanje mora biti, kjer je ustrezno, načrtovano tako, da je zagotovljeno odvodnjavanje in da se prepreči, da bi stoječa voda postala nesprejemljivo tveganje za delovanje zrakoplovov.

(iv) Nakloni in spremembe naklona območja za vzletanje in pristajanje ne smejo povzročiti nesprejemljivega tveganja za delovanje zrakoplovov.

(v) Značilnosti površine morajo ustrezati zrakoplovom, ki naj bi jo uporabljali.

(vi) Na območju vzletanja in pristajanja ne sme biti nobenih predmetov, ki bi lahko pomenili nesprejemljivo tveganje za delovanje zrakoplovov.

(b) Kadar je več območij namenjenih za vzletanje in pristajanje, morajo ta biti takšna, da ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za delovanje zrakoplovov.

(c) Območje za vzletanje in pristajanje mora biti obdano z določenimi območji. Ta območja so namenjena zaščiti zrakoplovov, ki letijo nad njimi med vzletom ali pristankom, ali ublažitvi posledic med neizogibnim kratkim pristankom ter kadar zapeljejo z območja za vzletanje in pristajanje ali ga prekoračijo.

(i) Ta območja morajo imeti dimenzije, ki ustrezajo predvidenemu delovanju zrakoplovov.

(ii) Nakloni in spremembe naklona teh območij ne smejo povzročiti nesprejemljivega tveganja za delovanje zrakoplovov.

(iii) Na teh območjih ne sme biti nobenih predmetov, ki bi lahko pomenili nesprejemljivo tveganje za delovanje zrakoplovov. To ne sme s teh območij izključevati lomljive opreme, če je potrebna za podporo delovanju zrakoplovov.

(iv) Vsako izmed teh območij mora imeti nosilnost, ki ustreza njegovemu namenu.

(d) Območja letališča, skupaj s pripadajočo neposredno okolico, namenjena premikanju in parkiranju zrakoplovov, morajo biti načrtovana tako, da omogočajo varno delovanje zrakoplovov, ki naj bi uporabljali posamezna območja, in sicer v vseh pogojih, za katera so bila načrtovana:

(i) ta območja morajo imeti nosilnost, ki omogoča ponavljajoče se delovanje predvidenih zrakoplovov, razen območij, ki naj bi se uporabljala samo občasno in ki morajo biti zmožna nositi samo težo zrakoplovov;

(ii) ta območja morajo biti načrtovana tako, da je zagotovljeno odvodnjavanje in da se prepreči, da bi stoječa voda postala nesprejemljivo tveganje za delovanje zrakoplovov;

(iii) nakloni in spremembe naklona teh območij ne smejo povzročiti nesprejemljivega tveganja za delovanje zrakoplovov;

(iv) značilnosti površine teh območij morajo ustrezati zrakoplovom, ki naj bi jih uporabljali;

(v) na teh območjih ne sme biti nobenih predmetov, ki bi lahko predstavljali nesprejemljivo tveganje za zrakoplove. S tem se ne sme izključiti, da je oprema za parkiranje, ki je potrebna za to območje, postavljena v posebej določenih položajih ali conah na tem območju.

(e) Druga infrastruktura, namenjena za uporabo zrakoplovov, mora biti načrtovana tako, da uporaba te infrastrukture ne pomeni nesprejemljivega tveganja za zrakoplove, ki jo uporabljajo.

(f) Konstrukcije, stavbe, oprema ali skladišča morajo biti nameščeni in zasnovani tako, da ne povzročijo nesprejemljivega tveganja za dejavnosti zrakoplovov.

(g) Zagotoviti je treba ustrezna sredstva, ki nepooblaščenim osebam, vozilom ali živalim, ki so dovolj velike, da pomenijo nesprejemljivo tveganje za delovanje zrakoplovov, preprečujejo vstop na območje gibanja, razen če je povezano tveganje mogoče zmanjšati z drugimi ukrepi, ki zagotavljajo enako raven varnosti.

Višina leta nad ovirami

(a) Za zaščito zrakoplova, ki se približuje letališču z namenom pristanka, ali zrakoplova, ki vzleta z letališča, je treba določiti prihodne in odhodne zračne poti ali območja. Takšne zračne poti ali območja morajo zrakoplovu zagotavljati ustrezno oddaljenost od ovir na območju, ki obdaja letališče.

(b) Taka oddaljenost od ovir mora ustrezati fazi leta in vrsti operacije, ki se izvaja. Upoštevati je treba tudi opremo, ki se uporablja za določanje položaja zrakoplova.

Vizualni in nevizualni pripomočki ter letališka oprema

(a) Pripomočki morajo ustrezati namenu, biti morajo prepoznavni in uporabnikom zagotavljati nedvoumne informacije v vseh predvidenih okoliščinah delovanja.

(b) Letališka oprema mora delovati v skladu s predvideno uporabo v predvidenih okoliščinah delovanja, ne da bi bilo za to potrebno izjemno znanje ali moč. V okviru okoliščin delovanja ali v primeru okvare letališka oprema ne sme povzročiti nesprejemljivega tveganja za varnost v letalstvu.

(c) Pripomočki in njihov sistem električnega napajanja morajo biti zasnovani tako, da okvare ne povzročijo neustreznih, zavajajočih ali nezadostnih informacij za uporabnike ali prekinitve kakršne koli bistvene storitve.

(d) Zagotovljeni morajo biti ustrezni načini zaščite, ki preprečujejo nastanek škode ali motenj v delovanju tovrstnih pripomočkov.

(e) Viri sevanja ali prisotnost premikajočih se ali pritrjenih predmetov ne smejo ovirati delovanja aeronavtičnih komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih sistemov ali škodljivo vplivati na njihovo delovanje.

(f) Informacije o delovanju in uporabi letališke opreme se predložijo ustreznemu osebju, vključno z jasno navedbo okoliščin, ki lahko povzročijo nesprejemljiva tveganja za varnost v letalstvu.

Podatki o letališču

(a) Vzpostaviti in posodabljati je treba podatke, ki so pomembni za letališče in razpoložljive storitve.

(b) Podatki morajo biti natančni, berljivi, popolni in nedvoumni. Ohranjati je treba ustrezne ravni celovitosti.

(c) Podatke je treba uporabnikom zagotoviti pravočasno, in sicer s pomočjo dovolj varne in hitre metode komuniciranja.

B – Delovanje in upravljanje

(1) Upravljavec letališča je odgovoren za delovanje letališča. Upravljavec letališča ima naslednje odgovornosti:

(a) Upravljavec letališča mora imeti neposredno ali prek pogodb vzpostavljena vsa sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje varnega delovanja zrakoplova na letališču. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte, osebje, opremo in material, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence.

(b) Upravljavec letališča mora zagotoviti, da so zahteve iz oddelka A vedno izpolnjene, ali sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja, povezanega z neizpolnjevanjem zahtev. Vzpostaviti in uporabljati je treba postopke, s katerimi se o takih ukrepih pravočasno obvestijo vsi uporabniki.

(c) Upravljavec letališča vzpostavi in izvaja ustrezen program za obvladovanje tveganja prostoživečih živali.

(d) Upravljavec letališča mora dokazati, da je gibanje vozil in oseb na območju gibanja in drugih operativnih območjih usklajeno z gibanjem zrakoplova, da se preprečijo trčenja in škoda na zrakoplovih.

(e) Upravljavec letališča mora dokazati, da so vzpostavljeni in se izvajajo postopki za zmanjšanje tveganj, povezanih z delovanjem letališča v slabih vremenskih razmerah, ob zmanjšani vidljivosti ali po potrebi ponoči.

(f) Upravljavec letališča sklene sporazume z drugimi pomembnimi organizacijami za zagotavljanje stalne skladnosti s temi bistvenimi zahtevami za letališča. Te organizacije med drugim vključujejo upravljavce zrakoplovov, izvajalce navigacijskih storitev zračnega prometa, izvajalce storitev zemeljske oskrbe in druge organizacije, katerih dejavnosti ali proizvodi lahko vplivajo na varnost zrakoplova.

(g) Upravljavec letališča mora dokazati, da so vzpostavljeni in se uporabljajo postopki za oskrbo zrakoplova z gorivom, ki ni kontaminirano in ima ustrezne specifikacije.

(h) Priročniki za vzdrževanje letališke opreme se dajo na voljo, se uporabljajo v praksi ter zajemajo navodila za vzdrževanje in popravilo, informacije o servisiranju, odpravljanje napak in postopke inšpekcijskega pregleda.

(i) Upravljavec letališča vzpostavi in izvaja načrt letališča za primere nesreč, ki zajema možne scenarije v izrednih razmerah, do katerih lahko pride na letališču ali v njegovi neposredni bližini. Ta načrt se uskladi z nujnimi ukrepi lokalne skupnosti.

(j) Upravljavec letališča mora dokazati, da so na letališču pripravljene reševalne službe in gasilci za kritičen zrakoplov, ki namerava uporabiti letališče kot izvorno ali namembno letališče. Take službe se morajo v primeru incidenta ali nesreče hitro odzvati in vključiti vsaj opremo, sredstva za gašenje in zadostno številom članov osebja.

(k) Upravljavec letališča mora za delovanje in vzdrževanje letališča uporabljati samo izobraženo in usposobljeno osebje ter izvajati in vzdrževati programe usposabljanja in preverjanja za stalno usposobljenost vsega zadevnega osebja.

(l) Upravljavec letališča mora dokazati, da so vse osebe, ki jim je dovoljen dostop na območje gibanja ali druga operativna območja brez spremstva, ustrezno izobražene in usposobljene za tak dostop.

(m) Osebje reševalne službe in gasilci so ustrezno izobraženi in usposobljeni za delovanje v letališkem okolju. Upravljavec letališča izvaja in vzdržuje programe usposabljanja in preverjanja za stalno usposobljenost tega osebja.

(n) Vse osebje reševalne službe in gasilci, ki imajo lahko nalogo posredovati v izrednih letalskih razmerah, morajo redno dokazovati zdravstveno sposobnost za zadovoljivo izvajanje svojih nalog ob upoštevanju vrste dejavnosti. V tem okviru zdravstvena sposobnost, ki zajema fizično in psihično sposobnost, pomeni stanje brez bolezni ali invalidnosti, ki bi osebju onemogočala:

(i) izvajanje nalog, potrebnih za delovanje v izrednih letalskih razmerah;

(ii) izvajanje dodeljenih nalog ob katerem koli času in

(iii) pravilno zaznavanje njihovega okolja.

Če se zdravstvena sposobnost ne more v celoti dokazati, se lahko izvedejo ublažitveni ukrepi, ki zagotavljajo enako varnost.

(2) Sistemi upravljanja

(a) Upravljavec letališča mora izvajati in vzdrževati sistem upravljanja za ohranitev skladnosti s temi bistvenimi zahtevami za letališča ter si prizadevati za stalno in proaktivno izboljšanje varnosti in kakovosti. Sistem upravljanja vključuje organizacijske strukture, odgovornost, pristojnosti, politike in postopke.

(b) Sistem upravljanja vključuje program za preprečevanje nesreč in incidentov, ki zajema program za poročanje in analizo dogodkov. Analiza po potrebi vključuje strani iz točke 1(f).

(c) Upravljavec letališča mora pripraviti letališki priročnik in delovati v skladu z njim. Tak priročnik mora vsebovati vsa potrebna navodila, informacije in postopke, da lahko letališče, sistem upravljanja in operativno osebje izvajajo svoje naloge.

C – Okolica letališča

(1) V zračnem prostoru v okolici območij gibanja na letališču ne sme biti nobenih ovir, da se omogoči izvajanje predvidenega delovanja zrakoplovov na letališčih, ne da bi pri tem prihajalo do nesprejemljivega tveganja zaradi postavitve ovir v okolici letališča. Zato je treba pripraviti, uvesti in nenehno spremljati površine za nadzor ovir, da se zazna vsak vdor, ki ni v skladu s pravili.

(a) Za vsako kršitev na teh površinah je potrebna ocena, da se ugotovi, ali predmet povzroča nesprejemljivo tveganje. Vsako nesprejemljivo tveganje se odstrani ali zmanjša.

(b) Vse preostale ovire je treba objaviti in jih v skladu s potrebo označiti ter, kadar je to potrebno, opremiti z lučmi.

(2) Nevarnosti, povezane s človeškimi dejavnostmi in uporabo zemljišča, kot so med drugim naštete na spodnjem seznamu, je treba spremljati in nadzirati. Tveganje, ki ga povzročajo, se oceni in ustrezno zmanjša:

(a) vsak razvoj ali sprememba uporabe zemljišča na območju letališča;

(b) možnost povzročitve inducirane turbulence;

(c) uporaba nevarnih, nejasnih in zavajajočih luči;

(d) zaslepitev, ki jo povzročijo velike in visoko odsevne površine;

(e) vzpostavitev območij, ki bi lahko spodbudila dejavnost divjih živali v okolici območij gibanja na letališču;

(f) viri nevidnega sevanja ali prisotnost premikajočih se ali pritrjenih predmetov, ki lahko ovirajo delovanje aeronavtičnih komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih sistemov ali škodljivo vplivajo na njihovo delovanje.

(3) Za lokalno skupnost je treba vzpostaviti načrt za izredne razmere, do katerih lahko pride na letališču ali v njegovi neposredni bližini.

(4) Razen v izrednih razmerah, v katerih se zrakoplov preusmeri na nadomestno letališče, ali v drugih okoliščinah, določenih za posamezne primere, letališča ali delov letališča ne smejo uporabljati zrakoplovi, za katere načrt letališča in operativni postopki običajno niso namenjeni, brez soglasja upravljavca letališča.

PRILOGA Vb

Bistvene zahteve za upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa

(1) Uporaba zračnega prostora

(a) Vsi zrakoplovi v vseh fazah leta ali na območju gibanja na letališču se upravljajo v skladu s skupnimi splošnimi operativnimi pravili in vsemi postopki, določenimi za uporabo zadevnega zračnega prostora v skladu z veljavnim konceptom operacij.

(b) Vsi zrakoplovi morajo biti opremljeni z zahtevanimi napravami in treba jih je ustrezno upravljati. Naprave, ki se uporabljajo v okviru sistema ATM/ANS, izpolnjujejo zahteve iz točke 3.

(2) Službe

(a) Letalske informacije in podatki za uporabnike zračnega prostora za namen zračne navigacije

(i) Podatki, ki se uporabljajo kot vir letalskih informacij, morajo biti dovolj kakovostni, popolni, aktualni in pravočasni.

(ii) Iz njih izhajajoče letalske informacije morajo biti točne, popolne, aktualne, nedvoumne in v ustrezni obliki za uporabnike.

(iii) Razširjanje takšnih letalskih informacij uporabnikom zračnega prostora mora biti pravočasno, dovolj celovito ter mora potekati prek dovolj varnih in hitrih komunikacijskih sredstev, ki so zaščitena pred motnjami in popačenjem.

(b) Meteorološke informacije

(i) Podatki, ki se uporabljajo kot vir za letalske meteorološke informacije, morajo biti dovolj kakovostni, popolni in aktualni.

(ii) Iz tega izhajajoče letalske meteorološke informacije morajo biti dovolj natančne, popolne, aktualne in nedvoumne, da izpolnjujejo potrebe uporabnikov zračnega prostora.

(iii) Razširjanje takšnih letalskih meteoroloških informacij uporabnikom zračnega prostora mora biti pravočasno, dovolj celovito ter mora potekati prek dovolj varnih in hitrih komunikacijskih sredstev, ki so zaščitena pred motnjami in popačenjem.

(c) Službe zračnega prometa

i) Podatki, ki se uporabljajo kot vir za zagotavljanje storitev zračnega prometa, morajo biti pravilni, popolni in aktualni.

ii) Iz tega izhajajoče storitve zračnega prometa morajo biti dovolj natančne, popolne, aktualne in nedvoumne, da izpolnjujejo potrebe uporabnikov.

(iii) Avtomatizirana orodja, ki zagotavljajo informacije ali nasvete uporabnikom, morajo biti pravilno zasnovana, izdelana in vzdrževana, da so primerna za predvideno uporabo.

iv) Vse storitve kontrole zračnega prometa in povezani postopki morajo zagotavljati zadostno razdaljo med zrakoplovi, ovirami in drugimi nevarnostmi v zraku ter hitro in pravočasno usklajevanje z vsemi zadevnimi uporabniki in sosednjimi deli zračnega prostora.

v) Komunikacija med kontrolo zračnega prometa in zrakoplovi ter med zadevnimi enotami kontrole zračnega prometa mora biti pravočasna, jasna, pravilna, nedvoumna, zaščitena pred vdori, vsi udeleženi akterji pa jo morajo razumeti in priznavati.

vi) Treba je zagotoviti ukrepe za zaznavanje morebitnih izrednih razmer in po potrebi za sprožitev učinkovitih iskalnih in reševalnih akcij. Ti ukrepi morajo vsebovati vsaj ustrezne mehanizme za opozarjanje, usklajevalne ukrepe in postopke, sredstva in osebje za učinkovito pokrivanje območja odgovornosti.

(d) Komunikacijske službe

Komunikacijske službe morajo doseči in ohranjati zadostno raven učinkovitosti, vključno z merili za razpoložljivost, celovitost, stalnost in pravočasnost storitve. Biti morajo varne, zaščitene pred popačenjem in hitre.

(e) Navigacijske službe

Navigacijske službe morajo doseči in ohranjati zadostno raven učinkovitosti v zvezi z vodenjem, informacijami o položaju in, če je na voljo, časovnim razporedom. Merila za učinkovitost vključujejo natančnost, celovitost, razpoložljivost in stalnost.

(f) Nadzorne službe

Nadzorne službe morajo opredeliti položaj zrakoplova v zraku ter drugih zrakoplovov in vozil na površini letališča z zadostno učinkovitostjo, vključno z merili za njihovo točnost, celovitost, stalnost in verjetnost zaznavanja.

(g) Upravljanje pretoka zračnega prometa

Pri taktičnem upravljanju pretoka zračnega prometa na ravni Skupnosti se uporabljajo in zagotavljajo dovolj natančne in aktualne informacije o obsegu in naravi načrtovanega zračnega prometa, ki vpliva na izvajanje storitev; poleg tega se s pogajanji dosežejo in usklajujejo preusmeritve ali zamiki pretoka prometa, da bi se preprečila preobremenitev, do katere lahko pride v zraku ali na letališčih.

(h) Upravljanje zračnega prostora

Določitev posebnega dela zračnega prostora za kako uporabo se spremlja, usklajuje in razširja pravočasno, da se prepreči izguba razdalje med zrakoplovi v vseh okoliščinah.

(3) Sistemi in komponente

(a) Splošno

Sistemi in komponente, ki zagotavljajo z ATM/ANS povezane informacije zrakoplovom in od zrakoplovov ter na tleh, morajo biti ustrezno zasnovani, izdelani, nameščeni, vzdrževani in upravljani, da se zagotovi njihova ustreznost za predvideno uporabo.

(b) Celovitost, zmogljivost in zanesljivost sistemov in komponent

Da so sistemi in komponente, obravnavani skupaj, ločeno ali v medsebojni povezavi, na zrakoplovu, na tleh ali v vesolju, ustrezni za predvideno uporabo, je treba dokazati njihovo celovitost in z varnostjo povezano učinkovitost. Izpolnjevati morajo pričakovano raven učinkovitosti, ki jo zahtevajo koncepti operacij za vse predvidene pogoje delovanja in celotno obdobje uporabe.

(c) Zasnova sistemov in komponent

(i) Sistemi in komponente ne smejo imeti konstrukcijskih značilnosti ali podrobnosti, za katere izkušnje kažejo, da so nevarne.

(ii) Sistemi in komponente, obravnavani skupaj, ločeno ali v medsebojni povezavi, morajo biti zasnovani tako, da sta verjetnost, da kakršna koli okvara ne more povzročiti popolne odpovedi sistema ali popolne izgube sistema, in resnost njenega učinka na storitev v obratnem sorazmerju.

(iii) Sistemi in komponente, obravnavani posamezno in v kombinaciji, morajo biti zasnovani tako, da upoštevajo omejitve z zvezi s človeškimi sposobnostmi in storilnostjo.

(iv) Sistemi in komponente morajo biti zasnovani tako, da so zaščiteni pred nenamernimi škodljivimi interakcijami z zunanjimi elementi.

(v) Osebju je treba jasno, dosledno in nedvoumno posredovati informacije, potrebne za izdelavo, namestitev, upravljanje in vzdrževanje sistemov in komponent, pa tudi informacije o nevarnih razmerah.

(d) Stalna raven storitev

Zagotoviti je treba ukrepe, ki omogočajo spremljanje celovitosti in varnosti ter rekonfiguracijo sistemov in komponent, če je to potrebno za ohranjanje ravni storitev.

(e) Spremembe sistemov in komponent

Kadar se sistemi in komponente spremenijo, morajo še naprej izpolnjevati bistvene zahteve iz tega oddelka. Kadar se spremembe izvajajo med operacijami, je treba določiti postopek prehoda, da se ohrani najnižja potrebna raven storitev.

(4) Usposobljenost kontrolorjev zračnega prometa

(a) Splošno

Oseba, ki se usposablja za kontrolorja zračnega prometa, mora biti dovolj zrela, tako glede izobrazbe kot fizičnih in psihičnih sposobnosti, da lahko pridobi, ohranja in dokaže ustrezno teoretično znanje in praktične spretnosti.

(b) Teoretično znanje

(i) Kontrolor zračnega prometa mora pridobiti in ohranjati raven znanja, ki ustreza izvajanim nalogam in je sorazmerna s tveganji, povezanimi z vrsto storitve.

(ii) Pridobitev in ohranjanje teoretičnega znanja je treba dokazovati s stalnim ocenjevanjem med usposabljanjem in z ustreznimi preskusi znanja.

(iii) Pridobljeno teoretično znanje je treba ohranjati na ustrezni ravni. Usposobljenost je treba dokazovati z rednimi ocenjevanji ali preskusi znanja. Pogostnost preskusov znanja mora biti sorazmerna s stopnjo tveganja, povezanega z vrsto storitve.

(c) Praktične spretnosti

(i) Kontrolor zračnega prometa mora pridobiti in ohranjati praktične spretnosti, ki ustrezajo izvajanju njegovih nalog. Takšne spretnosti morajo biti sorazmerne s tveganji, povezanimi z vrsto storitve, in morajo vključevati, če to ustreza nalogam, ki se izvajajo, najmanj naslednje:

i operativne postopke,

ii posebne vidike naloge,

iii neobičajne in izredne razmere,

iv človeške dejavnike,

v obvladovanje nevarnosti in napak.

(ii) Kontrolor zračnega prometa mora dokazati, da lahko izvaja povezane postopke in naloge na ravni usposobljenosti, ki ustreza nalogam, ki se izvajajo.

(iii) Pridobljene praktične spretnosti je treba ohranjati na zadovoljivi ravni. Usposobljenost je treba dokazovati z rednimi ocenjevanji ali preskusi znanja. Pogostnost ocenjevanj mora biti sorazmerna z zahtevnostjo in stopnjo tveganja, povezanega z vrsto storitve in nalogami, ki se izvajajo.

(d) Jezikovna usposobljenost

(i) Kontrolor zračnega prometa mora dokazati jezikovno usposobljenost za govorjenje in razumevanje angleškega jezika na ravni, ki mu omogoča učinkovito sporazumevanje z letalskimi posadkami in drugim povezanim osebjem v glasovnih situacijah (telefon/radijska postaja) in situacijah „iz oči v oči“ glede konkretnih in z delom povezanih tem, tudi v izrednih razmerah.

(ii) Oseba, ki izvaja storitev kontrole zračnega prometa, mora biti jezikovno usposobljena za govorjenje in razumevanje lokalnega jezika ali jezikov na zgoraj navedeni ravni, kadar koli je to v posebnem delu zračnega prostora potrebno za zagotavljanje storitev kontrole zračnega prometa.

(e) Simulacijske naprave za usposabljanje

Če se simulacijske naprave za usposabljanje uporabljajo za praktično usposabljanje v zvezi z zavestnim spremljanjem okoliških razmer in človeških dejavnikov ali za dokazovanje pridobljenih in ohranjenih spretnosti, morajo ustrezati določeni ravni zmogljivosti, ki omogoča ustrezno simulacijo delovnega okolja in operativnih razmer, primernih za izvajanje usposabljanja.

(f) Program usposabljanja

(i) Usposabljanje mora potekati po programu usposabljanja, ki lahko vključuje teoretično in praktično poučevanje, vključno z usposabljanjem na simulatorju, če je ustrezno.

(ii) Za vsako vrsto usposabljanja je treba določiti in sprejeti program usposabljanja.

(g) Inštruktorji

(i) Teoretično poučevanje morajo izvajati ustrezno usposobljeni inštruktorji. Ti morajo:

i imeti ustrezno znanje s področja, ki ga poučujejo, in

ii dokazati, da so usposobljeni za uporabo ustreznih metod poučevanja.

(ii) Praktično poučevanje morajo izvajati ustrezno usposobljeni inštruktorji, ki imajo naslednje kvalifikacije:

i izpolnjujejo zahteve glede teoretičnega znanja in imajo izkušnje, ki ustrezajo izvajanemu poučevanju;

ii dokazali so, da so usposobljeni za uporabo ustreznih metod poučevanja;

iii metode poučevanja so vadili med postopki, ki jih nameravajo poučevati;

iv dokazali so, da so usposobljeni za poučevanje na tistih področjih, ki jih nameravajo poučevati, in

v redno hodijo na osvežitvena usposabljanja, s čimer ohranjajo sposobnosti poučevanja.

(iii) Inštruktorji praktičnih spretnosti imajo ali pa so imeli pravico delovati kot kontrolorji zračnega prometa.

(h) Ocenjevalci

(i) Osebe, pristojne za ocenjevanje usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa, morajo:

i dokazati, da so usposobljene za ocenjevanje usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa ter izvajanje preskusov in preverjanj kontrolorjev zračnega prometa;

ii dokazati, da so usposobljene za ocenjevanje na področjih, ki jih nameravajo ocenjevati, in

iii redno hoditi na osvežitvena usposabljanja, s čimer so zagotovljeni najsodobnejši standardi ocenjevanja.

(ii) Ocenjevalci praktičnih spretnosti imajo ali pa so imeli pravico delovati kot kontrolorji zračnega prometa.

(i) Zdravstvena sposobnost kontrolorja zračnega prometa

(i) Zdravstvena merila

i Vsi kontrolorji zračnega prometa morajo redno dokazovati zdravstveno sposobnost za zadovoljivo izvajanje svojih nalog. Sposobnost je treba dokazati na podlagi ustrezne presoje, pri čemer se upoštevajo možna psihična in fizična odstopanja zaradi starosti.

ii Dokazovanje zdravstvene sposobnosti, ki zajema fizično in psihično sposobnost, vključuje dokazano odsotnost bolezni ali invalidnosti, ki bi osebi, ki izvaja storitve kontrole zračnega prometa, onemogočala:

- pravilno opravljanje nalog, potrebnih za izvajanje storitev kontrole zračnega prometa, ali

- izvajanje dodeljenih nalog ob katerem koli času ali

- pravilno zaznavanje okolja.

(ii) Če se zdravstvena sposobnost ne more v celoti dokazati, se lahko sprejmejo ublažitveni ukrepi, ki zagotavljajo enakovredno varnost.

(5) Izvajalci storitev in organizacije za usposabljanje

(a) Storitve se ne smejo izvajati, če niso izpolnjeni naslednji pogoji:

(i) Izvajalec storitev mora imeti, neposredno ali posredno po pogodbah, sredstva, potrebna za obseg storitve. Ta sredstva med drugim vključujejo sisteme, naprave, vključno z napajalnimi enotami, poslovodne strukture, osebje, opremo in njeno vzdrževanje, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence.

(ii) Izvajalec storitev mora pripraviti in posodabljati priročnike o upravljanju in delovanju v zvezi z zagotavljanjem storitev ter mora ravnati v skladu s temi priročniki. Taki priročniki morajo vsebovati vsa potrebna navodila, informacije in postopke za delovanje, sistem upravljanja in operativno osebje za izvajanje njihovih nalog.

(iii) Izvajalec storitev mora izvajati in vzdrževati sistem upravljanja na podlagi tveganja, da zagotovi skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge in si prizadeva za nenehno proaktivno izboljševanje tega sistema.

(iv) Izvajalec storitev mora uporabljati samo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje ter izvajati in vzdrževati programe za usposabljanje in preverjanje osebja.

(v) Izvajalec storitev mora vzpostaviti formalne povezave z vsemi ostalimi, ki prispevajo k izvajanju storitev, da zagotovi skladnost s temi bistvenimi zahtevami.

(vi) Izvajalec storitev mora pripraviti in izvajati načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, ki zajemajo izredne in neobičajne razmere, do katerih lahko pride v zvezi s storitvami.

(vii) Izvajalec storitev mora pripraviti in ohranjati program za preprečevanje nesreč in zagotavljanje varnosti, vključno s poročanjem in analizo dogodkov, ki se mora uporabljati v sistemu upravljanja za doseganje cilja nenehnega izboljševanja varnosti.

(viii) Izvajalec storitev mora poskrbeti za preverjanje, ali so varnostne zahteve za vse sisteme in komponente vedno izpolnjene.

(b) Storitve kontrole zračnega prometa se ne smejo izvajati, če niso izpolnjeni naslednji pogoji:

(i) Da bi se preprečila utrujenost osebja, ki izvaja storitve kontrole zračnega prometa, je treba uporabljati sistem poimenskega seznama članov osebja in njihovih dolžnosti. Takšen sistem mora zajemati delovna obdobja, delovni čas in prilagojeni čas počitka. Pri omejitvah, sprejetih v okviru takšnega sistema, morajo biti upoštevani ustrezni dejavniki, ki povečujejo utrujenost, kot so zlasti pomanjkanje spanja, porušitev cirkadialnega ritma, nočne ure, skupni delovni čas v danem obdobju in porazdelitev dodeljenih nalog med člane osebja.

(ii) Da bi se preprečil stres osebja, ki izvaja storitve kontrole zračnega prometa, je treba uporabljati izobraževalne in preventivne programe.

(iii) Izvajalec storitev kontrole zračnega prometa mora imeti vzpostavljene postopke za preverjanje, ali je kognitivna sposobnost osebja, ki izvaja storitve kontrole zračnega prometa, oslabljena in ali je njihova zdravstvena sposobnost zadovoljiva.

(iv) Izvajalec storitev kontrole zračnega prometa mora pri načrtovanju in delovanju upoštevati operativne in tehnične omejitve ter načela človeških dejavnikov. Izvajalec storitev kontrole zračnega prometa kadar koli omeji dostop prometa v zračni prostor, če bi te omejitve ali načela lahko bili ogroženi.

(c) Komunikacijske (C), navigacijske (N) in nadzorne (S) storitve se ne izvajajo, če niso izpolnjeni naslednji pogoji:

Izvajalec storitev mora zadevne uporabnike zračnega prostora in enote kontrole zračnega prometa pravočasno obveščati o operativnem statusu (in spremembah) storitev, ki se izvajajo za namene kontrole zračnega prometa.

(d) Organizacije za usposabljanje

Organizacija za usposabljanje osebja, ki izvaja storitve kontrole zračnega prometa, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

i imeti mora vsa sredstva, ki so potrebna za obseg obveznosti, povezanih z njeno dejavnostjo. Ta sredstva med drugim vključujejo naprave, osebje, opremo, metodologijo, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

ii izvajati in vzdrževati sistem upravljanja v zvezi z varnostjo in standardom usposabljanja ter si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema in

iii po potrebi mora skleniti dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da je zagotovljena nenehna skladnost s temi bistvenimi zahtevami.“

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 z dne 19. marca 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu.

2. OKVIR ABM/ABB

0602 – Notranji, zračni in pomorski promet

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1 Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

06 02 01 (EASA)

3.2 Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Neomejeno (letni prispevek)

3.3 Značilnosti proračuna

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

060201 | neobvezni | dif.[15] | NE | DA[16] | NE | št. 1A |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1 Finančna sredstva

4.1.1 Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto n.[17] | n+1 | n+2 | n+3 | n+4 | n+5 in pozneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[18] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 2,240 | 4,283 | 4,660 | 4,753 | 4,848 | 4,944 | 25,728 |

Odobritve plačil (OP) | b | 2,240 | 4,283 | 4,660 | 4,753 | 4,848 | 4,944 | 25,728 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[19] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | 0 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 2,240 | 4,283 | 4,660 | 4,753 | 4,848 | 4,944 | 25,728 |

Odobritve plačil | b+c | 2,240 | 4,283 | 4,660 | 4,753 | 4,848 | 4,944 | 25,728 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[20] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0,117 | 0,119 | 0,121 | 0,124 | 0,126 | 0,129 | 0,736 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0,026 | 0,053 | 0,054 | 0,055 | 0,056 | 0,057 | 0,301 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 2,383 | 4,455 | 4,835 | 4,932 | 5,030 | 5,130 | 26,765 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 2,383 | 4,455 | 4,835 | 4,932 | 5,030 | 5,130 | 26,765 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če so države članice ali drugi organi (treba jih je navesti) vključeni v sofinanciranje, se v spodnjo razpredelnico vpiše predvidena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto n | n+1 | n+2 | n+3 | n+4 | n+5 in pozneje | Skupaj |

Evropske tretje države[21] | f | 0,054 | 0,103 | 0,112 | 0,114 | 0,116 | 0,118 | 0,617 |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f | 2,437 | 4,558 | 4,947 | 5,046 | 5,146 | 5,248 | 27,382 |

4.1.2 Skladnost s finančnim načrtovanjem

X Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[22] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3 Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1 Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Vzpostavitev usklajenih, zavezujočih predpisov za povečanje ravni varnosti v civilnem letalstvu.

5.2 Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Z enotno uporabo predpisov Skupnosti bosta doseženi nujna usklajenost in večja varnost.

5.3 Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Ta ukrep bo privedel do izboljšanega evropskega normativnega sistema za varnost v letalstvu, z njim pa se bo povečala varnost v letalstvu. Ugodni učinki vključujejo tudi gospodarske vplive na evropsko letalsko industrijo in socialne prispevke.

5.4 Metoda izvedbe (okvirno)

X Centralizirano upravljanje

X neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

X organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

Komisija in EASA bosta skupaj vključeni v izvajanje ukrepov, uvedenih s to uredbo.

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1 Sistem nadzora

Delo EASA se vsako leto spremlja in oceni v letnem splošnem poročilu (za preteklo leto) in delovnem programu (za naslednje leto). Ta dokumenta sprejme upravni odbor Agencije in ju pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in državam članicam.

6.2 Vrednotenje

6.2.1 Predhodno vrednotenje

V skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 je Komisija zaprosila EASA za mnenje v zvezi z razširitvijo področja uporabe te uredbe na varnostne vidike letališč in ATM/ANS.

Po obsežnih posvetovanjih v skladu z notranjimi pravili in mednarodno prakso na tem področju je Agencija 6. decembra 2007 (letališča) in 15. aprila 2008 (ATM/ANS) objavila svoje mnenje ter z njim na podlagi izredne podpore udeleženih zainteresiranih strani podprla razširitev področja uporabe na omenjenih področjih.

Komisija je ocenila učinek ukrepa in nato jasno podprla razširitev področja uporabe Uredbe (ES) št. 216/2008 na teh področjih.

6.2.2 Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

6.2.3 Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja:

Vsakih pet let se izvede neodvisno zunanje vrednotenje, da se ugotovi, kako dobro EASA opravlja svoje naloge, ter ovrednoti učinek skupnih predpisov in dela Agencije na splošno raven varnosti v letalstvu.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Proračun Agencije izvaja izvršni direktor. Ta vsako leto Komisiji, Računskemu sodišču in upravnemu odboru Agencije predstavi podrobno bilanco prihodkov in odhodkov za preteklo leto. Poleg tega ima notranji revizor Komisije enak obseg pooblastil v zvezi z EASA, kakor ga ima v zvezi s službami Komisije, Agencija pa ima sistem notranje revizije, ki je podoben sistemu Komisije.

Za EASA brez omejitev veljata Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in Medinstitucionalni sporazum z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1 Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 |

Uradniki ali začasno osebje[26] (XX 01 01) | A*/AD | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

B*, C*/AST |

Osebje, financirano[27] iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[28], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ |

8.2.2 Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Priprava tehničnih pravil in predpisov ter izvajanje teh predpisov, vključno s prizadevanji za standardizacijo.

8.2.3 Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n

X Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4 Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije ( XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

– notranja |

– zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ |

8.2.5 Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,117 | 0,119 | 0,121 | 0,124 | 0,126 | 0,129 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Uradnik po stopnji 117 000 EUR (2008), indeksirani z 2 % letno. |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

8.2.6 Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[29] | 0,026 | 0,053 | 0,054 | 0,055 | 0,056 | 0,057 | 0,301 |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije |

Sestanek odbora iz člena 65 Uredbe št. 216/2008, na podlagi enega sestanka 40 strokovnjakov v prvem letu in dveh sestankov 40 strokovnjakov v naslednjih letih, po stopnji 650 EUR na sestanek na strokovnjaka (2008), indeksirani z 2 % letno. |

[1] Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 1592/2002 z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (UL L 240, 7.9.2002, str. 1).

[2] Uredbi Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 (UL L 243, 27.9.2003, str. 6) in (ES) št. 2042/2003 z dne 20. novembra 2003 (UL L 315, 28.11.2003, str. 1) o certificiranju in vzdrževanju letalskih proizvodov, delov in naprav.

[3] Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu ter razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES.

[4] Sklep MB/7/03 z dne 27. junija 2003 v zvezi s postopkom, ki ga Agencija uporablja za oblikovanje mnenj, certifikacijskih specifikacij in navodil, sprejet v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1592/2002.

[5] UL C , , str. .

[6] UL C , , str. .

[7] UL C , , str..

[8] UL C , , str. .

[9] COM(2005) 578.

[10] UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

[11] UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

[12] UL L 96, 31.3.2004, str. 20.

[13] UL L 96, 31.3.2004, str. 26.

[14] UL L 114, 27.4.2006, str. 22.

[15] Diferencirana sredstva.

[16] Udeležba evropskih tretjih držav, povezanih z Agencijo (Švica, Norveška in Islandija).

[17] Ob predvidevanju, da je leto n 2010, leto možnega sprejetja.

[18] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[19] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[20] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[21] Prispevek evropskih tretjih držav, povezanih z EASA po členu 66 Uredbe št. 216/2008. Ta prispevek je ocenjen na 2,4 % dodatnega proračuna Agencije, brez prihodkov iz pristojbin.

[22] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[23] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kakor 6 let, se dodajo stolpci.

[24] Kakor je opisano v oddelku 5.3.

[25] Povprečni stroški na zaposlenega v EASA vključujejo splošne, infrastrukturne in potne stroške ter znašajo 140 000 EUR letno. Za oblikovanje pravil se zaposli 12 oseb od leta n; za standardizacijo število zaposlenih narašča: 4 v letu n, + 14 v letu n+1, + 2 v letu n+2.

[26] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[27] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[28] Te stroške referenčni znesek krije.

[29] Odvisno od točke dnevnega reda in povezanega člena v Uredbi o EASA je odbor lahko svetovalen, regulativen ali regulativen s pregledom. Sklic C 10000.