Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32016R1627

    Uredba (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009

    UL L 252, 16/09/2016, p. 1–52 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 16/10/2023; razveljavil 32023R2053

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1627/oj

    16.9.2016   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 252/1


    UREDBA (EU) 2016/1627 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 14. septembra 2016

    o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Cilj skupne ribiške politike (SRP), kakor je določen v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je zagotoviti tako izkoriščanje živih vodnih virov, da bodo zagotovljeni trajnostni gospodarski, okoljski in socialni pogoji.

    (2)

    Unija je pogodbenica Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku (4) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

    (3)

    Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ustanovljena s Konvencijo, je na 15. posebnem zasedanju leta 2006 sprejela Priporočilo 06-05 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, ki se izteče leta 2022 (v nadaljnjem besedilu: načrt za obnovo staleža). Navedeno priporočilo je začelo veljati 13. junija 2007.

    (4)

    Načrt za obnovo staleža upošteva posebnosti različnih vrst orodja in ribolovnih tehnik. Pri njegovem izvajanju bi si morale Unija in države članice prizadevati za spodbujanje dejavnosti priobalnega ribolova ter uporabe ribolovnega orodja in tehnik, ki so selektivni in imajo manjši vpliv na okolje, vključno z orodji in tehnikami, ki se uporabljajo pri tradicionalnem in obrtniškem ribolovu, s čimer bi pripomogle k primernemu življenjskemu standardu lokalnih gospodarstev.

    (5)

    Priporočilo ICCAT 06-05 je bilo v pravu Unije izvedeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1559/2007 (5).

    (6)

    ICCAT je na 16. posebnem zasedanju leta 2008 sprejela Priporočilo 08-05 o spremembi Priporočila 06-05. V Priporočilu 08-05 so za obnovo staleža modroplavutega tuna določeni postopno znižanje ravni celotnega dovoljenega ulova med letoma 2007 in 2011, omejitve ribolova na nekaterih območjih in v časovnih obdobjih, nova najmanjša velikost za modroplavutega tuna, ukrepi v zvezi s športnimi in rekreacijskimi ribolovnimi aktivnostmi, ukrepi v zvezi z zmogljivostjo gojenja in ribolovno zmogljivostjo ter okrepljeno izvajanje programa ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor.

    (7)

    Priporočilo ICCAT 08-05 je bilo v pravu Unije izvedeno z Uredbo Sveta (ES) št. 302/2009 (6).

    (8)

    ICCAT je na 17. posebnem zasedanju leta 2010 sprejela Priporočilo 10-04 o spremembi Priporočila 08-05. V Priporočilu 10-04 so za obnovo staleža modroplavutega tuna določeni dodatno zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova in ribolovne zmogljivosti ter strožji nadzorni ukrepi, zlasti v zvezi s postopki prenosa in reje v mrežasti kletki. V njem je bilo tudi določeno, da mora Stalni odbor za raziskave in statistiko ICCAT leta 2012 pripraviti dodatno mnenje o ugotavljanju drstišč in oblikovanju zaščitenih območij.

    (9)

    Za izvedbo revidiranih mednarodnih ohranitvenih ukrepov, določenih v Priporočilu 10-04, v pravu Unije je bila Uredba (ES) št. 302/2009 spremenjena z Uredbo (EU) št. 500/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

    (10)

    ICCAT je na 18. posebnem zasedanju leta 2012 sprejela Priporočilo 12-03 o spremembi Priporočila 10-04. S Priporočilom 12-03 so bili za krepitev uspešnosti načrta za obnovo staleža vzpostavljeni tehnični ukrepi za dejavnosti prenosa in reje živega modroplavutega tuna v mrežasti kletki, določene nove zahteve za poročanje o ulovu, uvedeno izvajanje regionalnega opazovalnega programa ICCAT in spremenjene ribolovne sezone. S tem poročilom je bila okrepljena tudi vloga Stalnega odbora za raziskave in statistiko pri ocenjevanju staleža modroplavutega tuna.

    (11)

    ICCAT je na 23. rednem zasedanju leta 2013 sprejela Priporočilo 13-07 o spremembi Priporočila 12-03 in z njim v manjši meri spremenila ribolovne sezone, ki ne vplivajo na floto Unije. Sprejela je tudi Priporočilo 13-08, ki dopolnjuje načrt o obnovi staleža. V Priporočilu 13-08 je določen skupen postopek za uporabo sistemov stereoskopskih kamer za oceno količine modroplavutega tuna v času reje v mrežasti kletki, uvaja pa tudi fleksibilen datum odprtja ribolovne sezone za plovila za prevoz vabe in plovila, ki lovijo s panulo, v vzhodnem Atlantiku.

    (12)

    Za izvajanje bistvenih ukrepov, kot so ukrepi v zvezi z ribolovnimi sezonami iz priporočil 12-03 in 13-08, v pravu Unije je bila Uredba (ES) št. 302/2009 dodatno spremenjena z Uredbo (EU) št. 544/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

    (13)

    ICCAT je na 19. posebnem zasedanju leta 2014 sprejela Priporočilo 14-04 o spremembi Priporočila 13-07 in razveljavitvi Priporočila 13-08. Racionalizirane so bile nekatere obstoječe določbe v zvezi z nadzorom in podrobneje opredeljeni postopki za uporabo stereoskopskih kamer v času reje v mrežasti kletki, v načrt za obnovo staleža pa uvedeni ukrepi v zvezi s postopki izpusta in ravnanjem z mrtvimi ribami.

    (14)

    Priporočilo 14-04 je za Unijo zavezujoče.

    (15)

    V pravu Unije bi bilo treba izvesti vse spremembe načrta za obnovo staleža, ki jih je ICCAT sprejela v letih 2012, 2013 in 2014 in ki še niso bile izvedene. Glede na to, da ta izvedba zadeva načrt, katerega cilje in ukrepe je opredelila ICCAT, ta uredba ne zajema celotne vsebine večletnih načrtov, kakor so določeni v členih 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

    (16)

    Z Uredbo (EU) št. 1380/2013 je uveden koncept najmanjše referenčne velikosti ohranjanja. Zaradi doslednosti bi bilo treba koncept najmanjših velikosti, ki ga je določila ICCAT, prenesti v pravo Unije kot najmanjše referenčne velikosti ohranjanja. Sklicevanja na najmanjše velikosti modroplavutega tuna iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/98 (9) bi bilo zato treba razumeti kot sklicevanja na najmanjše referenčne velikosti ohranjanja iz te uredbe.

    (17)

    Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb te uredbe v zvezi z dejavnostmi prenosa, dejavnostmi reje v mrežasti kletki, evidentiranjem ribolova s pastmi in dejavnosti plovil ter poročanjem o njih bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

    (18)

    Nekatere določbe Uredbe (ES) št. 302/2009 so postale zastarele, zlasti ker so zdaj zajete v drugih aktih Unije. Druge določbe bi bilo treba posodobiti, da bodo odražale spremembe v zakonodaji, zlasti tiste, ki so posledica sprejetja Uredbe (EU) št. 1380/2013.

    (19)

    Zlasti Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (11) vzpostavlja sistem Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje z globalnim in celostnim pristopom, da bi se tako zagotovila skladnost z vsemi pravili SRP, Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 (12) pa določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1224/2009. Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 (13) vzpostavlja sistem Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje. Navedeni akti zdaj zajemajo nekatere zadeve iz Uredbe (ES) št. 302/2009 ter zlasti člen 33 navedene uredbe o izvršilnih ukrepih in Prilogo VIII o posredovanju sporočil sistema za spremljanje plovil (v nadaljnjem besedilu: sistem VMS). Zato teh določb ni treba vključiti v to uredbo.

    (20)

    V skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 404/2011 se pretvorbeni količniki, ki jih je sprejel Stalni odbor za raziskave in statistiko, uporabljajo za izračun ekvivalentne zaokrožene teže predelanega modroplavutega tuna, med drugim tudi za namen te uredbe.

    (21)

    Poleg tega je bil v skladu s členom 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009 sprejet Izvedbeni sklep Komisije 2014/156/EU (14). Navedeni izvedbeni sklep med drugim določa ciljna referenčna merila in cilje za nadzor ribolova modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

    (22)

    Priporočilo ICCAT 06-07 vzpostavlja program vzorčenja za oceno števila modroplavutega tuna po velikosti v okviru dejavnosti gojenja. Navedena določba je bila izvedena s členom 10 Uredbe (ES) št. 302/2009. Ni potrebe, da bi s to uredbo posebej določili program vzorčenja, saj so potrebe navedenega programa vzorčenja zdaj v celoti zajete v programih, določenih v odstavku 83 Priporočila 14-04, ki bo izveden s to uredbo.

    (23)

    Zaradi jasnosti, poenostavitve in pravne varnosti bi bilo treba Uredbo (ES) št. 302/2009 razveljaviti.

    (24)

    Za namen spoštovanja mednarodnih obveznosti Unije, ki izhajajo iz Konvencije, Delegirana uredba (EU) 2015/98 določa odstopanja od obveznosti iztovarjanja modroplavutega tuna iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Delegirana uredba (EU) 2015/98 izvaja nekatere določbe Priporočila ICCAT 13-07, ki za plovila in pasti, s katerimi se lovi modroplavuti tun v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, v nekaterih primerih uvaja obveznost zavržka. Teh obveznosti v zvezi z zavržkom in obveznostjo izpusta zato ni treba vključiti v to uredbo in ta uredba zato ne bo vplivala na ustrezne določbe iz Delegirane uredbe (EU) 2015/98 –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    POGLAVJE I

    SPLOŠNE DOLOČBE

    Člen 1

    Predmet urejanja in področje uporabe

    1.   Ta uredba določa splošna pravila za uporabo načrta za obnovo staleža, kakor je opredeljen v točki 1 člena 3, s strani Unije.

    2.   Ta uredba se uporablja za modroplavutega tuna (Thunnus thynnus) v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

    Člen 2

    Cilj

    V skladu z načrtom za obnovo staleža, kakor je opredeljen v točki 1 člena 3, je cilj te uredbe do leta 2022 doseči biomaso modroplavutega tuna, ki ustreza največjemu trajnostnemu donosu z najmanj 60-odstotno verjetnostjo, da bo dosežen navedeni cilj.

    Člen 3

    Opredelitev pojmov

    V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    1.

    „načrt za obnovo staleža“ pomeni večletni načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna, ki se uporablja od leta 2007 do leta 2022 in ki ga je priporočila ICCAT;

    2.

    „ribiško plovilo“ pomeni vsako motorno plovilo, ki se uporablja ali je namenjeno za gospodarsko izkoriščanje virov modroplavutega tuna, vključno s plovili za ulov, plovili za predelavo, podpornimi plovili, vlačilci, plovili, ki opravljajo pretovarjanje, ter plovili za prevoz, opremljenimi za prevoz proizvodov iz tuna, in pomožnimi plovili, razen kontejnerskih plovil;

    3.

    „plovilo za ulov“ pomeni plovilo, ki se uporablja za gospodarski ribolov na vire modroplavutega tuna;

    4.

    „plovilo za predelavo“ pomeni plovilo, na krovu katerega so ribiški proizvodi pred pakiranjem obdelani po enem ali več od naslednjih postopkov: filetiranje ali rezanje na kose, zamrzovanje in/ali predelava;

    5.

    „pomožno plovilo“ pomeni vsako plovilo za prevoz mrtvega modroplavutega tuna (nepredelanega) iz mrežaste kletke za prenos/gojenje, mreže zaporne plavarice ali pasti v določeno pristanišče in/ali na plovilo za predelavo;

    6.

    „vlačilec“ pomeni vsako plovilo za vlečenje mrežastih kletk;

    7.

    „podporno plovilo“ pomeni vsako drugo ribiško plovilo iz točke 2;

    8.

    „aktivni ribolov“ pomeni, da katero koli plovilo za ulov ali past lovi modroplavutega tuna med določeno ribolovno sezono;

    9.

    „skupna ribolovna dejavnost“ pomeni vsako dejavnost med dvema ali več plovili z zaporno plavarico, kjer se ulov enega plovila z zaporno plavarico pripiše drugemu plovilu ali več drugim plovilom z zaporno plavarico na podlagi ključa za dodelitev;

    10.

    „dejavnosti prenosa“ pomeni:

    (i)

    vsak prenos živega modroplavutega tuna iz mreže plovila za ulov v mrežasto kletko za prenos;

    (ii)

    vsak prenos živega modroplavutega tuna iz mrežaste kletke za prenos v drugo mrežasto kletko za prenos;

    (iii)

    vsak prenos mrežaste kletke z modroplavutim tunom z vlačilca na drug vlačilec;

    (iv)

    vsak prenos živega modroplavutega tuna iz ene ribogojnice v drugo;

    (v)

    vsak prenos živega modroplavutega tuna iz pasti v mrežasto kletko za prenos;

    11.

    „kontrolni prenos“ pomeni vsak dodatni prenos, ki se izvede na zahtevo izvajalcev ribolova/gojenja ali nadzornih organov zaradi preverjanja števila prenesenih rib;

    12.

    „past“ pomeni ribolovno orodje, pritrjeno na dno, ki običajno vključuje vlečno mrežo, ki modroplavutega tuna usmerja v ograjen prostor ali več ograjenih prostorov, kjer ostane do nabiranja;

    13.

    „reja v mrežasti kletki“ pomeni prenos živega modroplavutega tuna iz mrežaste kletke za prenos ali pasti v mrežaste kletke za gojenje;

    14.

    „gojenje“ pomeni rejo modroplavutega tuna v mrežasti kletki v ribogojnicah in njegovo pitanje, da se poveča njegova skupna biomasa;

    15.

    „ribogojnica“ pomeni obrat, ki se uporablja za gojenje modroplavutega tuna, ulovljenega s pastmi in/ali zapornimi plavaricami;

    16.

    „nabiranje“ pomeni usmrtitev modroplavutega tuna v ribogojnicah ali pasteh;

    17.

    „pretovarjanje“ pomeni razkladanje vseh ali nekaterih rib s krova ribiškega plovila na drugo ribiško plovilo. Razkladanje mrtvega modroplavutega tuna iz mreže zaporne plavarice ali z vlačilcev na pomožno plovilo ne šteje kot pretovarjanje;

    18.

    „športni ribolov“ pomeni nekomercialni ribolov, katerega udeleženci so člani nacionalne športne organizacije ali imajo nacionalno športno dovoljenje;

    19.

    „rekreacijski ribolov“ pomeni nekomercialni ribolov, katerega udeleženci niso člani nacionalne športne organizacije in nimajo nacionalnega športnega dovoljenja;

    20.

    „stereoskopska kamera“ pomeni kamero z dvema objektivoma ali več objektivi in z ločenim tipalom ali filmskim trakom za vsak objektiv, s katerim se lahko posnamejo tridimenzionalne slike;

    21.

    „kontrolna kamera“ pomeni stereoskopsko kamero in/ali konvencionalno video kamero za namen nadzora, predvidenega v tej uredbi;

    22.

    „BCD“ ali „elektronski BCD“ pomeni dokument o ulovu modroplavutega tuna za modroplavutega tuna. Kot je ustrezno, se sklic na „BCD“ nadomesti z „eBCD“;

    23.

    „pristojna država članica“ ali „država članica, ki je pristojna“ pomeni državo članico zastave ali državo članico, pristojno za območje, na katerem je past ali ribogojnica, ali, če je ribogojnica ali past na odprtem morju, državo članico, v kateri ima upravljavec pasti ali ribogojnice sedež;

    24.

    „naloga II“ pomeni nalogo II, kot jo je opredelila ICCAT v „Operativnem priročniku za statistiko in vzorčenje tuna in tunu podobnih vrst v Atlantskem oceanu“ (tretja izdaja, ICCAT, 1990);

    25.

    „pogodbenice Konvencije“ pomeni pogodbenice Konvencije in sodelujoče nepogodbenice ter ribolovne in druge subjekte;

    26.

    „območje Konvencije“ pomeni geografsko območje, na katerem veljajo ukrepi ICCAT, kakor so določeni v členu 1 Konvencije.

    Člen 4

    Dolžina plovil

    Dolžine plovil iz te uredbe pomenijo skupno dolžino.

    POGLAVJE II

    UPRAVLJALNI UKREPI

    Člen 5

    Pogoji, povezani z upravljalnimi ukrepi

    1.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je ribolovni napor njenih plovil za ulov in pasti sorazmeren z ribolovnimi možnostmi za modroplavutega tuna, ki so tej državi članici na voljo v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

    2.   Prepove se vsak prenos neizkoriščenih kvot.

    3.   Prepove se zakup ribiških plovil Unije za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

    Člen 6

    Predložitev letnih ribolovnih načrtov, načrtov upravljanja ribolovne zmogljivosti in načrtov upravljanja gojenja

    1.   Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna vsako leto do 31. januarja Komisiji pošlje:

    (a)

    letni ribolovni načrt za plovila za ulov in pasti, ki lovijo modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju;

    (b)

    letni načrt upravljanja ribolovne zmogljivosti, ki zagotavlja, da je ribolovna zmogljivost države članice sorazmerna dodeljeni kvoti tej državi.

    2.   Komisija zbere načrte iz odstavka 1 in jih vključi v načrt upravljanja ribolova in ribolovne zmogljivosti Unije. Komisija vsako leto do 15. februarja pošlje ta načrt sekretariatu ICCAT v razpravo in odobritev.

    3.   Vsaka država članica, ki namerava spremeniti veljavni načrt ICCAT za zmogljivost gojenja, vsako leto do 15. aprila pošlje letni načrt za upravljanje gojenja Komisiji, ta pa ga nato pošlje sekretariatu ICCAT.

    Člen 7

    Letni ribolovni načrti

    1.   V letnem ribolovnem načrtu, ki ga predloži vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna, so določene kvote, dodeljene vsaki skupini ribolovnega orodja iz členov 11 in 12, vključno z naslednjimi informacijami:

    (a)

    za plovila za ulov, daljša od 24 metrov in vključena na seznam plovil iz točke (a) člena 20(1): individualne kvote, dodeljene tem plovilom, ter ukrepi, vzpostavljeni za zagotavljanje skladnosti z individualnimi kvotami in pravicami do prilova;

    (b)

    za plovila za ulov, krajša od 24 metrov, in pasti: vsaj kvota, dodeljena organizacijam proizvajalcev ali skupinam plovil, ki lovijo s podobno vrsto ribolovnega orodja.

    2.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 se posamezna kvota, dodeljena vsakemu plovilu za ulov, daljšemu od 24 metrov, lahko predloži najpozneje 30 dni pred odprtjem ribolovne sezone, ki velja za vsako tako plovilo.

    3.   Zadevna država članica pošlje Komisiji vse naknadne spremembe letnega ribolovnega načrta ali individualnih kvot, dodeljenih plovilom za ulov, daljšim od 24 metrov in vključenim na seznam iz točke (a) člena 20(1), vsaj tri dni pred začetkom izvajanja dejavnosti, na katero se ta sprememba nanaša. Komisija tako spremembo posreduje sekretariatu ICCAT vsaj 48 ur pred začetkom izvajanja dejavnosti, na katero se sprememba nanaša.

    Člen 8

    Dodelitev ribolovnih možnosti

    Države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 pri dodeljevanju razpoložljivih ribolovnih možnosti uporabljajo pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, socialna in ekonomska, ter si prizadevajo tudi za pravično porazdelitev nacionalnih kvot med posamezne segmente flote, pri čemer pozornost namenjajo tradicionalnemu in obrtniškemu ribolovu, poleg tega pa skrbijo za spodbude ribiškim plovilom Unije, ki uporabljajo selektivno ribolovno orodje ali ribolovne tehnike z manjšim vplivom na okolje.

    Člen 9

    Načrti upravljanja ribolovne zmogljivosti

    1.   Letni načrt upravljanja ribolovne zmogljivosti, ki ga predloži vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna, je skladen s pogoji iz tega člena.

    2.   Največje število pasti, registriranih v državi članici, in ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice in ki lahko lovijo, zadržujejo na krovu, pretovarjajo, prevažajo ali iztovarjajo modroplavutega tuna, se določi v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

    3.   Največje število in ustrezna bruto tonaža ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice in lovijo modroplavutega tuna, je omejeno na število in skupno ustrezno bruto tonažo ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo navedene države članice in so lovila, zadrževala na krovu, pretovarjala, prevažala ali iztovarjala modroplavutega tuna od 1. januarja 2007 do 1. julija 2008. Ta omejitev se pri plovilih za ulov uporablja glede na vrsto ribolovnega orodja.

    4.   Za plovila, ki imajo na podlagi odstopanja iz člena 14(2) dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, so v Prilogi I določeni dodatni pogoji za določanje največjega števila ribiških plovil.

    5.   Največje število pasti države članice, ki lovi modroplavutega tuna, je omejeno na število pasti, za katere je navedena država članica izdala dovoljenja do 1. julija 2008.

    6.   Z odstopanjem od odstavkov 3 in 5 tega člena lahko država članica za leti 2016 in 2017 odloči, da bo v svoje letne ribolovne načrte iz člena 7 vključila večje število plovil in pasti, kadar lahko dokaže, da njena ribolovna zmogljivost morda ne dovoljuje porabe celotne kvote, ki ji je bila dodeljena.

    7.   Vsaka država članica za leti 2016 in 2017 omeji število svojih plovil z zaporno plavarico na število plovil z zaporno plavarico, ki jih je dovolila v letu 2013 ali 2014. To ne velja za plovila z zaporno plavarico, za katera velja odstopanje iz točke (b) člena 14(2).

    8.   Pri sestavljanju načrtov upravljanja ribolovne zmogljivosti izračun ribolovne zmogljivosti za vsako državo članico temelji na oceni največjih količin ulova za plovilo in orodje, ki jo je podal Stalni odbor za raziskave in statistiko v svojem poročilu za leto 2009, ICCAT pa jo je leta 2010 potrdila na medkonferenčnem zasedanju odbora ICCAT za izvajanje (15). Vsakič, ko Stalni odbor za raziskave in statistiko spremeni te količine ulova, države članice vedno uporabljajo najnovejše količine ulova, ki jih je potrdila ICCAT.

    Člen 10

    Načrti upravljanja gojenja

    1.   Načrt letnega upravljanja gojenja, ki ga predloži vsaka država članica, je skladen s pogoji iz tega člena.

    2.   Največja zmogljivost gojenja in pitanja modroplavutega tuna za vsako državo članico in največji vnos divjega ulovljenega modroplavutega tuna, ki ga lahko dodeli vsaka država članica, se določita v skladu s PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

    3.   Največja zmogljivost gojenja in pitanja modroplavutega tuna v državi članici je omejena na zmogljivost gojenja in pitanja modroplavutega tuna ribogojnic navedene države članice, ki so dne 1. julija 2008 registrirane na seznamu ICCAT o zmogljivosti ribogojnic ali odobrene s strani ICCAT in prijavljene ICCAT.

    4.   Največji vnos divjega ulovljenega modroplavutega tuna v ribogojnico države članice je omejen na količino vnosa, registrirano pri ICCAT za ribogojnice te države članice v letu 2005, 2006, 2007 ali 2008.

    5.   Vsaka država članica dodeli svojim ribogojnicam največje dovoljene letne količine vnosa divjega ulovljenega modroplavutega tuna iz odstavka 4.

    POGLAVJE III

    TEHNIČNI UKREPI

    ODDELEK 1

    Ribolovne sezone

    Člen 11

    Parangali, zaporne plavarice, pelagične vlečne mreže, pasti ter športni in rekreacijski ribolov

    1.   Ribolov modroplavutega tuna s plovili za pelagični ribolov s parangali, daljšimi od 24 metrov, se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoli od 1. januarja do 31. maja, razen na območju, razmejenem z 10° zahodne zemljepisne dolžine in 42° severne zemljepisne širine, ter v norveški izključni ekonomski coni, kjer se tak ribolov dovoli v obdobju od 1. avgusta do 31. januarja.

    2.   Ribolov modroplavutega tuna z zaporno plavarico se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoli od 26. maja do 24. junija, razen v norveški izključni ekonomski coni, kjer se tak ribolov dovoli od 25. junija do 31. oktobra.

    3.   Ribolov modroplavutega tuna s plovili s pelagičnimi vlečnimi mrežami se v vzhodnem Atlantiku dovoli od 16. junija do 14. oktobra.

    4.   Športni in rekreacijski ribolov modroplavutega tuna se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovolita od 16. junija do 14. oktobra.

    5.   Ribolov modroplavutega tuna z ribolovnimi orodji, ki niso navedena v odstavkih 1 do 4 tega člena in členu 12, vključno s pastmi, se v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT dovoli vse leto.

    Člen 12

    Plovila za prevoz vabe in plovila, ki lovijo s panulo

    1.   Ribolov modroplavutega tuna s plovili za prevoz vabe in plovili, ki lovijo s panulo, se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoli od 1. julija do 31. oktobra.

    2.   Če to ne vpliva na zaščito drstišč in če ribolovna sezona navedenega ribolova skupaj ni daljša od štirih mesecev, lahko vsaka država članica določi drug začetni datum za plovila za prevoz vabe in plovila, ki lovijo s panulo, ki plujejo in lovijo pod njeno zastavo v vzhodnem Atlantiku.

    3.   Vsaka država članica v svojem letnem ribolovnem načrtu iz člena 7 navede, ali so bili začetni datumi za navedeni ribolov spremenjeni, in koordinate zadevnih območij.

    ODDELEK 2

    Najmanjša referenčna velikost ohranjanja, naključni ulov, prilov

    Člen 13

    Obveznost iztovarjanja

    Določbe iz tega oddelka ne posegajo v člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, vključno z vsemi veljavnimi odstopanji od navedenega člena.

    Člen 14

    Najmanjša referenčna velikost ohranjanja

    1.   Najmanjša referenčna velikost ohranjanja modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, je 30 kg ali 115 cm od razcepa repne plavuti.

    2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se najmanjša referenčna velikost ohranjanja modroplavutega tuna, tj. 8 kg ali 75 cm od razcepa repne plavuti, uporablja v naslednjih primerih:

    (a)

    modroplavuti tun je ulovljen v vzhodnem Atlantiku s plovili za prevoz vabe in plovili, ki lovijo s panulo;

    (b)

    modroplavuti tun je ulovljen v Jadranskem morju za namene gojenja;

    (c)

    modroplavutega tuna v Sredozemskem morju ulovijo obalni in obrtniški ribiči, ki lovijo sveže ribe s plovili za prevoz vabe, parangali in plovili z ročnimi ribiškimi vrvicami.

    3.   Posebni pogoji, ki se uporabljajo za odstopanja iz odstavka 2, so določeni v Prilogi I.

    4.   Zadevne države članice izdajo plovilom posebna dovoljenja za ribolov v skladu z odstopanjem iz odstavka 2 tega člena. Zadevna plovila so navedena na seznamu plovil za ulov iz točke (a) člena 20(1). V ta namen se uporabljajo določbe iz členov 20 in 21.

    Člen 15

    Naključni ulov

    1.   Brez poseganja v člen 14(1) se največ 5 % naključnega ulova modroplavutega tuna, ki tehta med 8 in 30 kg ali je dolg med 75 in 115 cm od razcepa repne plavuti, dovoli za vsa plovila za ulov in pasti, ki aktivno lovijo modroplavutega tuna.

    2.   Petodstotni delež iz odstavka 1 se izračuna na podlagi skupnega ulova modroplavutega tuna v številu rib, ki so zadržane na krovu plovila ali znotraj pasti kadar koli po vsaki ribolovni dejavnosti.

    3.   Naključni ulov se odšteje od kvote države članice, ki je pristojna za plovila za ulov ali past.

    4.   Za naključni ulov modroplavutega tuna se uporabljajo členi 25, 30, 31 in 32.

    Člen 16

    Prilov

    1.   Vsaka država članica v svoji kvoti določi prilov modroplavutega tuna in o tem obvesti Komisijo, ko ji pošlje svoj ribolovni načrt. Taka določba zagotovi, da se vse mrtve ribe odštejejo od kvote.

    2.   Ribolovna plovila Unije, ki ne lovijo aktivno modroplavutega tuna, zagotovijo, da prilov modroplavutega tuna med ribolovno dejavnosti nikoli ne preseže 5 % skupnega ulova na krovu po teži ali številu rib. Izračun tega deleža po številu rib se uporablja le za tuna in tunu podobne vrste, ki jih upravlja ICCAT. Vsaka država članica od svoje kvote odšteje vse mrtve ribe v prilovu.

    3.   Pri državah članicah brez kvote za modroplavutega tuna se zadevni prilov odšteje od posebne kvote Unije za prilov modroplavutega tuna, določene v skladu s PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

    4.   Če je bila kvota, dodeljena državi članici zadevnega plovila za ulov ali past, že izčrpana, se prepreči nadaljnji ulov modroplavutega tuna. Mrtvi modroplavuti tun se iztovori cel in nepredelan ter se zapleni in sprejmejo se ustrezni nadaljnji ukrepi. V skladu s členom 29 vsaka država članica informacije o količini takšnega mrtvega modroplavutega tuna vsako leto pošlje Komisiji in ta jih posreduje sekretariatu ICCAT.

    5.   Za prilov se uporabljajo postopki iz členov 27, 30, 31, 32 in 56.

    ODDELEK 3

    Uporaba zračnih sredstev

    Člen 17

    Uporaba zračnih sredstev

    Uporaba kakršnih koli zračnih sredstev, vključno z zrakoplovi, helikopterji ali kakršnimi koli brezpilotnimi zračnimi vozili, za iskanje modroplavutega tuna je prepovedana.

    POGLAVJE IV

    ŠPORTNI IN REKREACIJSKI RIBOLOV

    Člen 18

    Posebna kvota za športni in rekreacijski ribolov

    Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna ureja športni in rekreacijski ribolov tako, da jima dodeli posebno kvoto ter o tem obvesti Komisijo, ko ji pošlje svoj ribolovni načrt.

    Člen 19

    Športni in rekreacijski ribolov

    1.   Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna ureja športni in rekreacijski ribolov z izdajanjem dovoljenj za ribolov plovilom za športni in rekreacijski ribolov.

    2.   Pri športnem in rekreacijskem ribolovu se lahko dnevno ulovi le en modroplavuti tun na plovilo.

    3.   Vsak iztovorjeni modroplavuti tun je cel, očiščen in/ali brez drobovja. Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za čim boljšo zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, zlasti nedoraslih organizmov, ulovljenega živega, v okviru športnega in rekreacijskega ribolova.

    4.   Trženje modroplavutega tuna, ulovljenega pri športnem in rekreacijskem ribolovu, je prepovedano.

    5.   Vsaka država članica evidentira podatke o ulovu, vključno s težo in dolžino vsakega modroplavutega tuna, ulovljenega pri športnem in rekreacijskem ribolovu, ter jih za predhodno leto vsako leto pošlje Komisiji do 30. junija. Te informacije Komisija pošlje naprej Stalnemu odboru za raziskave in statistiko.

    6.   Vsaka država članica ulov mrtvih rib pri športnem in rekreacijskem ribolovu všteje h kvoti, dodeljeni v skladu s členom 7(1) in členom 18.

    POGLAVJE V

    NADZORNI UKREPI

    ODDELEK 1

    Evidence plovil in pasti

    Člen 20

    Evidence plovil

    1.   Vsaka država članica vsako leto v elektronski obliki Komisiji en mesec pred začetkom ribolovnih sezon iz členov 11 in 12, kjer je to ustrezno, ali v drugih primerih en mesec pred začetkom veljavnosti dovoljenja pošlje:

    (a)

    seznam vseh plovil za ulov, ki plujejo pod njeno zastavo in smejo na podlagi izdanega dovoljenja za ribolov aktivno opravljati ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju;

    (b)

    seznam vseh drugih ribiških plovil, razen plovil za ulov, ki plujejo pod njeno zastavo in imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

    2.   Oba seznama se pripravita v obliki, določeni v Smernicah ICCAT za predložitev zahtevanih podatkov in informacij.

    3.   Med koledarskim letom je ribiško plovilo lahko vključeno na oba seznama iz odstavka 1, pod pogojem, da ni na oba seznama vključeno istočasno.

    4.   Seznama iz odstavka 1 tega člena vsebujeta ime plovila in številko registra flote Unije (CFR), kakor je opredeljena v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 (16).

    5.   Naknadna predložitev ni dovoljena. Naknadne spremembe seznamov iz odstavka 1 se med koledarskim letom sprejmejo le, če priglašeno ribiško plovilo ni moglo sodelovati zaradi upravičenih operativnih razlogov ali višje sile. V takih primerih zadevna država članica o tem takoj obvesti Komisijo, pri čemer:

    (a)

    navede vse podatke o ribiškem(-ih) plovilu(-ih), ki naj bi nadomestilo(-a) plovilo, vključeno na seznama iz odstavka 1, ter

    (b)

    podrobno opiše razloge, ki utemeljujejo nadomestitev, in predloži vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.

    6.   Komisija sekretariatu ICCAT pošlje informacije iz odstavkov 1 in 2, da se ta plovila lahko vnesejo v evidenco ICCAT plovil za ulov z dovoljenjem za aktivni ribolov modroplavutega tuna ali v evidenco ICCAT drugih ribiških plovil (razen plovil za ulov) z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna.

    7.   Člen 8a(2), (6), (7) in (8) Uredbe Sveta (ES) št. 1936/2001 (17) se uporablja s potrebnimi spremembami.

    Člen 21

    Odnos z Uredbo (ES) št. 1224/2009

    Nadzorni ukrepi iz tega poglavja se uporabljajo poleg ukrepov iz Uredbe (ES) št. 1224/2009, razen kadar je v tem poglavju določeno drugače.

    Člen 22

    Dovoljenje za ribolov za plovila

    1.   Brez poseganja v člen 16 ribiškim plovilom Unije, ki niso v evidenci ICCAT iz člena 20(1), ni dovoljeno loviti, zadrževati na krovu, pretovarjati, prevažati, prenašati, predelovati ali iztovarjati modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

    2.   Ko se šteje, da je individualna kvota izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna in sme zahtevati, da plovilo nemudoma odpluje v pristanišče, ki ga določi.

    Člen 23

    Evidence pasti, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna

    1.   Vsaka država članica vsako leto do 15. februarja v elektronski obliki pošlje Komisiji seznam pasti, ki se smejo na podlagi izdanega dovoljenja za ribolov uporabljati za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Na seznamu, ki se pripravi v obliki, določeni v Smernicah ICCAT za predložitev zahtevanih podatkov in informacij, sta navedena ime in registrska števila pasti.

    2.   Komisija pošlje seznam sekretariatu ICCAT, da se lahko te pasti uvrstijo v evidenco pasti ICCAT, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna.

    3.   S pastmi Unije, ki niso v evidenci ICCAT, ni dovoljeno loviti, zadrževati, pretovarjati, prenašati, gojiti v mrežastih kletkah ali iztovarjati modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

    4.   Člen 8a(2), (4), (6), (7) in (8) Uredbe (ES) št. 1936/2001 se uporablja s potrebnimi spremembami.

    Člen 24

    Skupna ribolovna dejavnost

    1.   Katera koli skupna ribolovna dejavnost za modroplavutega tuna se dovoli samo s soglasjem zadevne(-ih) države(-) članice(-) zastave. Vsako plovilo z zaporno plavarico mora biti opremljeno za ribolov modroplavutega tuna in imeti individualno kvoto, da pridobi dovoljenje. Skupne ribolovne dejavnosti z drugimi pogodbenicami Konvencije niso dovoljene.

    2.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da od svojih ribiških plovil, ki prosijo za dovoljenje za sodelovanje pri skupni ribolovni dejavnosti, dobi naslednje informacije:

    (a)

    trajanje;

    (b)

    identiteto zadevnih udeležencev;

    (c)

    kvote posameznih plovil;

    (d)

    ključ za dodelitev zadevnih ulovov med ribiška plovila in

    (e)

    podatke o namembnih ribogojnicah.

    3.   Vsaj 15 dni pred začetkom dejavnosti vsaka država članica pošlje Komisiji informacije iz odstavka 2 v obliki, določeni v Prilogi VI. Komisija te informacije najmanj 10 dni pred začetkom skupne ribolovne dejavnosti pošlje sekretariatu ICCAT in državi zastave drugih ribiških plovil, ki sodelujejo pri tej dejavnosti.

    4.   V primeru višje sile se rok iz odstavka 3 ne uporablja za informacije, zahtevane v točki (e) odstavka 2. V takem primeru lahko države članice Komisiji takoj, ko je mogoče, pošljejo posodobljene informacije, skupaj z opisom višje sile. Komisija te informacije pošlje sekretariatu ICCAT.

    ODDELEK 2

    Ulovi

    Člen 25

    Zahteve glede evidentiranja

    1.   Kapitan plovila za ulov Unije izpolnjuje zahteve iz členov 14, 15, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter, kjer je to ustrezno, v ladijski dnevnik zabeleži informacije, navedene v delu A Priloge II k tej uredbi.

    2.   Kapitani vlačilcev, pomožnih plovil in plovil za predelavo Unije evidentirajo svoje dejavnosti v skladu z zahtevami, navedenimi v delih B, C in D Priloge II.

    Člen 26

    Poročila o ulovu, ki jih predložijo kapitani plovil in upravljavci pasti

    1.   Kapitani plovil, ki aktivno lovijo modroplavutega tuna, pošiljajo organom države članice zastave dnevne informacije iz ladijskih dnevnikov, vključno z registrsko številko ICCAT, imenom plovila, datumom začetka in prenehanja veljavnosti dovoljenja, datumom, časom, lokacijo (zemljepisno širino in dolžino), težo in številom modroplavutega tuna, ulovljenega na območju Konvencije. Navedene informacije v celotnem obdobju veljavnosti dovoljenja za ribolov modroplavutega tuna za to plovilo pošiljajo v elektronski obliki, določeni v Prilogi V.

    2.   Kapitani plovil z zapornimi plavaricami pripravljajo dnevna poročila o ribolovni dejavnosti iz odstavka 1, glede na ribolovno dejavnost, in sicer tudi v primeru dejavnosti z ničelnim ulovom.

    3.   Gospodarski subjekt organom svoje države članice zastave dnevno pošilja poročila iz odstavkov 1 in 2, in sicer za plovila z zaporno plavarico in plovila, daljša od 24 metrov, do 9. ure po greenwiškem srednjem času za prejšnji dan, za druga plovila za ulov pa do ponedeljka do polnoči za predhodni teden, ki se je končal v nedeljo ob polnoči po greenwiškem srednjem času.

    4.   Upravljavci pasti, ki aktivno lovijo modroplavutega tuna, pošljejo dnevno poročilo o ulovu, ki vsebuje registrsko številko ICCAT, datum, čas ter ulov (težo in število rib), vključno z ničelnimi ulovi. Navedene informacije v celotnem obdobju veljavnosti dovoljenja za ribolov modroplavutega tuna v 48 urah in elektronski obliki, določeni v Prilogi V, pošljejo organom svoje države članice.

    5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila za evidentiranje dejavnosti plovil in ribolova s pastmi ter poročanje o njih iz odstavkov 1 do 4 tega člena in Priloge V. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(2).

    Člen 27

    Tedenska in mesečna poročila o ulovu, ki jih predložijo države članice

    1.   Takoj ko vsaka država članica prejme poročila o ulovu iz člena 26, jih v elektronski obliki posreduje Komisiji in ji hitro posreduje tedenska poročila o ulovu za vsa plovila za ulov in pasti v obliki, določeni v Prilogi V. Komisija navedene informacije tedensko pošilja sekretariatu ICCAT v obliki, določeni v Smernicah ICCAT za predložitev zahtevanih podatkov in informacij.

    2.   Vsaka država članica pred 15. dnem vsakega meseca obvesti Komisijo o količinah modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, ki so jih plovila ali pasti, ki plujejo pod njeno zastavo ali so registrirana v tej državi članici, v predhodnem mesecu iztovorila, pretovorila, ulovila v pasti ali dala v mrežasto kletko. Informacije se predložijo glede na vrsto ribolovnega orodja, in sicer tudi v primeru prilova, ulova pri športnem in rekreacijskem ribolovu ter ničelnega ulova. Komisija navedene informacije takoj pošlje sekretariatu ICCAT.

    Člen 28

    Informacije o izčrpanosti kvot

    1.   Vsaka država članica obvesti Komisijo v skladu z določbami člena 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009, pa tudi, ko se izčrpa 80 % kvote, dodeljene skupini ribolovnega orodja iz člena 11 ali člena 12 te uredbe.

    2.   Vsaka država članica obvešča Komisijo v skladu z določbami člena 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009, pa tudi, ko se izčrpa kvota, dodeljena skupini ribolovnega orodja iz člena 11 ali člena 12 te uredbe ali skupni ribolovni dejavnosti ali plovilu z zaporno plavarico.

    3.   Skupaj z informacijami iz odstavka 2 se predloži uradna dokumentacija, ki dokazuje prekinitev ribolova ali vrnitev v pristanišče in jo je država članica izdala za ribolovno floto, skupino ribolovnih orodij, skupno ribolovno dejavnost ali plovila z individualno kvoto, pri čemer sta v njej jasno navedena datum in čas prekinitve.

    Člen 29

    Letno poročanje držav članic o ulovu

    1.   Vsako leto do 15. marca vsaka država članica Komisiji predloži podrobne informacije o vsakem ulovu modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju v predhodnem ribolovnem letu. Te informacije vključujejo:

    (a)

    ime in številko ICCAT vsakega plovila za ulov;

    (b)

    obdobje veljavnosti dovoljenj(-a) vsakega plovila za ulov;

    (c)

    skupni ulov vsakega plovila za ulov v obdobju veljavnosti dovoljenj(-a), tudi v primeru ničelnega ulova;

    (d)

    skupno število dni, ko je posamezno plovilo za ulov lovilo v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju v obdobju veljavnosti dovoljenj(-a), ter

    (e)

    skupni ulov vsakega plovila za ulov v obdobju, za katerega ni bilo izdano dovoljenje (prilov), tudi v primeru ničelnega ulova.

    2.   Za plovila, ki nimajo dovoljenja za aktivni ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, vendar so ulovila modroplavutega tuna kot prilov, informacije, ki se uradno sporočijo Komisiji na datum iz odstavka 1, vključujejo:

    (a)

    ime in številko ICCAT plovila ali številko iz nacionalnega registra, če ni registrirano pri ICCAT, ter

    (b)

    skupni ulov modroplavutega tuna.

    3.   Vsaka država članica uradno sporoči Komisiji vse informacije o plovilih, ki niso zajeta v odstavkih 1 in 2, vendar je zanje znano ali se domneva, da so lovila modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

    4.   Komisija sekretariatu ICCAT pošlje informacije, ki jih je prejela v skladu z odstavki 1, 2 in 3.

    ODDELEK 3

    Iztovarjanje in pretovarjanje

    Člen 30

    Določena pristanišča

    1.   Vsaka država članica določi pristanišča ali kraje blizu obale (v nadaljnjem besedilu: določena pristanišča), kjer je dovoljeno iztovarjanje ali pretovarjanje modroplavutega tuna.

    2.   Da je pristanišče opredeljeno kot določeno pristanišče, država članica pristanišča določi čas, ko sta dovoljena iztovarjanje in pretovarjanje, in kraj, kjer sta dovoljena.

    3.   Vsaka država članica vsako leto do 15. februarja posreduje seznam določenih pristanišč Komisiji, ki te informacije pošlje sekretariatu ICCAT.

    4.   Prepove se iztovarjanje na kopno ali pretovarjanje z ribiških plovil katere koli količine modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, na katerem koli kraju, ki ni pristanišče ali kraj blizu obale, ki so ga določile pogodbenice Konvencije in države članice v skladu z odstavkoma 1 in 2.

    Člen 31

    Iztovarjanje

    1.   Za kapitane ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več in so vključena na seznam plovil iz člena 20 te uredbe, se uporablja člen 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009. V skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009 kapitani pred predvidenim prihodom obvestijo pristojni organ države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti.

    2.   Kapitani ribiških plovil Unije, ki so krajša od 12 metrov in vključena na seznam plovil iz člena 20, vsaj štiri ure pred predvidenim časom prihoda v pristanišče uradno obvestijo pristojni organ države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenico Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, o:

    (a)

    predvidenem času prihoda;

    (b)

    predvideni količini modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, ter

    (c)

    informacijah o geografskem območju ulova.

    3.   Kadar lahko države članice v skladu z veljavno zakonodajo Unije uporabljajo krajši rok za obveščanje, kot je rok, določen v odstavkih 1 in 2, se lahko ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, priglasijo v tako veljavnem roku pred prihodom. Kadar so ribolovna območja od pristanišča oddaljena manj kot štiri ure, se ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, lahko kadar koli pred prihodom v pristanišče spremenijo.

    4.   Organi države članice pristanišča vodijo evidenco vseh predhodnih obvestil za tekoče leto.

    5.   Zadevni nadzorni organi države članice pristanišča nadzorujejo vsa iztovarjanja v skladu s členom 55(2) in preverjajo odstotek na podlagi sistema ocenjevanja tveganja, ki zajema kvoto, velikost flote in ribolovni napor. Vse informacije o takem nadzornem sistemu, ki ga je sprejela vsaka država članica, so podrobno opisane v letnem načrtu inšpekcijskih pregledov iz člena 53. Ta nadzorni sistem se uporablja tudi za dejavnosti nabiranja.

    6.   Poleg člena 23(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 kapitani plovila za ulov Unije po vsaki vožnji in ne glede na dolžino plovila predložijo deklaracijo o iztovarjanju pristojnim organom države članice zastave in, če je bilo iztovarjanje opravljeno v pristanišču druge države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojnim organom zadevne države članice pristanišča ali pogodbenice Konvencije.

    7.   Ves iztovorjeni ulov se stehta.

    Člen 32

    Pretovarjanje

    1.   Pretovarjanje modroplavutega tuna na morju na območju Konvencije se v vsakem primeru prepove.

    2.   Ribiška plovila ulov modroplavutega tuna pretovorijo le v določenih pristaniščih in v skladu s pogoji iz člena 30.

    3.   Država članica pristanišča med vsemi obdobji pretovarjanja in na vseh krajih pretovarjanja zagotovi popolno pokritost z inšpekcijskimi pregledi.

    4.   Kapitani ali zastopniki prejemnih ribiških plovil najmanj 48 ur pred predvidenim časom prihoda v katero koli pristanišče pristojne organe države članice ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišče želijo uporabiti, obvestijo o:

    (a)

    predvidenem datumu in času prihoda ter pristanišču prihoda;

    (b)

    predvideni količini modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, in geografskem območju ulova;

    (c)

    imenu ribiškega plovila, s katerega bo potekalo pretovarjanje, in njegovi številki v evidenci ICCAT plovil za ulov z dovoljenjem za aktivni ribolov modroplavutega tuna ali v evidenci ICCAT drugih ribiških plovil z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju;

    (d)

    imenu prejemnega ribiškega plovila in njegovi številki v evidenci ICCAT plovil za ulov z dovoljenjem za aktivni ribolov modroplavutega tuna ali v evidenci ICCAT drugih ribiških plovil z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju; ter

    (e)

    tonaži in geografskem območju ulova modroplavutega tuna, ki se bo pretovarjal.

    5.   Ribiškim plovilom ni dovoljeno pretovarjanje, razen če so predhodno pridobila dovoljenje države zastave.

    6.   Kapitani ribiških plovil, s katerih bo potekalo pretovarjanje, pred začetkom pretovarjanja obvestijo državo zastave o:

    (a)

    količinah modroplavutega tuna, ki se bodo pretovarjale;

    (b)

    datumu in pristanišču pretovarjanja;

    (c)

    imenu, registrski številki in zastavi prejemnega ribiškega plovila ter njegovi številki v evidenci ICCAT plovil za ulov z dovoljenjem za aktivni ribolov modroplavutega tuna ali v evidenci ICCAT drugih ribiških plovil z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter

    (d)

    geografskem območju ulova modroplavutega tuna.

    7.   Pristojni organi države članice opravijo inšpekcijske preglede vseh pretovarjanj v določenem pristanišču. Ti organi:

    (a)

    opravijo inšpekcijski pregled prejemnega ribiškega plovila ob prihodu ter preverijo tovor in dokumentacijo o pretovarjanju;

    (b)

    v petih dneh po koncu pretovarjanja organu države zastave ribiškega plovila, s katerega je potekalo pretovarjanje, pošlje evidenco o pretovarjanju.

    8.   Z odstopanjem od členov 21 in 22 Uredbe (ES) št. 1224/2009 kapitani ribiških plovil Unije ne glede na dolžino plovila izpolnijo deklaracijo ICCAT o pretovarjanju in jo pošljejo pristojnim organom države članice, pod zastavo katere pluje ribiško plovilo. Deklaracija se pošlje najpozneje 48 ur po datumu pretovarjanja v pristanišču v skladu z obliko iz Priloge III k tej uredbi.

    ODDELEK 4

    Dejavnosti prenosa

    Člen 33

    Dovoljenje za prenos

    1.   Kapitan plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec ribogojnice ali pasti, od koder zadevni prenos izvira, pred vsako dejavnostjo prenosa pristojnim organom zadevne države članice pošlje predhodno uradno obvestilo o prenosu, v katerem so navedeni:

    (a)

    ime in registrska številka ICCAT plovila za ulov, vlačilca, ribogojnice ali pasti;

    (b)

    predvideni čas prenosa;

    (c)

    predvidena količina modroplavutega tuna za prenos;

    (d)

    informacije o lokaciji (zemljepisna širina/dolžina), kjer se bo prenos izvajal, in prepoznavne številke mrežastih kletk;

    (e)

    ime prejemnega vlačilca, število prenesenih mrežastih kletk in po potrebi registrska številka ICCAT;

    (f)

    namembno pristanišče, ribogojnica ali mrežasta kletka za modroplavutega tuna.

    2.   Za namen iz odstavka 1 se vsaki mrežasti kletki dodeli enotna številka mrežaste kletke. Za dodelitev številk se uporablja sistem enotnega številčenja, ki je sestavljen iz najmanj tričrkovne kode, ki označuje zastavo vlačilca, nato tej kodi sledijo tri številke.

    3.   Plovilom za ulov, vlačilcem, ribogojnicam ali pastem ni dovoljen prenos, razen če so predhodno pridobili dovoljenje zadevne države članice. Organi te države članice se za vsako dejavnost prenosa odločijo, ali jo bodo dovolili. Za ta namen se za vsako dejavnost prenosa določi enotna identifikacijska številka, ki se sporoči kapitanu ribiškega plovila ali upravljavcu pasti ali ribogojnice, kot je ustrezno. Številka podeljenega dovoljenja je sestavljena iz tričrkovne kode države članice, štirih številk, ki označujejo leto, ter treh črk „AUT“ (dovoljenje), ki jim sledijo zaporedne številke. Številka zavrnjenega dovoljenja je sestavljena iz tričrkovne kode države članice, štirih številk, ki označujejo leto, ter treh črk „NEG“ (zavrnitev dovoljenja), ki jim sledijo zaporedne številke.

    4.   Kadar riba umre med dejavnostjo prenosa, zadevne države članice in upravljavci, ki so sodelovali pri prenosu, ravnajo v skladu s Prilogo XII.

    5.   Država članica, pristojna za plovilo za ulov, vlačilec, ribogojnico ali past, v 48 urah po predložitvi predhodnega uradnega obvestila o prenosu odobri ali zavrne dovoljenje za prenos, kot je ustrezno.

    6.   Dovoljenje za prenos zadevne države članice ne posega v dovoljenje za dejavnost reje v mrežasti kletki.

    Člen 34

    Zavrnitev dovoljenja za prenos

    1.   Država članica, pristojna za plovilo, past ali ribogojnico, ne odobri prenosa, če ob prejemu predhodnega uradnega obvestila o prenosu meni, da:

    (a)

    plovilo za ulov ali past, za katero je navedeno, da je ulovila ribe, nima zadostne kvote;

    (b)

    plovilo za ulov ali upravljavec pasti ni ustrezno sporočil količine rib, ni imel dovoljenja za prenos v mrežasto kletko ali pa se količina rib ni upoštevala pri porabi morebitne veljavne kvote;

    (c)

    plovilo za ulov ali past, za katero je navedeno, da je ulovila ribe, nima dovoljenja za ribolov modroplavutega tuna ali

    (d)

    vlačilec iz točke (b) člena 20(1), za katerega je navedeno, da prejme prenos rib, ni registriran v evidenci ICCAT drugih ribiških plovil (razen plovil za ulov) z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna ali ni opremljen s sistemom VMS.

    2.   Če prenos ni odobren:

    (a)

    država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, kapitanu plovila za ulov ali upravljavcu pasti ali ribogojnice, kot je ustrezno, izda nalog za izpust ter ga obvesti, da prenos ni odobren in da je treba ribe izpustiti v morje;

    (b)

    kapitan plovila za ulov ali upravljavec ribogojnice ali pasti, kot je ustrezno, izpusti ribe v morje;

    (c)

    se izpust modroplavutega tuna izvede v skladu s postopki iz Priloge XI.

    Člen 35

    Spremljanje s kamero

    1.   Kapitan plovila za ulov, vlačilca ali upravljavec ribogojnice ali pasti, ki prenese modroplavutega tuna, zagotovi, da se dejavnosti prenosa spremljajo s kamero v vodi, da se preveri število rib, ki se prenesejo. Minimalni standardi in postopki za snemanje s kamero so skladni s Prilogo IX.

    2.   Vsaka država članica, pristojna za plovilo, past ali ribogojnico, zagotovi, da so videoposnetki iz odstavka 1 na voljo inšpektorjem in regionalnim opazovalcem ICCAT.

    3.   Vsaka država članica, pristojna za plovilo, past ali ribogojnico, zagotovi, da so videoposnetki iz odstavka 1 na voljo inšpektorjem Unije in nacionalnim opazovalcem.

    4.   Vsaka država članica, pristojna za plovilo, past ali ribogojnico, sprejme ukrepe, potrebne za preprečitev kakršne koli nadomestitve, montaže ali manipulacije izvirnega videoposnetka.

    Člen 36

    Preverjanje s strani regionalnih opazovalcev ICCAT ter začetek in izvajanje preiskave

    1.   Regionalni opazovalci ICCAT, ki so prisotni na krovu plovila za ulov ali ob pasti, kakor je določeno v členu 51 in Prilogi VII, evidentirajo izvedene dejavnosti prenosa ter o njih poročajo, opazujejo in ocenjujejo prenesen ulov ter preverjajo vnose v predhodnem uradnem obvestilu o prenosu iz člena 33 in deklaraciji ICCAT o prenosu iz člena 38.

    2.   Če se ocena ulova regionalnega opazovalca ICCAT, pristojnih nadzornih organov in/ali kapitana plovila za ulov ali zastopnika pasti razlikuje za več kot 10 % po številu ali kadar zaradi kakovosti in jasnosti videoposnetka ocene ni mogoče izvesti, država članica, pristojna za plovilo za ulov, ribogojnico ali past, začne preiskavo, ki se zaključi pred prenosom v mrežasto kletko v ribogojnici ali v vsakem primeru v 96 urah po začetku. Dokler niso znani izsledki preiskave, se prenos v mrežaste kletke ne odobri, oddelek o ulovu v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna pa ne potrdi.

    3.   Kadar pa je kakovost ali jasnost videoposnetka preslaba, da bi se lahko izvedla ocena števila, lahko upravljavec zaprosi za dovoljenje organe države zastave, pristojne za plovilo, past ali ribogojnico, da izvede nov prenos in regionalnemu opazovalcu ICCAT predloži ustrezen videoposnetek.

    4.   Brez poseganja v preverjanja, ki jih izvede inšpektor, regionalni opazovalci ICCAT podpišejo deklaracijo ICCAT o prenosu le, če so njihova opažanja v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT, informacije iz deklaracije o prenosu pa skladne z njihovimi opažanji, vključno z videoposnetkom, kakor je zahtevan s členom 35(1). Deklaracijo podpišejo z jasno izpisanim imenom in številko ICCAT.

    5.   Regionalni opazovalci ICCAT tudi preverijo, da je bila deklaracija ICCAT o prenosu poslana kapitanu vlačilca ali zastopniku ribogojnice ali pasti.

    Člen 37

    Ukrepi za ocenjevanje števila in teže modroplavutega tuna, ki se daje v mrežasto kletko

    Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za nadaljnje raziskovanje metodologij za izboljšanje ocene števila in teže modroplavutega tuna ob ulovu in reji v mrežasti kletki. Vsaka država članica vsako leto do 22. avgusta poroča Komisiji o sprejetih ukrepih, Komisija pa navedena poročila pošlje Stalnemu odboru za raziskave in statistiko.

    Člen 38

    Deklaracija o prenosu

    1.   Kapitani plovil za ulov ali vlačilcev in upravljavci pasti ali ribogojnic po končani dejavnosti prenosa izpolnijo deklaracijo ICCAT o prenosu in jo v obliki, določeni v Prilogi IV, pošljejo pristojnim organom njihove države članice.

    2.   Pristojni organi države članice, pristojne za plovila, ribogojnice ali pasti, od koder prenos izvira, oštevilčijo obrazce deklaracije o prenosu. Sistem številčenja je sestavljen iz tričrkovne kode države članice, ki ji sledijo štiri številke, ki označujejo leto, in tri zaporedne številke, ki jim sledijo tri črke „ITD“ (MS-20**/xxx/ITD).

    3.   Prenosu rib je priložena izvirna deklaracija o prenosu. Izvod deklaracije obdrži kapitan plovila za ulov, upravljavec pasti, kapitan vlačilca ali upravljavec ribogojnice.

    4.   Kapitani plovil, ki izvajajo dejavnosti prenosa (vključno z vlačilci), poročajo o svojih dejavnostih v skladu z zahtevami iz Priloge II.

    Člen 39

    Izvedbeni akti

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila za dejavnosti prenosa v skladu s členi 33 do 38 ter prilogami iz navedenih členov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(2).

    ODDELEK 5

    Dejavnosti reje v mrežasti kletki

    Člen 40

    Dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko

    1.   Pred vsakim začetkom dejavnosti dajanja v mrežasto kletko je transportne mrežaste kletke prepovedano pritrjevati na dno v radiju 0,5 navtične milje od ribogojnic.

    2.   Pristojni organ države članice, pristojne za ribogojnico, pred vsako dejavnostjo reje v mrežasti kletki obvesti državo članico ali pogodbenico Konvencije, pristojno za plovilo za ulov ali past, o količinah rib, ki jih ulovi to plovilo za ulov ali past, in zaprosi za dovoljenje za rejo v mrežasti kletki.

    3.   Dejavnost reje v mrežasti kletki se ne začne brez predhodnega dovoljenja:

    (a)

    države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za plovilo za ulov ali past, ali

    (b)

    države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnico, če je bilo tako dogovorjeno med vpletenimi državami članicami ali z vpleteno pogodbenico Konvencije, ki je država zastave.

    4.   Dovoljenje za rejo v mrežasti kletki odobri ali zavrne država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za plovilo za ulov, past ali, če je ustrezno, ribogojnico, v enem delovnem dnevu po prošnji in predložitvi informacij iz odstavka 2. Če država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za plovilo za ulov ali past, v enem delovnem dnevu ne da odgovora, lahko država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za ribogojnico, odobri rejo v mrežasti kletki.

    5.   Modroplavuti tun se prenese v kletko pred 15. avgustom, razen če država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za ribogojnico, ki prejme ribe, poda ustrezno utemeljene razloge. Ti razlogi se predložijo skupaj s poročilom o reji v mrežasti kletki.

    Člen 41

    Zavrnitev dovoljenja za dajanje v mrežasto kletko

    1.   Država članica, pristojna za plovilo za ulov, past ali, če je ustrezno, ribogojnico, zavrne dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko, če po prejemu informacij iz člena 40(2) meni, da:

    (a)

    plovilo za ulov ali past, za katero je navedeno, da je ulovila ribe, ni imela zadostne kvote za modroplavutega tuna, prenesenega v mrežasto kletko;

    (b)

    plovilo za ulov ali past ni ustrezno sporočila količine rib ali pa se količina ni upoštevala pri izračunu veljavne kvote; ali

    (c)

    plovilo za ulov ali past, za katero je navedeno, da je ulovila ribe, nima dovoljenja za ribolov modroplavutega tuna.

    2.   Če se reja v mrežasti kletki ne odobri, država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za plovilo za ulov, zaprosi državo članico ali pogodbenico Konvencije, pristojno za ribogojnico, naj zaseže ulov in ribe izpusti na podlagi izdaje naloga za izpust.

    3.   Po prejemu naloga za izpust upravljavec ribogojnice opravi izpuste v skladu s Prilogo XI.

    Člen 42

    Dokumentacija o ulovu modroplavutega tuna

    Države članice, pristojne za ribogojnice, prepovejo vsakršno dajanje modroplavutega tuna v mrežaste kletke za namen gojenja, ki ga ne spremlja dokumentacija, ki jo zahteva ICCAT ter ni v skladu z Uredbo (EU) št. 640/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (18). Dokumentacija mora biti točna in popolna, potrditi in odobriti pa jo morajo organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za plovila za ulov ali pasti.

    Člen 43

    Inšpekcijski pregledi

    Države članice, pristojne za ribogojnice, sprejmejo ustrezne ukrepe za inšpekcijo vsake dejavnosti reje v mrežasti kletki v ribogojnicah.

    Člen 44

    Spremljanje s kamero

    1.   Vsaka država članica, ki je pristojna za ribogojnico, zagotovi, da se dejavnosti reje v mrežasti kletki spremljajo s kamero v vodi. Za vsako dejavnost reje v mrežasti kletki se posname videoposnetek v skladu s Prilogo IX.

    2.   Vsaka država članica, pristojna za ribogojnico, zagotovi, da so videoposnetki iz odstavka 1 na voljo inšpektorjem in regionalnim opazovalcem ICCAT.

    3.   Vsaka država članica, pristojna za ribogojnico, zagotovi, da so videoposnetki iz odstavka 1 na voljo inšpektorjem Unije in nacionalnim opazovalcem.

    4.   Vsaka država članica, pristojna za ribogojnico, sprejme ukrepe, ki so potrebni za preprečitev kakršne koli nadomestitve, montaže ali manipulacije izvirnega videoposnetka.

    Člen 45

    Začetek in izvajanje preiskav

    1.   Kadar se ocene števila modroplavutega tuna regionalnega opazovalca ICCAT, pristojnih nadzornih organov zadevne države članice ali upravljavca ribogojnice razlikujejo za več kot 10 %, država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za ribogojnico, v sodelovanju z državo članico, pristojno za plovilo za ulov ali past, začne preiskavo.

    2.   Dokler niso znani izsledki preiskave, se nabiranje ne izvaja, oddelek o gojenju v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna pa ne potrdi.

    3.   Države članice, pristojne za ribogojnico in plovilo za ulov ali past, ki izvajajo preiskave, lahko za zaključek preiskave uporabijo druge razpoložljive informacije, vključno z rezultati programov iz člena 46.

    Člen 46

    Ukrepi in programi za ocenjevanje števila in teže modroplavutega tuna, ki se daje v mrežasto kletko

    1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe iz člena 37.

    2.   Program, ki uporablja sisteme stereoskopskih kamer ali nadomestne tehnike, ki zagotavljajo enako natančnost, zajema 100 % dejavnosti reje v mrežastih kletkah, da se čim bolj točno določita število in teža rib pri vsaki dejavnosti reje v mrežasti kletki.

    3.   Navedeni program se izvede v skladu s postopki iz oddelka B Priloge X.

    4.   Država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za ribogojnico, v skladu z oddelkom B Priloge X sporoči rezultate tega programa državi članici, pristojni za plovilo za ulov ali past, in Komisiji. Komisija jih posreduje sekretariatu ICCAT, ta pa jih posreduje regionalnemu opazovalcu ICCAT.

    5.   Ko rezultati programa pokažejo, da se količine modroplavutega tuna v mrežastih kletkah razlikujejo od količin iz poročil o ulovu in prenosu, država članica, pristojna za ribogojnico, v sodelovanju z državo članico ali pogodbenico Konvencije, pristojno za plovilo za ulov ali past, začne preiskavo. Če se preiskava ne konča v desetih delovnih dneh po tem, ko se sporočijo rezultati iz odstavka 4 tega člena, ali če izsledki preiskave kažejo, da število ali povprečna teža modroplavutega tuna presega število ali povprečno težo iz poročil o ulovu in prenosu, država članica, ki je država zastave, ali organi pogodbenice Konvencije, pristojne za plovilo za ulov ali past, izdajo nalog za izpust, ki mora biti izdan v skladu s postopki iz Priloge XI.

    6.   V skladu s postopki iz točke 3 oddelka B Priloge X in po izpustu se po potrebi količine, pridobljene iz programa, uporabijo za:

    (a)

    določitev končnih številk o ulovu, ki jih je treba odšteti od nacionalne kvote;

    (b)

    vpis teh številk v deklaracije o dajanju v mrežasto kletko in zadevne oddelke v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna.

    7.   Vsaka država članica, pristojna za ribogojnico, vsako leto do 30. avgusta sporoči Komisiji rezultate teh programov, Komisija pa navedena poročila predloži Stalnemu odboru za raziskave in statistiko.

    8.   Prenos živega modroplavutega tuna iz ene mrežaste kletke za rejo v drugo se ne izvede brez dovoljenja in prisotnosti nadzornih organov države, pristojne za ribogojnico.

    9.   Razlika med količinama iz poročil o ulovu modroplavutega tuna s plovilom za ulov ali pastjo in količinami, ugotovljenimi z nadzornimi kamerami, kakor je navedeno v odstavku 5 tega člena in členu 45, ki znaša 10 % ali več, pomeni morebitno neskladnost zadevnega plovila za ulov ali pasti in države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih nadaljnjih ukrepov.

    Člen 47

    Poročilo o dajanju v mrežasto kletko

    1.   Država članica, pristojna za ribogojnico, v enem tednu po zaključku dejavnosti reje v mrežasti kletki predloži državi članici ali pogodbenici Konvencije, katere plovila in pasti so ulovila modroplavutega tuna, in Komisiji poročilo o reji v mrežasti kletki, ki vsebuje elemente iz oddelka B Priloge X. To poročilo vsebuje tudi informacije iz deklaracije o reji v mrežasti kletki, kakor je določeno v členu 4b in Prilogi Ia k Uredbi (ES) št. 1936/2001. Komisija poročilo posreduje sekretariatu ICCAT.

    2.   Za namene odstavka 1 se dejavnost reje v mrežasti kletki ne šteje za dokončano, dokler ni zaključena vsakršna preiskava, ki je bila začeta, ali, če je ustrezno, dokler niso dokončane vse dejavnosti izpusta, ki so bile naročene.

    Člen 48

    Izvedbeni akti

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila za dejavnosti dajanja v mrežasto kletko iz členov 40 do 47 ter prilog iz navedenih členov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(2).

    ODDELEK 6

    Spremljanje in nadzor

    Člen 49

    Sistem za spremljanje plovil

    1.   Z odstopanjem od člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se obveznost v zvezi s sistemom VMS uporablja za vsa vlečna plovila, vključena v evidenco plovil ICCAT iz člena 20(6) te uredbe, ne glede na njihovo dolžino.

    2.   Ribiška plovila, ki so daljša od 15 metrov in vključena na seznam plovil iz točke (a) člena 20(1) ali na seznam plovil iz točke (b) člena 20(1), začnejo ICCAT posredovati podatke sistema VMS vsaj 15 dni pred odprtjem ribolovne sezone in nadaljujejo posredovanje teh podatkov vsaj 15 dni po zaprtju ribolovne sezone, razen če je bil Komisiji predhodno poslan zahtevek za umik plovil iz evidence plovil ICCAT.

    3.   Za namene nadzora se prenos podatkov sistema VMS s plovil za ulov z dovoljenjem za aktivni ribolov modroplavutega tuna ne prekine, ko so plovila v pristanišču.

    4.   Države članice zagotovijo, da njihovi centri za spremljanje ribištva Komisiji in organu, ki ga ta določi, v realnem času in v obliki „https data feed“ posredujejo sporočila sistema VMS, ki so jih dobili od ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo. Komisija pošlje ta sporočila v elektronski obliki sekretariatu ICCAT.

    5.   Države članice zagotovijo, da:

    (a)

    se sporočila sistema VMS, prejeta z ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, Komisiji pošljejo vsaj vsaki dve uri;

    (b)

    se v primeru tehnične okvare sistema VMS nadomestna sporočila, prejeta v skladu s členom 25(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011 z ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, Komisiji pošljejo v 24 urah po tem, ko so jih prejeli njihovi centri za spremljanje ribištva;

    (c)

    so sporočila, posredovana Komisiji, oštevilčena z zaporednimi številkami (z enotno identifikacijsko oznako), da se prepreči podvajanje;

    (d)

    so sporočila, ki se posredujejo Komisiji, skladna s členom 24(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011.

    6.   Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da se vsa sporočila, ki so na voljo njenim inšpekcijskim plovilom, obravnavajo zaupno in se uporabljajo samo za inšpekcijske preglede na morju.

    Člen 50

    Nacionalni opazovalni program

    1.   Države članice za plovila, ki lovijo modroplavutega tuna, zagotovijo prisotnost nacionalnih opazovalcev vsaj za:

    (a)

    20 % njihovih plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami (daljših od 15 metrov);

    (b)

    20 % njihovih plovil s parangali (daljših od 15 metrov);

    (c)

    20 % njihovih plovil za prevoz vabe (daljših od 15 metrov);

    (d)

    100 % vlačilcev;

    (e)

    100 % dejavnosti nabiranja iz pasti.

    2.   Države članice nacionalnim opazovalcem izdajo uradni identifikacijski dokument.

    3.   Naloge nacionalnega opazovalca so zlasti:

    (a)

    spremljanje skladnosti ribiških plovil in pasti s to uredbo;

    (b)

    evidentiranje ribolovne dejavnosti in poročanje o njej, med drugim o:

    (i)

    količini ulova (vključno s prilovom) z opisom ravnanja z vrsto, na primer, ali je bila zadržana na krovu ali zavržena mrtva ali živa;

    (ii)

    območju ulova, opredeljenim z zemljepisno dolžino in širino;

    (iii)

    merilu napora (npr. število nizov, število trnkov itd.), kot je opredeljeno v operativnem priročniku ICCAT za različna ribolovna orodja;

    (iv)

    datumu ulova;

    (c)

    opazovanje in ocenjevanje ulova ter potrjevanje vnosov v ladijski dnevnik;

    (d)

    opazovanje in evidentiranje plovil, ki morda izvajajo ribolov v nasprotju z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT.

    4.   Nacionalni opazovalci opravljajo tudi znanstveno delo, kot je zbiranje podatkov naloge II, ki jih je opredelil ICCAT, kadar to zahteva ICCAT na podlagi navodil Stalnega odbora za raziskave in statistiko.

    5.   Za namene odstavkov 1 do 4 vsaka država članica tudi zagotovi:

    (a)

    reprezentativno časovno in prostorsko prisotnost nacionalnih opazovalcev na svojih plovilih in pasteh za zagotovitev, da Komisija prejme ustrezne in primerne podatke in informacije o ulovu, naporu ter drugih znanstvenih in upravljalnih vidikih, pri čemer se upoštevajo značilnosti flote in ribolova;

    (b)

    zanesljive protokole za zbiranje podatkov;

    (c)

    ustrezno usposobljenost nacionalnih opazovalcev pred napotitvijo in njihovo odobritev;

    (d)

    čim manjše oviranje dejavnosti ribiških plovil in pasti, ki lovijo na območju Konvencije, če je to mogoče.

    6.   Podatki in informacije, ki jih vsaka država članica zbere v okviru svojega opazovalnega programa, se vsako leto sporočijo Komisiji do 15. julija. Komisija posreduje navedene podatke in informacije Stalnemu odboru za raziskave in statistiko in sekretariatu ICCAT, kot je ustrezno.

    Člen 51

    Regionalni opazovalni program ICCAT

    1.   V Uniji se uporablja regionalni opazovalni program ICCAT, kakor je določen v odstavkih 2 do 6 tega člena in podrobneje določen v Prilogi VII.

    2.   Države članice zagotovijo, da je regionalni opazovalec ICCAT prisoten:

    (a)

    na vseh plovilih z zapornimi plavaricami z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna;

    (b)

    pri vseh prenosih modroplavutega tuna s plovil z zapornimi plavaricami;

    (c)

    pri vseh prenosih modroplavutega tuna iz pasti v mrežaste kletke za prenos;

    (d)

    med vsakim prenosom iz ene ribogojnice v drugo;

    (e)

    pri vseh dejavnostih reje modroplavutega tuna v mrežasti kletki v ribogojnicah;

    (f)

    pri vsakem nabiranju modroplavutega tuna v ribogojnicah.

    3.   Plovila z zapornimi plavaricami brez regionalnega opazovalca ICCAT ne smejo loviti modroplavutega tuna ali delovati na območju ribolova modroplavutega tuna.

    4.   Države članice, pristojne za ribogojnice, zagotovijo, da je regionalni opazovalec ICCAT prisoten pri vseh dejavnostih reje modroplavutega tuna v mrežasti kletki in nabiranju rib v teh ribogojnicah.

    5.   Naloge regionalnih opazovalcev ICCAT so zlasti:

    (a)

    opazovanje in spremljanje ribolova in gojenja v skladu z ustreznimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT;

    (b)

    podpisovanje deklaracij ICCAT o prenosu iz člena 38, poročil o dajanju v mrežasto kletko iz člena 47 ter dokumentov o ulovu modroplavutega tuna, kadar se strinjajo, da so informacije, ki jih vsebujejo, skladne z njihovimi opažanji;

    (c)

    opravljanje znanstvenega dela na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko, na primer zbiranje vzorcev, kot to zahteva ICCAT.

    6.   Država članica zastave zagotovi, da kapitani, posadka, ribogojnice, pasti in lastniki plovil ne ovirajo regionalnih opazovalcev ICCAT pri opravljanju nalog ter jih ne ustrahujejo, ne posegajo v njihove naloge, nanje ne vplivajo, jih ne podkupujejo ali jih ne skušajo podkupiti.

    ODDELEK 7

    Inšpekcijski pregledi in navzkrižna preverjanja

    Člen 52

    Program ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor

    1.   V Uniji se uporablja program ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: program ICCAT), kakor je določen v Prilogi VIII.

    2.   Države članice, katerih ribiška plovila imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, določijo inšpektorje in izvajajo inšpekcijske preglede na morju v skladu s programom ICCAT.

    3.   Če več kot 15 ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, izvaja dejavnosti ribolova modroplavutega tuna na območju Konvencije, navedena država članica napoti inšpekcijsko plovilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov in nadzora na morju na območje Konvencije za celotno obdobje, ko so navedena plovila na območju. Ta obveznost se šteje za izpolnjeno, če države članice sodelujejo pri napotitvi inšpekcijskega plovila ali če se na območje Konvencije napoti inšpekcijsko plovilo Unije.

    4.   Komisija ali organ, ki ga določi, lahko programu ICCAT dodeli inšpektorje Unije.

    5.   Komisija ali organ, ki ga določi, usklajuje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov za Unijo. Komisija lahko v sodelovanju z zadevnimi državami članicami oblikuje skupne programe inšpekcijskih pregledov, ki bodo Uniji omogočili, da izpolni obveznosti iz programa ICCAT. Države članice, katerih ribiška plovila lovijo modroplavutega tuna, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za lažje izvajanje teh programov, zlasti v zvezi s potrebnimi človeškimi in materialnimi viri ter obdobji in geografskimi območji uporabe teh virov.

    6.   Države članice vsako leto do 1. aprila sporočijo Komisiji imena inšpektorjev in inšpekcijskih plovil, ki jih nameravajo dodeliti programu ICCAT med letom. Na podlagi teh informacij Komisija v sodelovanju z državami članicami oblikuje načrt za sodelovanje Unije v programu ICCAT za vsako posamezno leto, ki ga pošlje sekretariatu ICCAT in državam članicam.

    Člen 53

    Pošiljanje načrtov inšpekcijskih pregledov

    1.   Države članice vsako leto do 31. januarja Komisiji pošljejo končne načrte inšpekcijskih pregledov. Načrti inšpekcijskih pregledov se pripravijo v skladu s:

    (a)

    cilji, prednostnimi nalogami in postopki ter referenčnimi merili za dejavnosti inšpekcijskih pregledov, določenimi v posebnemu programu nadzora in inšpekcijskih pregledov za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, vzpostavljenim v skladu s členom 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

    (b)

    nacionalnim programom nadzora za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, vzpostavljenim v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

    2.   Komisija zbere nacionalne načrte inšpekcijskih pregledov in jih vključi v načrt inšpekcijskih pregledov Unije. Komisija pošlje ta načrt skupaj z načrti iz člena 6(1) sekretariatu ICCAT v odobritev.

    Člen 54

    Inšpekcijski pregledi v primeru kršitev

    1.   Država članica zastave sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena, če plovilo, ki pluje pod njeno zastavo:

    (a)

    ni izpolnilo obveznosti poročanja iz členov 25 in 26 ali

    (b)

    je kršilo določbe iz te uredbe, členov 89 do 93 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ali poglavja IX Uredbe (ES) št. 1005/2008.

    2.   Država članica zastave zagotovi, da se v njenih pristaniščih izvede fizični inšpekcijski pregled pod njenim nadzorom ali da ga opravi druga oseba, ki jo imenuje država članica zastave, če plovilo ni v njenem pristanišču.

    Člen 55

    Navzkrižno preverjanje

    1.   Vsaka država članica v skladu s členom 109 Uredbe (ES) št. 1224/2009 preveri predložitev ladijskih dnevnikov in pomembnih informacij, evidentiranih v ladijskih dnevnikih njenih ribiških plovil, dokumentih o prenosu ali pretovarjanju in dokumentih o ulovu modroplavutega tuna, med drugim tudi z uporabo inšpekcijskih poročil, poročil o opazovanju in podatkov sistema VMS.

    2.   Vsaka država članica v skladu s členom 109 Uredbe (ES) št. 1224/2009 izvede navzkrižna preverjanja vseh iztovarjanj, vseh pretovarjanj ali dajanj v mrežasto kletko med količino rib po vrstah, evidentirano v ladijskem dnevniku ribiških plovil, ali količino rib po vrstah, evidentirano v deklaraciji o prenosu ali pretovarjanju, in količino, evidentirano v deklaraciji o iztovarjanju ali deklaraciji o dajanju v mrežasto kletko ali katerem koli drugem ustreznem dokumentu, kot sta račun in/ali potrdilo o prodaji.

    ODDELEK 8

    Trženje

    Člen 56

    Tržni ukrepi

    1.   Brez poseganja v uredbi (ES) št. 1224/2009 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbo (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19) so v Uniji prepovedani trgovina, iztovarjanje, uvoz, izvoz, dajanje v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, ponovni izvoz in pretovarjanje modroplavutega tuna, ki mu ni priložena točna, popolna in potrjena dokumentacija, kakor je določeno v tej uredbi, Uredbi (EU) št. 640/2010 in členu 4b Uredbe (ES) št. 1936/2001.

    2.   V Uniji so prepovedani trgovina, uvoz, iztovarjanje, dajanje v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, predelava, izvoz, ponovni izvoz in pretovarjanje modroplavutega tuna, če:

    (a)

    modroplavutega tuna ulovijo ribiška plovila ali pasti države zastave, ki nima določene kvote, omejitve ulova ali dodeljenega ribolovnega napora za modroplavutega tuna iz vzhodnega Atlantika in Sredozemskega morja v skladu s pogoji ohranitvenih in upravljalnih ukrepov ICCAT, ali

    (b)

    modroplavutega tuna ulovijo ribiška plovila ali pasti, katerih individualna kvota je bila v trenutku ulova izčrpana oziroma so bile izčrpane ribolovne možnosti njihove države.

    3.   Brez poseganja v uredbe (ES) št. 1224/2009, (ES) št. 1005/2008 in (EU) št. 1379/2013 so v Uniji prepovedani trgovina, uvoz, iztovarjanje, predelava in izvoz modroplavutega tuna iz ribogojnic za pitanje ali ribogojnic za gojenje, ki niso skladne z uredbami iz odstavka 1.

    POGLAVJE VI

    KONČNE DOLOČBE

    Člen 57

    Vrednotenje

    Države članice vsako leto do 15. septembra predložijo Komisiji podrobno poročilo o izvajanju te uredbe. Komisija na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic, vsako leto do 15. oktobra predloži sekretariatu ICCAT podrobno poročilo o izvajanju Priporočila ICCAT 14-04.

    Člen 58

    Financiranje

    V Uredbi (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (20) se večletni načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju šteje za večletni načrt za obnovo staleža v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

    Člen 59

    Izvajanje

    1.   Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

    2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

    Člen 60

    Razveljavitev

    1.   Uredba (ES) št. 302/2009 se razveljavi.

    2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIII.

    Člen 61

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Strasbourgu, 14. septembra 2016

    Za Evropski parlament

    Predsednik

    M. SCHULZ

    Za Svet

    Predsednik

    I. KORČOK


    (1)  UL C 383, 17.11.2015, str. 100.

    (2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. julija 2016.

    (3)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

    (4)  Mednarodna konvencija za ohranitev tunov v Atlantiku (UL L 162, 18.6.1986, str. 34).

    (5)  Uredba Sveta (ES) št. 1559/2007 z dne 17. decembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju in spremembah Uredbe (ES) št. 520/2007 (UL L 340, 22.12.2007, str. 8).

    (6)  Uredba Sveta (ES) št. 302/2009 z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, spremembah Uredbe (ES) št. 43/2009 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1559/2007 (UL L 96, 15.4.2009, str. 1).

    (7)  Uredba (EU) št. 500/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (UL L 157, 16.6.2012, str. 1).

    (8)  Uredba (EU) št. 544/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (UL L 163, 29.5.2014, str. 7).

    (9)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/98 z dne 18. novembra 2014 o izvajanju mednarodnih obveznosti Unije iz člena 15(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v okviru Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku in Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika (UL L 16, 23.1.2015, str. 23).

    (10)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

    (11)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

    (12)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).

    (13)  Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

    (14)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/156/EU z dne 19. marca 2014 o oblikovanju posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za ribolov, ki izkorišča staleže modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, mečarice v Sredozemskem morju, in za ribolov, ki izkorišča staleže sardele in sardona v severnem Jadranskem morju (UL L 85, 21.3.2014, str. 15).

    (15)  Poročilo z medkonferenčnega zasedanja odbora za izvajanje (Madrid, Španija, 24.–26. februar 2010), točka 5 in Dodatek 3 k Prilogi 4.2.

    (16)  Uredba Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti (UL L 5, 9.1.2004, str. 25).

    (17)  Uredba Sveta (ES) št. 1936/2001 z dne 27. septembra 2001 o nadzornih ukrepih za ribolov določenih staležev izrazito selivskih vrst rib (UL L 263, 3.10.2001, str. 1).

    (18)  Uredba (EU) št. 640/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uvedbi programa za dokumentacijo o ulovu modroplavutih tunov Thunnus thynnus in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1984/2003 (UL L 194, 24.7.2010, str. 1).

    (19)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

    (20)  Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).


    PRILOGA I

    Posebni pogoji, ki se uporabljajo za ribolov iz člena 14(2)

    1.

    Poleg določb iz člena 9(3) je največje število plovil za prevoz vabe in plovil, ki lovijo s panulo, z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku pod posebnimi pogoji, ki se uporabljajo za odstopanje iz točke (a) člena 14(2), enako številu plovil za ulov Unije, ki so leta 2006 izvajala usmerjeni ribolov modroplavutega tuna.

    2.

    Poleg določb iz člena 9(3) je največje število plovil za ulov z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna v Jadranskem morju za namene gojenja pod posebnimi pogoji, ki se uporabljajo za odstopanje iz točke (b) člena 14(2), enako številu plovil za ulov Unije, ki so leta 2008 izvajala usmerjeni ribolov modroplavutega tuna. Pri tem se upošteva število hrvaških plovil za ulov, ki so leta 2008 izvajala usmerjeni ribolov modroplavutega tuna.

    3.

    Poleg določb iz člena 9(3) je največje število plovil za prevoz vabe, parangalov in plovil z ročnimi ribiškimi vrvicami z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna v Sredozemskem morju pod posebnimi pogoji, ki se uporabljajo za odstopanje iz točke (c) člena 14(2), enako številu plovil za ulov Unije, ki so leta 2008 izvajala usmerjeni ribolov modroplavutega tuna.

    4.

    Največje število plovil za ulov, določeno v skladu s točkami 1, 2 in 3 te priloge, se dodeli državam članicam v skladu s PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

    5.

    Plovilom za ulov z dovoljenjem iz točke (a) člena 14(2) in točke 1 te priloge se dodeli največ 7 % kvote Unije za modroplavutega tuna med 8 kg ali 75 cm in 30 kg ali 115 cm. Navedena kvota se dodeli državam članicam v skladu s PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

    6.

    Z odstopanjem od točke (a) člena 14(2) lahko v okviru kvote 7 % iz točke 5 te priloge največ 100 ton modroplavutega tuna, ki tehta vsaj 6,4 kg ali meri 70 cm, ulovijo plovila za prevoz vabe, katerih celotna dolžina je manjša od 17 metrov.

    7.

    Največja dodelitev kvote Unije državam članicam za ribolov pod posebnimi pogoji, ki se uporabljajo za odstopanje iz točke (b) člena 14(2) in točke 2 te priloge, se določi v skladu s PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

    8.

    Plovilom za ulov z dovoljenjem iz točke (c) člena 14(2) in točke 3 te priloge se dodelita največ 2 % kvote Unije za modroplavutega tuna med 8 kg ali 75 cm in 30 kg ali 115 cm. Ta kvota Unije se dodeli državam članicam v skladu s PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

    9.

    Vsaka država članica, katere plovila za prevoz vabe, parangali, plovila z ročnimi ribiškimi vrvicami in plovila, ki lovijo s panulo, imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna v skladu s členom 14(2) in to prilogo, določi naslednje zahteve za označevanje repov:

    (a)

    oznake so pritrjene na rep vsakega modroplavutega tuna takoj po raztovarjanju;

    (b)

    vsaka oznaka na repu ima enotno identifikacijsko številko, ki je navedena v statističnih dokumentih o modroplavutem tunu in je zapisana na zunanji strani kakršne koli embalaže za tuna.


    PRILOGA II

    Zahteve v zvezi z ladijskimi dnevniki

    A.   PLOVILA ZA ULOV

    Minimalne specifikacije za ribolovne ladijske dnevnike:

    1.

    Posamezni listi ladijskega dnevnika so oštevilčeni.

    2.

    Ladijski dnevnik se izpolni vsak dan (polnoč) ali pred prihodom v pristanišče.

    3.

    V primeru inšpekcijskih pregledov na morju je ladijski dnevnik izpolnjen.

    4.

    En izvod posameznega lista ostane pritrjen v ladijskem dnevniku.

    5.

    Na krovu se hrani ladijski dnevnik, ki zajema dejavnosti v enem letu.

    Minimalne običajne informacije v ribolovnih ladijskih dnevnikih:

    1.

    Ime in naslov kapitana.

    2.

    Datumi in pristanišča odhoda, datumi in pristanišča prihoda.

    3.

    Ime plovila, registrska številka, številka ICCAT, mednarodni radijski klicni znak in številka IMO (če je na voljo).

    4.

    Ribolovno orodje:

    (a)

    koda FAO vrste plovila;

    (b)

    mere (npr. dolžina, velikost mrežnih očes, število trnkov).

    5.

    Dejavnosti na morju z (najmanj) enim parangalom na dan potovanja z določitvijo:

    (a)

    dejavnosti (npr. ribolov, termična obdelava s paro);

    (b)

    lokacija: točne dnevne lokacije (v stopinjah in minutah), zabeležene za vsako ribolovno dejavnost, ali lokacija opoldne, če se tega dne ribolov ni izvajal;

    (c)

    evidence ulova, vključno s:

    (1)

    kodo FAO;

    (2)

    zaokroženo težo (RWT) v kg na dan;

    (3)

    številom kosov na dan.

    Za plovila z zapornimi plavaricami bi bilo treba to zabeležiti za vsako ribolovno dejavnost, vključno z ničelnim ulovom.

    6.

    Podpis kapitana.

    7.

    Načini tehtanja: ocena, tehtanje na krovu.

    8.

    Ladijski dnevnik se vodi v ekvivalentu žive teže rib in navaja pretvorbene faktorje, ki se uporabljajo za oceno.

    Minimalne informacije v ribolovnih ladijskih dnevnikih za iztovarjanje ali pretovarjanje:

    1.

    Datumi in pristanišče iztovarjanja/pretovarjanja.

    2.

    Proizvodi:

    (a)

    vrste in predstavitev s kodo FAO;

    (b)

    število rib ali zabojev in količina v kg.

    3.

    Podpis kapitana ali zastopnika plovila.

    4.

    Za pretovarjanje: ime, zastava in številka ICCAT prejemnega plovila.

    Minimalne informacije v ribolovnih ladijskih dnevnikih za prenos v mrežaste kletke:

    1.

    Datum, čas in lokacija (zemljepisna širina/dolžina) prenosa.

    2.

    Proizvodi:

    (a)

    identifikacija vrst s kodo FAO;

    (b)

    število rib in količina v kg, prenesena v mrežaste kletke.

    3.

    Ime, zastava in številka ICCAT vlačilca.

    4.

    Ime in številka ICCAT namembne ribogojnice.

    5.

    V primeru skupne ribolovne dejavnosti kapitan poleg informacij iz točk 1 do 4 v ladijski dnevnik zabeleži:

    (a)

    za plovilo za ulov, ki prenaša ribe v mrežaste kletke:

    količino ulova, prenesenega na krov,

    količino ulova, ki se všteje v njegovo individualno kvoto,

    imena drugih plovil, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti;

    (b)

    za druga plovila za ulov pri isti skupni ribolovni dejavnosti, ki niso vključena v prenos rib:

    ime, mednarodni radijski klicni znak in številko ICCAT navedenih plovil,

    da ulov ni bil prenesen na krov ali v mrežaste kletke,

    količino ulova, ki se všteje v njihove individualne kvote,

    ime in številko ICCAT plovila za ulov iz točke (a).

    B.   VLAČILCI

    1.

    Kapitan vlačilca v dnevni ladijski dnevnik zabeleži datum, čas in lokacijo prenosa, prenesene količine (število rib in količino v kg), številko mrežaste kletke, ime, zastavo in številko ICCAT plovila za ulov, ime in številko ICCAT drugih udeleženih plovil, namembno ribogojnico in njeno številko ICCAT ter številko deklaracije ICCAT o prenosu.

    2.

    Zabeležijo se tudi nadaljnji prenosi na pomožna plovila ali druge vlačilce, vključno z informacijami iz točke 1 ter imenom, zastavo in številko ICCAT pomožnega plovila ali vlačilca in številko deklaracije ICCAT o prenosu.

    3.

    Dnevni ladijski dnevnik vsebuje podatke o vseh prenosih, ki se izvajajo v ribolovni sezoni. Hrani se na krovu in je vedno dostopen za namene nadzora.

    C.   POMOŽNA PLOVILA

    1.

    Kapitan pomožnega plovila v ladijski dnevnik dnevno beleži dejavnosti, vključno z datumom, časom in lokacijami, količinami modroplavutega tuna, prenesenimi na krov, ter imenom ribiškega plovila ali ribogojnice, s katero sodeluje, ali pasti, ki jo uporablja.

    2.

    Dnevni ladijski dnevnik vsebuje podatke o vseh dejavnostih, ki se izvajajo v ribolovni sezoni. Hrani se na krovu in je vedno dostopen za namene nadzora.

    D.   PLOVILA ZA PREDELAVO

    1.

    Kapitan plovila za predelavo v dnevni ladijski dnevnik zabeleži datum, čas in lokacijo dejavnosti in pretovorjene količine ter, kjer je primerno, število in težo modroplavutega tuna iz ribogojnic, pasti ali plovil za ulov. Kapitan bi moral zabeležiti tudi imena in številke ICCAT navedenih ribogojnic, pasti ali plovil za ulov.

    2.

    Kapitan plovila za predelavo vodi dnevni ladijski dnevnik o predelavi, v katerega zabeleži zaokroženo težo in število prenesenih ali pretovorjenih rib, uporabljen pretvorbeni količnik ter teže in količine za vsako predstavitev proizvoda.

    3.

    Kapitan plovila za predelavo vodi načrt za natovarjanje, iz katerega so razvidne lokacija in količine vsake vrste in predstavitve.

    4.

    Dnevni ladijski dnevnik vsebuje podatke o vseh pretovarjanjih, opravljenih v ribolovni sezoni. Dnevni ladijski dnevnik, ladijski dnevnik o predelavi, načrt za natovarjanje in izvirniki deklaracij ICCAT o pretovarjanju se hranijo na krovu in so vedno dostopni za namene nadzora.


    PRILOGA III

    Deklaracija ICCAT o pretovarjanju

    Image

    Besedilo slike

    Image

    Besedilo slike

    PRILOGA IV

    Image

    Besedilo slike

    Image

    Besedilo slike

    PRILOGA V

    Obrazec za prijavo ulova

    Zastava

    Številka ICCAT

    Ime plovila

    Datum začetka poročila

    Datum zaključka poročila

    Trajanje poročila (d)

    Datum ulova

    Lokacija ulova

    Ulov

    Dodeljena teža pri skupni ribolovni dejavnosti (kg)

    Zem. širina

    Zem. dolžina

    Teža (kg)

    Število kosov

    Povprečna teža (kg)

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     


    PRILOGA VI

    Skupna ribolovna dejavnost

    Država zastave

    Ime plovila

    Št. ICCAT

    Trajanje dejavnosti

    Imena udeležencev

    Individualna kvota plovila

    Ključ za dodelitev na plovilo

    Namembna ribogojnica za pitanje ali gojenje

    Pogodbenica Konvencije

    Št. ICCAT

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Datum …

    Potrditev s strani države zastave …


    PRILOGA VII

    Program ICCAT za regionalno opazovanje

    DODELITEV REGIONALNIH OPAZOVALCEV ICCAT

    1.

    Da lahko regionalni opazovalci ICCAT izpolnijo svoje naloge, imajo:

    (a)

    dovolj izkušenj za prepoznavanje vrst rib in ribolovnega orodja;

    (b)

    zadovoljivo znanje o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih ICCAT, ki ustreza smernicam ICCAT za usposabljanje in je dokazano s potrdilom držav članic;

    (c)

    sposobnost natančnega opazovanja in beleženja;

    (d)

    zadovoljivo znanje jezika države zastave opazovanega plovila ali ribogojnice.

    OBVEZNOSTI REGIONALNEGA OPAZOVALCA ICCAT

    2.

    Regionalni opazovalci ICCAT:

    (a)

    so v skladu s smernicami ICCAT opravili tehnično usposabljanje;

    (b)

    so državljani ene od držav članic, vendar po možnosti ne države ribogojnice ali pasti ali države zastave plovila z zaporno plavarico. Če pa se modroplavuti tun nabira iz mrežastih kletk in se z njim trguje kot s svežim proizvodom, je lahko regionalni opazovalec ICCAT, ki opazuje nabiranje, državljan države članice, ki je pristojna za ribogojnico;

    (c)

    so sposobni opravljati naloge iz točke 3;

    (d)

    so na seznamu regionalnih opazovalcev ICCAT, ki ga vodi ICCAT;

    (e)

    trenutno nimajo finančnega interesa za ribolov modroplavutega tuna ali koristi od njega.

    NALOGE REGIONALNEGA OPAZOVALCA ICCAT

    3.

    Naloge regionalnih opazovalcev ICCAT so zlasti, da:

    (a)

    za opazovalce na plovilih z zaporno plavarico: spremlja, ali plovilo z zaporno plavarico upošteva ustrezne ohranitvene in upravljalne ukrepe, ki jih je sprejela ICCAT. Regionalni opazovalec zlasti:

    (1)

    nemudoma sporoči družbi, pristojni za izvajanje programa ICCAT za regionalno opazovanje, morebitno neskladnost s priporočili ICCAT, ki jo je opazil, pri čemer družba to informacijo nemudoma pošlje organom države zastave plovila za ulov;

    (2)

    evidentira opravljene ribiške dejavnosti in o njih poroča;

    (3)

    opazuje in ocenjuje ulov ter potrjuje vnose v ladijski dnevnik;

    (4)

    izdaja dnevno poročilo o dejavnostih prenosa plovila z zaporno plavarico;

    (5)

    opazuje in evidentira plovila, ki morda opravljajo ribolov v nasprotju z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT;

    (6)

    evidentira opravljene dejavnosti prenosa in o njih poroča;

    (7)

    preverja lokacijo plovila, ko slednje opravlja prenos;

    (8)

    opazuje in ocenjuje prenesene proizvode, med drugim s pregledovanjem videoposnetkov;

    (9)

    preveri in zabeleži ime zadevnega ribiškega plovila ter njegovo številko ICCAT;

    (10)

    na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko opravlja znanstveno delo, kot je zbiranje podatkov v okviru naloge II, kadar to zahteva ICCAT Komisija;

    (b)

    za regionalne opazovalce ICCAT v ribogojnicah in pasteh: spremlja, ali ribogojnica ali past upošteva ustrezne ohranitvene in upravljalne ukrepe, ki jih je sprejela ICCAT. Regionalni opazovalec ICCAT zlasti:

    (1)

    preverja podatke v deklaraciji o prenosu, deklaraciji o dajanju v mrežasto kletko in dokumentu o ulovu modroplavutega tuna, med drugim s pregledovanjem videoposnetkov;

    (2)

    potrjuje podatke v deklaraciji o prenosu, deklaraciji o dajanju v mrežasto kletko in dokumentih o ulovu modroplavutega tuna;

    (3)

    izdaja dnevno poročilo o dejavnostih prenosa ribogojnice in pasti;

    (4)

    sopodpiše deklaracijo o prenosu, deklaracijo o dajanju v mrežasto kletko in dokumente o ulovu modroplavutega tuna le, če se strinja, da so informacije v njih skladne z njegovimi opažanji, vključno s skladnim videoposnetkom, kot to zahtevata člen 35(1) in člen 44(1);

    (5)

    na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko opravlja znanstveno delo, kot je zbiranje vzorcev, kot to zahteva Komisija;

    (6)

    registrira in preverja prisotnost kakršne koli vrste oznak, vključno z naravnimi oznakami, in poroča o vseh znakih nedavne odstranitve oznak;

    (c)

    pripravlja splošna poročila z informacijami, zbranimi v skladu s to točko, pri čemer kapitanu in upravljavcu ribogojnice omogoči, da vanje vključita vse pomembne informacije;

    (d)

    sekretariatu v 20 dneh po koncu obdobja opazovanj predloži splošno poročilo iz točke (c);

    (e)

    opravlja vse druge naloge, ki jih določi Komisija ICCAT.

    4.

    Regionalni opazovalec ICCAT obravnava vse informacije v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi in dejavnostmi prenosa plovil z zapornimi plavaricami ter ribogojnic kot zaupne, pri čemer to zahtevo pisno prizna kot pogoj, da je lahko imenovan za regionalnega opazovalca ICCAT.

    5.

    Regionalni opazovalec ICCAT ravna v skladu z zahtevami iz zakonov in drugih predpisov države zastave ali države ribogojnice, ki je pristojna za plovilo ali ribogojnico, ki ji je regionalni opazovalec ICCAT dodeljen.

    6.

    Regionalni opazovalec ICCAT spoštuje hierarhijo in splošna pravila ravnanja, ki veljajo za vso osebje na plovilu in v ribogojnici, pod pogojem, da ta pravila niso v nasprotju z nalogami regionalnega opazovalca ICCAT na podlagi tega programa ter obveznostmi osebja na plovilu in v ribogojnici iz točke 7 te priloge in člena 51(6).

    OBVEZNOSTI DRŽAV ČLANIC ZASTAVE DO REGIONALNIH OPAZOVALCEV ICCAT

    7.

    Države članice, pristojne za plovilo z zaporno plavarico, ribogojnico ali past, poskrbijo, da se regionalnim opazovalcem ICCAT zagotovi:

    (a)

    dostop do osebja na plovilu, v ribogojnici in pri pasti ter do orodja, kletk in opreme;

    (b)

    na zahtevo dostop do naslednje opreme, če je na plovilih, ki so jim dodeljeni, da bi lažje opravljali svoje naloge iz točke 3 te priloge:

    (1)

    satelitske navigacijske opreme;

    (2)

    zaslonov radarja, kadar je v uporabi;

    (3)

    elektronskih sredstev obveščanja;

    (c)

    nastanitev, vključno s prenočiščem, hrano in ustreznimi sanitarnimi prostori, ki je enaka nastanitvi častnikov;

    (d)

    ustrezen prostor na poveljniškem mostu ali v krmarnici za pisarniško delo ter primeren prostor na krovu za opravljanje opazovalnih nalog.

    STROŠKI PROGRAMA ICCAT ZA REGIONALNO OPAZOVANJE

    8.

    Vse stroške dejavnosti regionalnih opazovalcev ICCAT krije posamezni upravljavec ribogojnice ali lastnik plovil z zapornimi plavaricami.


    PRILOGA VIII

    Program ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor

    ICCAT se je na četrtem rednem zasedanju (Madrid, november 1975) in letnem zasedanju leta 2008 v Marakešu dogovorila, da:

    Komisija ICCAT v skladu z odstavkom 3 člena IX Konvencije priporoča, da se na naslednji način uredi mednarodni nadzor zunaj voda pod nacionalno pristojnostjo, da se zagotovi uporaba Konvencije in veljavnih ukrepov iz Konvencije:

    I.   HUDE KRŠITVE

    1.

    Za namene teh postopkov huda kršitev pomeni naslednje kršitve določb ohranitvenih in upravljalnih ukrepov ICCAT, ki jih je sprejela Komisija ICCAT:

    (a)

    ribolov brez licence, dovoljenja ali odobritve, ki jo izda pogodbenica Konvencije zastave;

    (b)

    neizpolnjevanje obveznosti vodenja zadostnih evidenc o ulovu in podatkih v zvezi z ulovom v skladu z zahtevami Komisije ICCAT za poročanje ali znatno napačno poročanje o takšnih ulovih in/ali podatkih v zvezi z ulovom;

    (c)

    ribolov na zaprtem območju;

    (d)

    ribolov med zaprto sezono;

    (e)

    namerno jemanje ali zadrževanje vrst v nasprotju z veljavnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi, ki jih je sprejela ICCAT;

    (f)

    obsežno kršitev omejitev ulova ali kvot, veljavnih na podlagi predpisov ICCAT;

    (g)

    uporabo prepovedanega ribolovnega orodja;

    (h)

    ponarejanje ali namerno prikrivanje oznak, identitete ali registracije ribiškega plovila;

    (i)

    prikrivanje, nedovoljeno spreminjanje ali uničevanje dokazov, povezanih s preiskavo o kršitvi;

    (j)

    številne kršitve, ki skupaj pomenijo hujše neupoštevanje ukrepov, ki jih je uvedla ICCAT;

    (k)

    napad, upiranje, ustrahovanje, spolno nadlegovanje, motenje ali neupravičeno oviranje ali zadrževanje pooblaščenega inšpektorja ali opazovalca;

    (l)

    namerno nedovoljeno spreminjanje ali onesposabljanje sistema VMS;

    (m)

    druge kršitve, ki jih lahko določi ICCAT, potem ko so bile vključene v revidirano različico teh postopkov in objavljene;

    (n)

    ribolov s pomočjo izvidniških letal;

    (o)

    motenje satelitskega sistema za spremljanje in/ali delovanja plovila brez sistema VMS;

    (p)

    prenos brez deklaracije o prenosu;

    (q)

    pretovarjanje na morju.

    2.

    Če pooblaščeni inšpektor med vkrcavanjem in inšpekcijskim pregledom ribiškega plovila ugotovi dejavnost ali okoliščine, ki bi pomenile hudo kršitev, kakor je opredeljena v točki 1, organi države zastave inšpekcijskega plovila takoj neposredno in prek sekretariata ICCAT obvestijo državo zastave ribiškega plovila. V takih primerih inšpektor obvesti tudi vsako inšpekcijsko plovilo države zastave ribiškega plovila, za katero je znano, da je v bližini.

    3.

    Inšpektor ICCAT v ladijski dnevnik ribiškega plovila zabeleži izvedene inšpekcijske preglede in vse ugotovljene kršitve.

    4.

    Država članica zastave zagotovi, da zadevno ribiško plovilo po inšpekcijskem pregledu iz točke 2 preneha z vsemi ribolovnimi dejavnostmi. Država članica zastave zahteva, da ribiško plovilo v 72 urah odpluje v pristanišče, ki ga je določila in v katerem se bo začela preiskava.

    5.

    Če plovilu ni treba odpluti v pristanišče, država članica zastave pravočasno pošlje ustrezno utemeljitev Evropski komisiji, ki informacije pošlje sekretariatu ICCAT, ta pa jih na zahtevo pošlje drugim pogodbenicam.

    II.   IZVAJANJE INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV

    6.

    Inšpekcijske preglede izvajajo inšpektorji, ki jih določijo pogodbenice. Imena pooblaščenih vladnih agencij in vsakega inšpektorja, ki ga za ta namen določijo zadevne vlade, se uradno sporočijo Komisiji ICCAT.

    7.

    Ladje, ki izvajajo mednarodne postopke vkrcavanja in inšpekcijske preglede v skladu s to prilogo, plujejo pod posebno zastavo ali zastavico, ki jo odobri Komisija ICCAT in izda sekretariat ICCAT. Imena ladij, ki se uporabljajo za ta namen, se sporočijo sekretariatu ICCAT takoj, ko je to izvedljivo, in pred začetkom inšpekcijskih dejavnosti. Sekretariat ICCAT da informacije o določenih inšpekcijskih plovilih na voljo vsem pogodbenicam Konvencije, med drugim tudi tako, da jih objavi na svojem spletnem mestu, ki je zaščiteno z geslom.

    8.

    Vsak inšpektor ima ustrezen identifikacijski dokument, ki ga izdajo organi države zastave in ima obliko iz točke 21 te priloge.

    9.

    V skladu z ureditvijo, dogovorjeno na podlagi točke 16, se plovilo, ki pluje pod zastavo pogodbenice in lovi tuna ali tunu podobne vrste rib na območju Konvencije zunaj voda v nacionalni pristojnosti, ustavi, kadar mu ladja, ki pluje pod zastavico ICCAT, opisano v točki 7, in na kateri je inšpektor, da ustrezen signal po mednarodnem kodeksu signalov, razen če dejansko izvaja ribolovne dejavnosti, pri čemer se v takšnem primeru ustavi takoj po koncu takšne dejavnosti. Kapitan plovila inšpekcijski skupini, kot je določena v točki 10, dovoli vkrcanje na plovilo in zagotovi lestev za vkrcanje. Kapitan inšpekcijski skupini omogoči, da preveri opremo, ulov ali orodje in vse zadevne dokumente, ki se zdijo inšpektorju potrebni za potrditev skladnosti s priporočili Komisije ICCAT, veljavnimi za državo zastave plovila, ki se pregleduje. Poleg tega lahko inšpektor zahteva tudi potrebne pojasnitve.

    10.

    Poveljujoči častnik inšpekcijskega plovila velikost inšpekcijske skupine določi ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin. Inšpekcijska skupina je čim manjša, da lahko varno in zanesljivo opravi naloge iz te priloge.

    11.

    Inšpektor po vkrcanju na plovilo predloži identifikacijski dokument, opisan v točki 8. Inšpektor upošteva splošno priznane mednarodne predpise, postopke in prakse, ki se nanašajo na varnost plovila, ki se pregleduje, in posadke, čim bolj zmanjša motenje ribolovnih dejavnosti ali natovarjanja proizvoda ter se, kolikor je to izvedljivo, izogiba ukrepom, ki bi negativno vplivali na kakovost ulova na krovu.

    Vsak inšpektor omeji poizvedbe na ugotavljanje, ali so priporočila Komisije ICCAT, ki veljajo za državo zastave zadevnega plovila, upoštevana. Inšpektor lahko med inšpekcijskim pregledom prosi kapitana ribiškega plovila za potrebno pomoč. Inšpektor pripravi poročilo o inšpekcijskem pregledu v obliki, ki jo je odobrila Komisija ICCAT. Inšpektor podpiše poročilo v prisotnosti kapitana plovila, ki je upravičen, da poročilu priloži ugotovitve, ki se mu zdijo primerne, in jih podpiše.

    12.

    Izvod poročila se izroči kapitanu plovila in vladi inšpekcijske skupine, ki predloži izvod ustreznim organom države zastave plovila, ki se pregleduje, in Komisiji ICCAT. Če se ugotovi kakršna koli kršitev priporočil ICCAT, inšpektor, kadar je mogoče, obvesti tudi vsako inšpekcijsko plovilo države zastave ribiškega plovila, za katero je znano, da je v bližini.

    13.

    Upiranje inšpektorju ali neupoštevanje njegovih navodil država zastave plovila, ki se pregleduje, obravnava podobno kot tako ravnanje do nacionalnega inšpektorja.

    14.

    Inšpektor opravlja svoje dolžnosti, določene s to ureditvijo, v skladu s predpisi iz te uredbe, vendar ostanejo pod operativnim nadzorom nacionalnih organov in jim odgovarjajo.

    15.

    Pogodbenice inšpekcijska poročila, obrazce z informacijami o opažanjih v skladu s Priporočilom 94-09 in izjave, ki izhajajo iz inšpekcijskih pregledov dokumentacije s strani tujih inšpektorjev, preučijo ter glede njih sprejmejo ukrepe, določene s to ureditvijo, podobno kot pri poročilih nacionalnih inšpektorjev v skladu z nacionalno zakonodajo. Določbe iz te točke ne nalagajo nobene obveznosti pogodbenici, da poročilu tujega inšpektorja pripiše večjo dokazno vrednost, kot bi jo imelo v državi inšpektorja. Pogodbenice sodelujejo, da bi omogočile sodne ali druge postopke, ki so posledica poročila inšpektorja v skladu s to ureditvijo.

    16.

    (a)

    Pogodbenice obvestijo Komisijo ICCAT do 15. februarja vsako leto o začasnih načrtih za izvajanje inšpekcijskih dejavnosti v tekočem koledarskem letu v skladu s to uredbo, Komisija ICCAT pa lahko da pogodbenicam predloge za uskladitev nacionalnih dejavnosti na tem področju, vključno s številom inšpektorjev in plovil za prevoz inšpektorjev.

    (b)

    Ureditev iz te uredbe in načrti za sodelovanje se uporabljajo med pogodbenicami, razen če se dogovorijo drugače, Komisija ICCAT pa je o takem dogovoru uradno obveščena. Izvajanje programa med katerima koli pogodbenicama se do sprejetja takega dogovora prekine, če je katera od njiju o tem obvestila Komisijo ICCAT.

    17.

    (a)

    Ribiško orodje se pregleda v skladu z veljavnimi uredbami za podobmočje, na katerem se izvaja inšpekcijski pregled. Inšpektor v inšpekcijskem poročilu o pregledu navede podobmočje, za katero je bil izveden inšpekcijski pregled, in opiše vse ugotovljene kršitve.

    (b)

    Inšpektor ima pravico, da pregleda vse ribolovno orodje, ki se uporablja, in ribolovno orodje na krovu.

    18.

    Inšpektor pritrdi identifikacijsko oznako, ki jo odobri Komisija ICCAT, na vsako pregledano ribolovno orodje, za katero se zdi, da je v nasprotju s priporočili Komisije ICCAT, veljavnimi za državo zastave zadevnega plovila, in to zabeleži v inšpekcijsko poročilo.

    19.

    Inšpektor lahko posname fotografije orodja, opreme, dokumentacije in katerega koli drugega potrebnega elementa tako, da razkrivajo elemente, ki po njegovem mnenju niso v skladu z veljavno uredbo; v tem primeru se fotografirani predmeti navedejo v poročilu, kopije fotografij pa se priložijo izvodu poročila za državo zastave.

    20.

    Inšpektor po potrebi pregleda ves ulov na krovu, da ugotovi skladnost s priporočili ICCAT.

    21.

    Službena izkaznica inšpektorjev ima naslednjo obliko:

    Image


    PRILOGA IX

    Minimalni standardi za postopke za snemanje s kamero

    Dejavnosti prenosa

    1.

    Elektronska pomnilniška naprava, ki vsebuje izvirni videoposnetek, se takoj, ko je to mogoče, po končani dejavnosti prenosa zagotovi regionalnemu opazovalcu ICCAT, ki jo takoj označi z inicialkami in tako prepreči morebitno manipulacijo.

    2.

    Izvirni videoposnetek se celotno obdobje veljavnosti dovoljenja hrani na krovu plovila za ulov ali pa ga hrani upravljavec ribogojnice ali pasti, kadar je to primerno.

    3.

    Za vsak videoposnetek se naredita dve kopiji. Ena kopija se pošlje prisotnemu regionalnemu opazovalcu ICCAT na krovu plovila z zaporno plavarico, druga pa nacionalnemu opazovalcu na krovu vlačilca, pri čemer slednja kopija spremlja deklaracijo o prenosu in zadevni ulov, na katerega se nanaša. Ta postopek se uporablja le za nacionalne opazovalce v primeru prenosov med vlačilci.

    4.

    Na začetku in/ali koncu vsakega videoposnetka je prikazana številka dovoljenja ICCAT za prenos.

    5.

    Ves čas posnetka sta prikazana čas in datum videoposnetka.

    6.

    Pred začetkom prenosa videoposnetek prikazuje, kako se odpira(-jo) in zapira(-jo) mreža/vrata ter ali sprejemne in oddajne mrežaste kletke že vsebujejo modroplavutega tuna.

    7.

    Videoposnetek je neprekinjen, tj. brez kakršnih koli prekinitev in rezov, ter zajema celotno dejavnost prenosa.

    8.

    Videoposnetek je dovolj kakovosten, da se lahko oceni število modroplavutih tunov, ki se prenašajo.

    9.

    Če videoposnetek ni dovolj kakovosten, da se lahko oceni število modroplavutih tunov, ki se prenašajo, nadzorni organi zahtevajo nov prenos. Novi prenos vključuje prenos vseh modroplavutih tunov v sprejemni mrežasti kletki v drugo mrežasto kletko, ki mora biti prazna.

    Dejavnosti dajanja v mrežasto kletko

    1.

    Elektronska pomnilniška naprava, ki vsebuje izvirni videoposnetek, se takoj, ko je to mogoče, po končani dejavnosti dajanja v mrežasto kletko zagotovi regionalnemu opazovalcu ICCAT, ki jo takoj označi z inicialkami in tako prepreči morebitno manipulacijo.

    2.

    Izvirni videoposnetek celotno obdobje veljavnosti dovoljenja hrani upravljavec ribogojnice, kadar je to primerno.

    3.

    Za vsak videoposnetek se naredita dve kopiji. Ena kopija se pošlje regionalnemu opazovalcu ICCAT v ribogojnici.

    4.

    Na začetku in/ali koncu vsakega videoposnetka je prikazana številka dovoljenja ICCAT za dajanje v mrežasto kletko.

    5.

    Ves čas posnetka sta prikazana čas in datum videoposnetka.

    6.

    Pred začetkom dajanja v mrežasto kletko videoposnetek prikazuje, kako se odpira(-jo) in zapira(-jo) mreža/vrata ter ali sprejemne in oddajne mrežaste kletke že vsebujejo modroplavutega tuna.

    7.

    Videoposnetek je neprekinjen, tj. brez kakršnih koli prekinitev in rezov, ter zajema celotno dejavnost dajanja v mrežasto kletko.

    8.

    Videoposnetek je dovolj kakovosten, da se lahko oceni število modroplavutih tunov, ki se prenašajo.

    9.

    Če videoposnetek ni dovolj kakovosten, da se lahko oceni število modroplavutih tunov, ki se prenašajo, nadzorni organi zahtevajo novo dejavnost dajanja v mrežasto kletko. Nova dejavnost dajanja v mrežasto kletko vključuje prenos vseh modroplavutih tunov v sprejemni mrežasti kletki za gojenje v drugo mrežasto kletko za gojenje, ki je prazna.


    PRILOGA X

    Standardi in postopki za programe ter obveznosti poročanja iz člena 46(2) do (7) in člena 47(1)

    A.   Uporaba sistemov stereoskopskih kamer

    Uporaba sistemov stereoskopskih kamer se pri dejavnostih dajanja v mrežasto kletko, kot določa člen 46 te uredbe, izvaja v skladu z naslednjim:

    1.

    Intenzivnost vzorčenja živih rib ni manjša od 20 % vseh rib v kletkah. Kadar je to tehnično izvedljivo, je vzorčenje živih rib zaporedno, tako da se izmeri vsak peti primerek; takšen vzorec sestavljajo ribe, izmerjene na razdalji med 2 in 8 metri od kamere.

    2.

    Zapornica za prenos, ki povezuje oddajno in prejemno kletko, meri največ 10 metrov v širino in največ 10 metrov v višino.

    3.

    Kadar meritve dolžine rib pokažejo večmodalno porazdelitev (dve ali več skupin različnih velikosti), se omogoči uporaba več kot enega pretvorbenega algoritma za isto dejavnost dajanja v mrežasto kletko; najnovejši algoritmi, ki jih določi Stalni odbor za raziskave in statistiko, se uporabljajo za pretvorbo dolžine ribe do razcepa repne plavuti v skupno težo glede na kategorijo velikosti rib, izmerjenih med dejavnostmi dajanja v mrežaste kletke.

    4.

    Preverjanje stereoskopskih meritev dolžine se izvede pred vsako dejavnostjo dajanja v mrežasto kletko z uporabo merilne lestvice na razdalji med 2 in 8 metri.

    5.

    Pri sporočanju rezultatov stereoskopskega programa se v informacijah navede dovoljeno odstopanje, ki je značilno za tehnične specifikacije sistema stereoskopske kamere in ni večje od +/– 5 %.

    6.

    Poročilo o rezultatih stereoskopskega programa vključuje podatke o vseh zgoraj navedenih tehničnih specifikacijah, vključno z intenzivnostjo vzorčenja, metodologijo vzorčenja, razdaljo od kamere, merami zapornice za prenos in algoritmi (razmerje med dolžino-težo). Stalni odbor za raziskave in statistiko pregleda te specifikacije in po potrebi zagotovi priporočila za njihovo spremembo.

    7.

    V primerih, ko posnetki stereoskopskih kamer niso dovolj kakovostni za oceno teže modroplavutega tuna v kletkah, organi države članice, pristojne za plovilo za ulov, past ali ribogojnico, odredijo novo dejavnost dajanja v mrežasto kletko.

    B.   Predstavitev in uporaba rezultatov programov

    1.

    Odločitve glede razlik med poročilom o ulovu in rezultati programa stereoskopskih sistemov se sprejmejo na ravni skupne ribolovne dejavnosti ali skupnega ulova iz pasti, in sicer za ulove skupne ribolovne dejavnosti in iz pasti, namenjene za ribogojnico, ki vključuje eno samo pogodbenico Konvencije in/ali državo članico. Odločitev glede razlik med poročilom o ulovu in rezultati programa stereoskopskih sistemov se sprejme na ravni dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za skupne ribolovne dejavnosti, ki vključujejo več kot eno pogodbenico Konvencije in/ali državo članico, razen če ni drugače dogovorjeno z vsemi organi pogodbenice Konvencije in/ali države članice, pod zastavo katere plujejo plovila za ulov, ki sodelujejo v skupni ribolovni dejavnosti.

    2.

    Država članica, ki je pristojna za ribogojnico, državi članici ali pogodbenici Konvencije, pristojni za plovilo za ulov ali past, in Komisiji predloži poročilo ter naslednje dokumente:

    (a)

    tehnično poročilo stereoskopskega sistema, ki vsebuje:

    splošne informacije: vrsta, kraj, kletka, datum, algoritem,

    statistične podatke o velikosti: povprečna teža in dolžina, najmanjša teža in dolžina, največja teža in dolžina, število vzorčenih rib, porazdelitev teže, porazdelitev velikosti;

    (b)

    podrobne rezultate programa, vključno z velikostjo in težo vsake vzorčene ribe;

    (c)

    poročilo o dajanju v mrežasto kletko, ki vsebuje:

    splošne informacije o dejavnosti: številka dejavnosti dajanja v mrežasto kletko, ime ribogojnice, številka mrežaste kletke, številka dokumenta o ulovu modroplavutega tuna, številka ITD, ime in zastava plovila za ulov ali pasti, ime in zastava vlačilca, datum dejavnosti stereoskopskih sistemov ter ime datoteke s posnetkom,

    algoritem za pretvorbo dolžine v težo,

    primerjavo med količinami, prijavljenimi v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna, in količinami, ugotovljenimi s stereoskopskim sistemom, glede na število rib, povprečno težo in skupno težo (enačba za izračun razlike je: (stereoskopski sistem – dokument o ulovu modroplavutega tuna) / stereoskopski sistem * 100),

    dovoljeno odstopanje sistema,

    za poročila o dajanju v mrežasto kletko, ki se nanašajo na kletke skupne ribolovne dejavnosti/pasti, vsebuje zadnje poročilo o dajanju v mrežasto kletko tudi povzetek vseh informacij iz prejšnjih poročil o dajanju v mrežasto kletko.

    3.

    Ob prejemu poročila o dajanju v mrežasto kletko organi države članice plovila za ulov ali pasti sprejmejo vse potrebne ukrepe, kadar:

    (a)

    je skupna teža, ki jo je v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna prijavilo plovilo za ulov ali past, znotraj razpona rezultatov stereoskopskega sistema:

    izpust se ne odredi,

    v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna se spremenita število (uporabi se število rib, pridobljeno z uporabo nadzornih kamer ali nadomestnih tehnik) in povprečna teža, skupna teža pa se ne spremeni;

    (b)

    je skupna teža, ki jo je v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna prijavilo plovilo za ulov ali past, pod najnižjo vrednostjo razpona rezultatov stereoskopskega sistema:

    odredi se izpust in uporabi se najnižja vrednost razpona rezultatov stereoskopskega sistema,

    dejavnosti izpusta se izvedejo v skladu s postopki iz člena 34(2) in Priloge XI,

    po izvedbi dejavnosti izpusta se v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna spremenita število (uporabi se število rib, pridobljeno z uporabo nadzornih kamer, zmanjšano za število izpuščenih rib) in povprečna teža, skupna teža pa se ne spremeni;

    (c)

    skupna teža, ki jo je v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna prijavilo plovilo za ulov ali past, presega najvišjo vrednost razpona rezultatov stereoskopskega sistema:

    izpust se ne odredi,

    v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna se ustrezno spremenijo skupna teža (uporabi se najvišja vrednost v razponu rezultatov stereoskopskega sistema), število rib (uporabijo se rezultati nadzornih kamer) in povprečna teža.

    4.

    Pri kakršni koli pomembni spremembi dokumenta o ulovu modroplavutega tuna so vrednosti (število in teža) v oddelku 2 skladne s tistimi v oddelku 6, vrednosti v oddelkih 3, 4 in 6 pa niso višje od tistih v oddelku 2.

    5.

    V primeru nadomestila za razlike, ugotovljene v posameznih poročilih o dajanju v mrežasto kletko med vsemi dejavnostmi dajanja v mrežasto kletko iz skupne ribolovne dejavnosti/pasti, ne glede na to, ali je bil odrejen izpust, je treba vse ustrezne dokumente o ulovu modroplavutega tuna spremeniti na podlagi najnižjega razpona rezultatov stereoskopskega sistema. Dokumenti o ulovu modroplavutega tuna, ki se nanašajo na izpuščene količine modroplavutega tuna, se prav tako spremenijo, da bodo odražali težo/število izpusta. Dokumenti o ulovu modroplavutega tuna, ki se nanašajo na modroplavutega tuna, ki ni bil izpuščen, vendar se rezultati stereoskopskih sistemov ali nadomestnih tehnik zanj razlikujejo od rezultatov iz poročil o ulovu in prenosu, se prav tako spremenijo, da odražajo te razlike.

    Dokumenti o ulovu modroplavutega tuna, ki se nanašajo na ulove, pri katerih so bile ribe izpuščene, se prav tako spremenijo tako, da bo upoštevana teža/število izpustov.


    PRILOGA XI

    Protokol o izpustu

    1.

    Izpust modroplavutega tuna iz mrežastih kletk za gojenje v morje se posname s kamero v prisotnosti regionalnega opazovalca ICCAT, ki sestavi poročilo in ga skupaj z videoposnetkom predloži sekretariatu ICCAT.

    2.

    Ko se izda nalog za izpust, upravljavec ribogojnice zahteva napotitev regionalnega opazovalca ICCAT.

    3.

    Izpust modroplavutega tuna iz kletk za prenos ali pasti v morje opazuje nacionalni opazovalec države članice, pristojne za vlačilca ali kletko, ki sestavi poročilo in ga predloži pristojnim nadzornim organom države članice.

    4.

    Pred izpustom lahko nadzorni organi države članice odredijo kontrolni prenos z uporabo standardnih in/ali stereoskopskih kamer za oceno števila in teže rib, ki jih je treba sprostiti.

    5.

    Organi držav članic lahko izvajajo kakršne koli dodatne ukrepe, ki se jim zdijo potrebni, da bi se izpusti izvajali ob najprimernejšem času in na najprimernejšem kraju ter da bi se povečala verjetnost, da se bodo ribe vrnile k svojemu staležu. Upravljavec je odgovoren za preživetje rib do izpusta. Ta izpust se izvede v treh tednih po zaključku dejavnosti dajanja v mrežasto kletko.

    6.

    Po zaključku dejavnosti nabiranja se ribe, ki ostanejo v ribogojnici in ki niso zajete v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna, izpustijo v skladu s postopki iz člena 34(2) in iz te priloge.


    PRILOGA XII

    Ravnanje z mrtvimi ribami

    Med ribolovnimi dejavnostmi s plovili z zaporno plavarico se količine rib, ki so bile najdene mrtve v zaporni plavarici, vpišejo v dnevnik ribiškega plovila in se ustrezno odštejejo od kvot države članice.

    Evidentiranje mrtvih rib med prvim prenosom in ravnanje z njimi

    1.

    Upravljavcu vlačilca se predloži dokument o ulovu modroplavutega tuna z izpolnjenim oddelkom 2 (skupni ulov), oddelkom 3 (trgovina z živimi ribami) in oddelkom 4 (prenos – vključno z „mrtvimi“ ribami).

    Skupne količine, navedene v oddelkih 3 in 4, so enake količinam, navedenim v oddelku 2. Dokumentu o ulovu modroplavutega tuna je priložen izvirnik deklaracije ICCAT o prenosu (ITD) v skladu z določbami te uredbe. Količine, sporočene v ITD (prenesene žive), so enake količinam, ki so navedene v oddelku 3 v pripadajočem dokumentu o ulovu modroplavutega tuna.

    2.

    Kopija dokumenta o ulovu modroplavutega tuna z oddelkom 8 (informacije o trgovanju) se izpolni in preda upravljavcu pomožnega plovila, ki prevaža mrtvega modroplavutega tuna na kopno (ali zadrži na plovilu za ulov, če to iztovarja neposredno na kopno). Tem mrtvim ribam in kopiji dokumenta o ulovu modroplavutega tuna se priloži izvod ITD.

    3.

    Količine mrtvih rib se zabeležijo v dokument o ulovu modroplavutega tuna plovila za ulov, ki je ulov opravilo, ali, v primeru skupne ribolovne dejavnosti, v dokument o ulovu modroplavutega tuna plovil za ulov ali plovila, ki pluje pod drugo zastavo in je udeleženo v skupni ribolovni dejavnosti.


    PRILOGA XIII

    Korelacijska tabela

    Uredba (ES) št. 302/2009

    Ta uredba

    Člen 1

    Člena 1 in 2

    Člen 2

    Člen 3

    Člen 3

    Člen 4

    Člen 4(1)

    Člen 5(1)

    Člen 4(2)

    Člen 6(1)(a)

    Člen 4(3) in (5)

    Člen 7

    Člen 4(4), drugi pododstavek

    Člen 6(1)(a) in (2)

    Člen 4(6)(a), (b) in drugi pododstavek

    Člen 54

    Člen 4(6), tretji pododstavek

    Člen 20(2)

    Člen 4(7) do (12)

    Člen 4(13)

    Člen 5(3)

    Člen 4(15)

    Člen 17

    Člen 5(1)

    Člen 6(1)(b)

    Člen 5(2) do (6)

    Člen 9(1) do (6)

    Člen 5(7), (8) in prvi pododstavek odstavka 9

    Člen 5(9), drugi pododstavek

    Člen 6(2)

    Člen 6

    Člen 10

    Člen 7

    Člena 11 in 12

    Člen 8

    Člen 17

    Člen 9(1) in (2)

    Člen 14(1) in (2)

    Člen 9(3), (4), (5) in (7) do (10)

    Priloga I

    Člen 9(6)

    Člen 9(11)

    Člen 14(3)

    Člen 9(12) do (15)

    Člen 15

    Člen 10

    Člen 11

    Člen 16(2), (3) in (5)

    Člen 12(1) do (4)

    Člen 19

    Člen 12(5)

    Člen 13(1), (2) in (3)

    Člen 19

    Člen 13(4)

    Člen 14(1), (2), (3) in (5)

    Člen 20

    Člen 14(4)

    Člen 22(1)

    Člen 15

    Člen 23

    Člen 16

    Člen 29(1), (3) in (4)

    Člen 17

    Člen 30

    Člen 18(1)

    Člen 25

    Člen 18(2)

    Priloga II

    Člen 19

    Člen 24(1), (2) in (3)

    Člen 20(1) in (2)

    Člen 26(1), (2) in (3)

    Člen 20(3) in (4)

    Člen 27

    Člen 21

    Člen 31(1) do (4) in (6)

    Člen 22(1) in prvi pododstavek odstavka 2

    Člen 33(1), (3) in (5)

    Člen 22(2), drugi pododstavek

    Člen 34(1)

    Člen 22(3)

    Člen 34(2)

    Člen 22(4)

    Člen 38(1), (2) in (3)

    Člen 22(5)

    Priloga II

    Člen 22(6)

    Člen 33(6)

    Člen 22(7)

    Člen 35(1) in Priloga IX

    Člen 22(8) in prvi pododstavek odstavka 9

    Člen 36

    Člen 22(9), drugi pododstavek

    Člen 22(10)

    Člen 39

    Člen 23

    Člen 32

    Člen 24(1)

    Člen 47(1)

    Člen 24(2), (4) in (6)

    Člen 40(2) do (5)

    Člen 24(3)

    Člen 41(1) in (2)

    Člen 24(5)

    Člen 42

    Člen 24(7)

    Člen 44(1) in Priloga IX

    Člen 24(8), prvi pododstavek

    Člen 45(1) in (2)

    Člen 24(9)

    Člen 24(10)

    Člen 48

    Člen 24a

    Priloga X

    Člen 25

    Člen 49

    Člen 26(1)

    Člen 26(4)

    Člen 26(2)

    Člen 27(1)

    Člen 26(3)

    Člen 26(5)

    Člen 27(1)

    Člen 31(5)

    Člen 27(2)

    Člen 41

    Člen 27(3)

    Člen 3, točka 24

    Člen 28

    Člen 55

    Člen 29

    Člen 52

    Člen 30

    Člen 50

    Člen 31(1) in (2)(a), (b), (c) in (h)

    Člen 51(2) do (6)

    Člen 31(2)(d) do (g)

    Priloga VII

    Člen 31(3) in (4)

    Priloga VII

    Člen 32

    Člen 35(2), (3) in (4)

    Člen 44(2), (3) in (4)

    Člen 33

    Člen 33a

    Člen 53

    Člen 34

    Člen 56

    Člen 35

    Člen 36

    Člen 37

    Člen 57

    Člen 38

    Člen 58

    Člen 38a

    Člen 59(1) in (2)

    Člen 39

    Člen 60

    Člen 40

    Člen 41

    Člen 61


    Top