This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32014L0047
Directive 2014/47/EU of the European Parliament and of the Council of 3 April 2014 on the technical roadside inspection of the roadworthiness of commercial vehicles circulating in the Union and repealing Directive 2000/30/EC Text with EEA relevance
Direktiva 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES Besedilo velja za EGP
Direktiva 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES Besedilo velja za EGP
UL L 127, 29/04/2014, p. 134–218
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force: This act has been changed. Current consolidated version: 27/09/2022
|
29.4.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 127/134 |
DIREKTIVA 2014/47/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 3. aprila 2014
o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Komisija v svoji beli knjigi z dne 28. marca 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ določa cilj, t. i. „vizijo nič“, v skladu s katero bi Unija do leta 2050 morala zmanjšati število nesreč s smrtnim izidom na skoraj nič. Da bi se ta cilj uresničil, se od tehnologije vozil pričakuje, da bo v veliki meri prispevala k izboljšanju varnosti v cestnem prometu. |
|
(2) |
Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020“ predlagala, da se skupno število nesreč s smrtnim izidom v Uniji do leta 2020 zmanjša še za polovico, kar naj bi se pričelo leta 2010. Da bi se ta cilj dosegel, je Komisija opredelila sedem strateških ciljev in določila ukrepe za varnejša vozila, strategijo za zmanjšanje števila poškodb in ukrepe za izboljšanje varnosti za ranljive udeležence v prometu, zlasti za motoriste. |
|
(3) |
Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki naj bi zagotavljala varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil v času njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati tehnične preglede vozil in tehnične cestne preglede vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil, ki bi omogočale začasno prepoved uporabe vozila v cestnem prometu, če vozilo predstavlja takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu. Redni pregledi bi morali biti glavno orodje za zagotavljanje tehnične brezhibnosti. Cestni pregledi gospodarskih vozil bi morali le dopolnjevati redne preglede. |
|
(4) |
V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve v zvezi z varnostjo vozil ter okoljske značilnosti. Z nenapovedanimi tehničnimi cestnimi pregledi je treba zagotoviti, da bodo vozila ostala tehnično brezhibna. |
|
(5) |
Tehnični cestni pregledi so ključni element za doseganje trajne visoke stopnje tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil v času njihove uporabe. Takšni pregledi ne prispevajo samo k varnosti v cestnem prometu in zmanjšanju emisij vozil, temveč pomagajo tudi pri izogibanju nelojalni konkurenci v cestnem prometu zaradi sprejemanja različnih ravni pregledov med državami članicami. |
|
(6) |
Z Uredbo (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bil oblikovan evropski register cestnih prevoznikov (ERRU). ERRU omogoča medsebojno povezovanje nacionalnih elektronskih registrov cestnih prevoznikov po vsej Uniji v skladu s pravili Unije o varstvu osebnih podatkov. Uporaba tega sistema, ki ga upravlja pristojni organ vsake države članice, omogoča boljše sodelovanje med državami članicami. |
|
(7) |
Ta direktiva bi se morala uporabljati za določena komercialna vozila s konstrukcijsko določeno hitrostjo nad 25 km/h, ki spadajo v kategorije, opredeljene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). Vendar pa državam članicam ne bi smela preprečiti izvajanja tehničnih cestnih pregledov vozil, ki jih ta direktiva ne zajema, ali preverjanja drugih vidikov cestnega prometa, zlasti tistih, ki so povezani s časom vožnje in časom počitka, ter prevoza nevarnega blaga. |
|
(8) |
Kolesni traktorji, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se pri dejavnostih lokalnega prevoza in za komercialni cestni prevoz čedalje bolj uporabljajo namesto tovornjakov. Njihova potencialna tveganost je primerljiva s tveganostjo tovornjakov, zato bi bilo treba to kategorijo vozil, ki se uporablja pretežno na javnih cestah, v zvezi s tehničnimi cestnimi pregledi obravnavati enako kot tovornjake. |
|
(9) |
Poročila o izvajanju Direktive 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) jasno prikazujejo pomen tehničnih cestnih pregledov. Po poročilih iz obdobja 2009–2010 je bilo več kot 350 000 vozil, na katerih so bili opravljeni tehnični cestni pregledi po vsej Uniji, v stanju, ki je zahtevalo njihovo odstranitev iz prometa. Navedena poročila kažejo tudi na zelo velike razlike med rezultati pregledov v različnih državah članicah. Stopnja nekaterih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v obdobju 2009–2010, sega od 2,1 % vseh pregledanih vozil v eni državi do 48,3 % v drugi. Navedena poročila kažejo tudi na velike razlike v številu tehničnih cestnih pregledov, opravljenih med državami članicami. Da bi dosegle bolj usklajen pristop, bi se države članice morale zavezati izvajanju zadostnega števila pregledov, ki bi bilo sorazmerno s številom gospodarskih vozil, registriranih na njihovem ozemlju in/ali ki se tam uporabljajo. |
|
(10) |
Za dostavna vozila, na primer vozila kategorije N1, in njihova priklopna vozila na ravni Unije ne veljajo enake zahteve glede varnosti v cestnem prometu kot za težka gospodarska vozila, kot so na primer pravila o času vožnje, glede usposabljanja poklicnih voznikov ali vgradnje naprav za omejevanje hitrosti. Čeprav to ne spada na področje te direktive, pa bi morale države članice vozila iz kategorije N1 vključiti v svoje celostne strategije o varnosti v cestnem prometu in pregledih tehnične brezhibnosti. |
|
(11) |
Da bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu in stroškom ter da bi se izboljšala učinkovitost pregledov, bi moralo biti možno, da bi pristojni nacionalni organi prednostno obravnavali vozila tistih podjetij, ki ne upoštevajo standardov varnosti v cestnem prometu in okoljskih standardov, medtem ko bodo ustrezno vzdrževana vozila odgovornih prevoznikov, ki skrbijo za varnost, nagrajena z manj pogostimi pregledi. Izbira vozil, na katerih se opravi pregled tehnične brezhibnosti glede na profil tveganja prevoznikov, bi se lahko izkazala kot uporabno orodje za namene pogostejšega in temeljitejšega preverjanja podjetij z visokim tveganjem. |
|
(12) |
Cestne preglede bi morala dopolniti uporaba sistema ocenjevanja tveganja. Države članice morajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2009 razširiti sistem ocenjevanja tveganja, vzpostavljen v skladu z Direktivo 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), glede izvajanja pravil o času vožnje in času počitka, na druga specifična področja, povezana s cestnim prevozom, vključno s tehnično brezhibnostjo gospodarskih vozil. Zato bi bilo treba podatke o številu in resnosti pomanjkljivosti, ugotovljenih na vozilih, vključiti v sistem ocenjevanja tveganja, vzpostavljen v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES. Moralo bi biti možno, da bi države članice določile ustrezne tehnične in upravne ureditve za delovanje sistema ocenjevanja tveganja. V vsej Uniji bi bilo še nadalje treba analizirati učinkovitost in harmonizacijo sistemov ocenjevanja tveganja. |
|
(13) |
Imetnik potrdila o registraciji in, kjer je ustrezno, upravljavec vozila, bi moral biti odgovoren za ohranjanje vozila v tehnično brezhibnem stanju. |
|
(14) |
Pri izvajanju tehničnih cestnih pregledov bi morali inšpektorji postopati neodvisno, na njihovo mnenje pa ne bi smelo vplivati nasprotje interesov, vključno ekonomske ali osebne narave, zlasti v zvezi z voznikom, prevoznikom ali imetnikom potrdila o registraciji, ki bi lahko vplivalo na nepristranskost in objektivnost njihovih odločitev. Zato nagrajevanje inšpektorjev ne bi smelo biti neposredno vezano na rezultate tehničnih cestnih pregledov. To ne bi smelo državam članicam preprečiti, da zasebnim subjektom dovolijo tako podrobnejše tehnične cestne preglede kot popravila vozil, tudi na istem vozilu. |
|
(15) |
Tehnični cestni pregledi bi morali vključevati začetne in, kadar je to potrebno, podrobnejše preglede. V obeh primerih bi morali ti pregledi vključevati ustrezne dele in sisteme vozila. Da bi se dosegla harmonizacija podrobnejših pregledov na ravni Unije, bi bilo treba za vsako postavko pregleda uvesti priporočljive metode pregleda, primere pomanjkljivosti in kategorizacijo slednjih glede na njihovo resnost. |
|
(16) |
Pritrjenost tovora je bistvena za varnost v cestnem prometu. Tovor bi zato moral biti pritrjen tako, da vzdrži pospeševanje med uporabo vozila na cesti. Zaradi praktičnosti bi morali sile mase, ki nastanejo pri tem pospeševanju, uporabiti kot mejne vrednosti, temelječe na evropskih standardih. Osebje, ki preverja, ali je tovor ustrezno pritrjen, bi moralo biti ustrezno usposobljeno. |
|
(17) |
Vse strani, ki so del logističnega postopka, tisti, ki pakirajo in nakladajo, prevozna podjetja, prevozniki in vozniki, morajo zagotoviti, da je tovor pravilno pakiran in naložen na ustrezno vozilo. |
|
(18) |
Poročila o tehničnih cestnih pregledih se v več državah članicah pripravijo v elektronski obliki. V takšnih primerih je treba vozniku priskrbeti kopijo poročila o pregledu. Vse podatke in informacije, zbrane med tehničnimi cestnimi pregledi, bi bilo treba prenesti v skupno zbirko podatkov zadevne države članice, da bi se lahko lažje obdelovali in da bi se predmetni prenos informacij lahko opravil brez dodatnega upravnega bremena. |
|
(19) |
Da bi zmanjšali upravno breme inšpekcijskih organov, bi morala poročila o začetnih tehničnih cestnih pregledih, tudi za vozila iz tretjih držav, vsebovati le bistvene informacije, da se evidentira, da je bil pregled določenega vozila opravljen in kakšen je njegov rezultat. Podrobno poročilo se zahteva le v primeru podrobnejšega pregleda po začetnem pregledu. |
|
(20) |
Komisija bi morala preveriti možnosti združitve oblike poročanja iz Priloge IV z drugimi poročili. |
|
(21) |
S pomočjo mobilnih inšpekcijskih enot se zmanjšajo zamude in stroški prevoznikov, saj se podrobnejši pregledi lahko izvajajo neposredno na cesti. Podrobnejši pregledi se lahko izvajajo v najbližjih centrih za testiranje in prostorih, namenjenih cestnim pregledom. |
|
(22) |
Osebje, ki izvaja podrobnejše tehnične cestne preglede, bi moralo biti ustrezno usposobljeno ali kvalificirano, tudi za izvajanje učinkovitih vizualnih pregledov. V skladu z Direktivo 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) bi morali biti inšpektorji, ki izvajajo podrobnejše tehnične cestne preglede, vsaj enako usposobljeni in bi morali izpolnjevati iste zahteve kot osebje, ki izvaja tehnične preglede. Države članice bi morale zahtevati, da inšpektorji, ki izvajajo preglede v prostorih, namenjenih za cestne preglede tehnične brezhibnosti, ali ki uporabljajo mobilne enote za preglede, izpolnjujejo te ali enakovredne zahteve, ki jih odobri pristojni organ. |
|
(23) |
Da bi zmanjšale stroške, nastale zaradi uporabe tehnične opreme za podrobnejši cestni pregled, bi morale države članice v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti zahtevati plačilo. Znesek tega plačila bi moral biti razumen in sorazmeren. |
|
(24) |
Sodelovanje in izmenjava najboljših praks med državami članicami sta ključnega pomena za doseganje bolj harmoniziranega sistema tehničnih cestnih pregledov po vsej Uniji. Zato bi morale države članice, kjer je to mogoče, tesneje sodelovati tudi med operativnimi dejavnostmi. V to sodelovanje bi bilo treba vključiti redno organiziranje usklajenih tehničnih cestnih pregledov. |
|
(25) |
Za zagotovitev učinkovite izmenjave informacij med državami članicami bi bilo treba v vsaki državi članici vzpostaviti kontaktno točko za povezovanje z drugimi ustreznimi pristojnimi organi. Ta kontaktna točka bi morala zbirati tudi ustrezne statistične podatke. Države članice bi na svojem ozemlju morale uporabljati tudi skladno nacionalno strategijo izvrševanja in bi lahko imenovale organ za usklajevanje njenega izvajanja. Pristojni organi bi v vsaki državi članici morali opredeliti postopke, ki bi določali roke in vsebino informacij, ki jih je treba predložiti. |
|
(26) |
Pri določitvi kontaktnih točk se upoštevajo ustavne določbe in posledična raven pristojnosti. |
|
(27) |
Da bi bilo možno spremljati ureditev cestnih pregledov, ki se izvaja v Uniji, bi države članice morale pred 31. marcem 2021 in nato pred 31. marcem vsaki dve leti Komisiji sporočiti rezultate opravljenih tehničnih cestnih pregledov. Komisija bi morala zbrane podatke poslati Evropskemu parlamentu in Svetu. |
|
(28) |
Da bi se kar najbolj zmanjšala izguba časa za podjetja in voznike ter povečala učinkovitost cestnih pregledov, bi bilo treba spodbujati opravljanje tehničnih cestnih pregledov in preverjanje upoštevanja socialne zakonodaje na področju cestnega prometa, zlasti Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8), Direktive 2006/22/ES in Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 (9). |
|
(29) |
Države članice bi morale določiti pravila za kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te direktive, in zagotoviti njihovo izvajanje. Navedene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne. Države članice bi zlasti morale vključiti ustrezne ukrepe v primeru nesodelovanja voznika ali prevoznika z inšpektorjem in v primeru nedovoljene uporabe vozila z nevarnimi pomanjkljivostmi. |
|
(30) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10). |
|
(31) |
Komisija ne bi smela sprejeti izvedbenih aktov o postopkih obveščanja kontaktnih točk držav članic, v katerih so bila vozila registrirana, o vozilih z velikimi ali nevarnimi pomanjkljivostmi, ter o postopkih, ki določajo obliko podatkov za poročanje Komisiji o informacijah, ki so jih zbrale države članice o pregledanih vozilih, če odbor, ustanovljen v skladu s to direktivo, ni izdal mnenja o osnutku izvedbenega akta, ki ga je predložila Komisija. |
|
(32) |
Za posodobitev člena 2(1) in točke 6 Priloge IV, kakor je ustrezno, ne da bi se s tem vplivalo na področje uporabe te direktive, za posodobitev točke 2 Priloge II zaradi upoštevanja metod ter za prilagoditev točke 2 Priloge II glede seznama postavk, ki jih je treba pregledati, metod, razlogov za neustreznost in ocene pomanjkljivosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. |
|
(33) |
Ker cilja te direktive, in sicer izboljšanja cestne varnosti z določitvijo minimalnih skupnih zahtev in harmoniziranih pravil v zvezi s tehničnimi cestnimi pregledi vozil, ki vozijo v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. |
|
(34) |
Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kakor je navedeno v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji. |
|
(35) |
Ta direktiva razvija obstoječo ureditev tehničnih cestnih pregledov, posodablja tehnične zahteve Direktive 2000/30/ES in vključuje pravila iz Priporočila Komisije 2010/379/EU (11). Zato bi bilo treba Direktivo 2000/30/ES razveljaviti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, OPREDELITEV POJMOV IN PODROČJE UPORABE
Člen 1
Predmet urejanja
Da bi se izboljšala varnost v cestnem prometu in okolje, se s to direktivo vzpostavljajo minimalne zahteve za ureditev cestnih pregledov tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo na ozemlju držav članic.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta direktiva se uporablja za gospodarska vozila s konstrukcijsko določeno hitrostjo nad 25 km/h, ki spadajo v naslednje kategorije, ki so opredeljene v Direktivi 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) in Direktivi 2007/46/ES:
|
(a) |
motorna vozila, ki so zasnovana in izdelana predvsem za prevoz oseb in njihove prtljage ter imajo več kot osem sedežev poleg vozniškega sedeža – kategoriji vozil M2 in M3; |
|
(b) |
motorna vozila, ki so zasnovana in izdelana predvsem za prevoz blaga, z največjo maso, ki presega 3,5 tone – kategoriji vozil N2 in N3; |
|
(c) |
priklopna vozila in polpriklopna vozila, ki so zasnovana in izdelana za prevoz blaga ali oseb, kakor tudi za nastanitev oseb, z največjo maso, ki presega 3,5 tone – kategoriji vozil O3 in O4; |
|
(d) |
kolesni traktorji kategorije T5, ki se večinoma uporabljajo za komercialni cestni prevoz na javnih cestah in katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h. |
2. Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic, da izvajajo tehnične cestne preglede na vozilih, ki jih ta direktiva ne zajema, kot so lahka gospodarska vozila z največjo maso, ki ne presega 3,5 tone, iz kategorije N1, da preverjajo druge vidike cestnega prometa in varnosti v cestnem prometu ali da izvajajo preglede drugod kot na javnih cestah. Nobena določba te direktive ne preprečuje državi članici, da zaradi prometne varnosti omeji uporabo določene vrste vozila na določene dele svojega cestnega omrežja.
Člen 3
Opredelitev pojmov
Naslednje opredelitve pojmov se uporabljajo samo v tej direktivi:
|
1. |
„vozilo“ pomeni vsako motorno vozilo, ki ni tirno vozilo, ali njegovo priklopno vozilo; |
|
2. |
„motorno vozilo“ pomeni vsako vozilo na kolesih z lastnim motornim pogonom in največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki presega 25 km/h; |
|
3. |
„priklopno vozilo“ pomeni vozilo na kolesih brez lastnega pogona, ki je načrtovano in izdelano za vleko z motornim vozilom; |
|
4. |
„polpriklopno vozilo“ pomeni vsako priklopno vozilo, ki je načrtovano za priključitev na motorno vozilo tako, da se del polpriklopnega vozila opira na motorno vozilo, pri tem pa precejšen del njegove mase in mase njegovega tovora nosi motorno vozilo; |
|
5. |
„tovor“ pomeni vse blago, ki bi bilo običajno v vozilu ali v delu vozila, zasnovanem za prevoz tovora, ki ni trajno pritrjeno na vozilo, vključno s predmeti v nosilcih tovora, kot so zaboji, menjalni kesoni ali zabojniki na vozilih; |
|
6. |
„gospodarsko vozilo“ pomeni motorno vozilo in njegovo priklopno vozilo ali polpriklopno vozilo, ki se uporablja predvsem za komercialni prevoz blaga ali potnikov, kot so javni prevoz ali prevoz za lastne potrebe, ali drug poklicni prevoz; |
|
7. |
„vozilo, registrirano v državi članici“ pomeni vozilo, ki je registrirano ali dano v uporabo v državi članici; |
|
8. |
„imetnik potrdila o registraciji“ pomeni pravno ali fizično osebo, na ime katere je vozilo registrirano; |
|
9. |
„podjetje“ pomeni podjetje, kot je opredeljeno v točki 4 člena 2 Uredbe (ES) št. 1071/2009; |
|
10. |
„tehnični cestni pregled“ pomeni nenapovedan pregled tehnične brezhibnosti gospodarskega vozila, ki ga izvajajo pristojni organi države članice ali ki se izvaja pod njihovim neposrednim nadzorom; |
|
11. |
„javna cesta“ pomeni cesto, dano v uporabo za javni promet, kot so lokalne, regionalne ali državne ceste, hitre ceste ali avtoceste; |
|
12. |
„tehnični pregled“ pomeni pregled v skladu s točko 9 člena 3 Direktive 2014/45/EU; |
|
13. |
„potrdilo o tehničnem pregledu“ pomeni poročilo o tehničnem pregledu, ki ga izda pristojni organ ali center za izvajanje tehničnih pregledov in ki vsebuje rezultate tehničnega pregleda; |
|
14. |
„pristojni organ“ pomeni organ ali javno ustanovo, ki je po pooblastilu države članice pristojna za upravljanje sistema tehničnih cestnih pregledov, vključno z izvajanjem takšnih pregledov, kjer je ustrezno; |
|
15. |
„inšpektor“ pomeni osebo, ki jo država članica ali njen pristojni organ pooblasti za izvajanje začetnih in/ali podrobnejših tehničnih cestnih pregledov; |
|
16. |
„pomanjkljivosti“ pomeni tehnične napake in druge neskladnosti, ugotovljene med tehničnim cestnim pregledom; |
|
17. |
„usklajeni cestni pregled“ pomeni tehnični cestni pregled, ki ga hkrati organizirajo pristojni organi dveh ali več držav članic; |
|
18. |
„prevoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja vozilo kot lastnik oziroma ga je za to pooblastil lastnik; |
|
19. |
„mobilna enota za preglede“ pomeni prenosni sistem opreme za testiranje, potrebne za izvajanje podrobnejših tehničnih cestnih pregledov, ter pristojne inšpektorje za opravljanje podrobnejših cestnih pregledov; |
|
20. |
„prostor, namenjen cestnim pregledom“ pomeni določeno območje za začetne in/ali podrobnejše tehnične cestne preglede, ki je lahko opremljeno s stalno opremo za testiranje. |
POGLAVJE II
SISTEM TEHNIČNIH CESTNIH PREGLEDOV IN SPLOŠNE OBVEZNOSTI
Člen 4
Sistem cestnih pregledov
Sistem tehničnih cestnih pregledov vključuje začetne tehnične cestne preglede iz člena 10(1) ter podrobnejše tehnične cestne preglede iz člena 10(2).
Člen 5
Odstotek vozil, ki jih je treba pregledati
1. Za vozila iz točk (a), (b) in (c) člena 2(1) skupno število začetnih tehničnih cestnih pregledov v Uniji v vsakem koledarskem letu ustreza vsaj 5 % skupnega števila vozil, ki so registrirana v državah članicah.
2. Vsaka država članica si prizadeva, da opravi ustrezno število začetnih tehničnih cestnih pregledov, sorazmerno s skupnim številom takšnih vozil, ki so registrirana na njenem ozemlju.
3. Informacije o pregledanih vozilih se v skladu s členom 20(1) sporočijo Komisiji.
Člen 6
Sistem ocenjevanja tveganja
Države članice za vozila iz točk (a), (b) in (c) člena 2(1) zagotovijo, da se podatki o številu in resnosti pomanjkljivosti iz Priloge II in po potrebi Priloge III, ugotovljenih na vozilih posameznih podjetij, ki opravljajo prevoz, vključijo v sistem ocenjevanja tveganja, vzpostavljen v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES. Države članice lahko za določitev profila tveganja podjetja uporabijo merila iz Priloge I. Ti podatki se uporabijo za natančnejše in pogostejše preverjanje podjetij z visoko oceno tveganja. Sistem ocenjevanja tveganja upravljajo pristojni organi držav članic.
Za izvajanje prvega pododstavka država članica, v kateri je bilo vozilo registrirano, uporabi informacije, pridobljene od drugih držav članic, v skladu s členom 18(1).
Države članice lahko omogočijo dodatne, prostovoljne tehnične preglede. Informacije o skladnosti z zahtevami o tehnični brezhibnosti, pridobljene na podlagi prostovoljnih pregledov, se lahko upoštevajo, da se izboljša profil tveganja podjetja.
Člen 7
Odgovornosti
1. Države članice zahtevajo, da se potrdilo o zadnjem rednem tehničnem pregledu ali njegova kopija ali, v primeru elektronskega potrdila o tehničnem pregledu, natisnjen izvirnik ali overjen izvod tega potrdila ter poročilo o zadnjem tehničnem cestnem pregledu, kadar so na voljo, hranijo v vozilu. Države članice lahko dovolijo organom, da sprejmejo elektronsko dokazilo o teh pregledih, če so takšni podatki dostopni.
2. Države članice zahtevajo, da podjetja in vozniki vozila, na katerem je treba opraviti tehnični cestni pregled, sodelujejo z inšpektorji ter za namene pregleda zagotovijo dostop do vozila in njegovih delov ter vse ustrezne dokumentacije.
3. Države članice zagotovijo, da je brez poseganja v odgovornosti voznika vozila opredeljena odgovornost podjetja za vzdrževanje tega vozila v varnem in tehnično brezhibnem stanju.
Člen 8
Inšpektorji
1. Inšpektorji se pri izbiri vozila za tehnični cestni pregled in med opravljanjem pregleda vzdržijo vsakršne diskriminacije na podlagi narodnosti voznika ali države registracije ali začetka uporabe vozila.
2. Pri opravljanju tehničnega cestnega pregleda se inšpektor izogne vsakršnemu nasprotju interesov, ki bi lahko vplivalo na nepristranskost in objektivnost njegovih odločitev.
3. Nagrajevanje inšpektorjev ni neposredno povezano z rezultati začetnih ali podrobnejših tehničnih cestnih pregledov.
4. Podrobnejše tehnične cestne preglede izvajajo samo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede usposobljenosti in usposabljanja iz člena 13 in Priloge IV k Direktivi 2014/45/EU. Države članice lahko določijo, da morajo inšpektorji, ki izvajajo preglede v prostorih, namenjenih za cestne preglede, ali ki uporabljajo mobilne enote za preglede, izpolnjevati te zahteve ali ustrezne druge zahteve.
POGLAVJE III
POSTOPKI PREGLEDOV
Člen 9
Izbira vozil za začetni tehnični cestni pregled
Pri ugotavljanju, na katerih vozilih je treba opraviti začetni tehnični cestni pregled, inšpektorji v prednostno skupino lahko uvrstijo vozila podjetij z visokim profilom tveganja iz Direktive 2006/22/ES. Vozila se lahko za preglede izberejo tudi naključno ali kadar obstaja sum, da predstavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu ali za okolje.
Člen 10
Vsebina in metode tehničnih cestnih pregledov
1. Države članice zagotovijo, da se na vozilih, ki se izberejo v skladu s členom 9, opravi začetni tehnični cestni pregled.
Inšpektor pri vsakem začetnem tehničnem cestnem pregledu vozila:
|
(a) |
preveri zadnje potrdilo o tehničnem pregledu in, kadar je na voljo, poročilo o tehničnem cestnem pregledu, ki se hranita v vozilu, ali elektronsko dokazilo o teh pregledih v skladu s členom 7(1); |
|
(b) |
opravi vizualno oceno tehničnega stanja vozila; |
|
(c) |
lahko opravi vizualno oceno pritrjenosti tovora vozila v skladu s členom 13; |
|
(d) |
lahko tehnično preveri s katero koli metodo, ki se mu zdi primerna. Takšno tehnično preverjanje se lahko opravi le, da se utemelji odločitev, da je treba na vozilu opraviti podrobnejši tehnični cestni pregled, ali da se zahteva takojšna odprava pomanjkljivosti v skladu s členom 14(1). |
Inšpektor preveri, ali so bile kakršne koli pomanjkljivosti, navedene v poročilu o prejšnjem tehničnem cestnem pregledu, odpravljene.
2. Na podlagi rezultata začetnega pregleda se inšpektor odloči, ali je treba na vozilu ali njegovem priklopnem vozilu opraviti podrobnejši cestni pregled.
3. Podrobnejši tehnični cestni pregled obsega postavke s seznama v Prilogi II, ki se štejejo za potrebne in ustrezne, ob upoštevanju zlasti varnosti zavor, pnevmatik, koles, šasije in emisij, ter priporočene metode za pregledovanje teh postavk.
4. Kadar je iz potrdila o tehničnem pregledu ali poročila o cestnem pregledu razvidno, da je bil pregled ene izmed postavk Priloge II opravljen v predhodnih treh mesecih, inšpektor to postavko pregleda samo, če to upravičuje očitna pomanjkljivost.
Člen 11
Prostori za preglede
1. Podrobnejši tehnični cestni pregledi se izvajajo z mobilnimi enotami za preglede, namenjenimi za cestne preglede, ali v centru za izvajanje tehničnih pregledov, kot je določeno v Direktivi 2014/45/EU.
2. Kadar je treba podrobnejši pregled opraviti v centru za izvajanje tehničnih pregledov ali v prostoru, namenjenem cestnim pregledom, se čim prej opravi v enem od najbližjih centrov ali prostorov, ki so na voljo.
3. Mobilne enote za preglede in prostori, namenjeni cestnim pregledom, so ustrezno opremljeni za izvajanje podrobnejših tehničnih cestnih pregledov in imajo potrebno opremo za ocenjevanje stanja zavor in njihove učinkovitosti, krmiljenja, obesitev koles in emisij vozila. Če mobilne enote za preglede ali prostori, namenjeni cestnim pregledom, nimajo potrebne opreme za pregled postavke v okviru začetnega pregleda, se vozilo napoti v center ali prostor za preglede, kjer se zadevna postavka lahko podrobneje pregleda.
Člen 12
Ocena pomanjkljivosti
1. Priloga II za vsako postavko, ki jo je treba pregledati, določa seznam možnih pomanjkljivosti, ki jih je treba preveriti med tehničnim cestnim pregledom, in njihovo raven resnosti.
2. Pomanjkljivosti, ki se odkrijejo pri tehničnih cestnih pregledih vozil, se razvrstijo v eno od naslednjih skupin:
|
(a) |
manjše pomanjkljivosti brez pomembnega učinka na varnost vozila ali vpliva na okolje in druge manjše neskladnosti; |
|
(b) |
večje pomanjkljivosti, ki lahko okrnijo varnost vozila, vplivajo na okolje ali ogrozijo druge udeležence na cesti, ali druge večje neskladnosti; |
|
(c) |
nevarne pomanjkljivosti, ki pomenijo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu ali vpliv na okolje. |
3. Vozilo s pomanjkljivostmi, ki spadajo v več kot eno skupino pomanjkljivosti iz odstavka 2, se razvrsti v skupino, ki ustreza resnejši pomanjkljivosti. Vozilo z več pomanjkljivostmi pri enakih področjih tehničnega cestnega pregleda, kot so opredeljeni v obsegu pregleda iz točke 1 Priloge II, se lahko razvrsti v naslednjo skupino bolj resnih pomanjkljivosti, če se šteje, da skupen učinek navedenih pomanjkljivosti pomeni večje tveganje za varnost v cestnem prometu.
Člen 13
Pregled pritrjenosti tovora
1. Med cestnim pregledom vozila se lahko pregleda pritrjenost tovora v skladu s Prilogo III, da se zagotovi, da je tovor pritrjen tako, da ne ovira varne vožnje oziroma ogroža življenja, zdravja, premoženja ali okolja. S pregledi se lahko preveri, da v vseh okoliščinah uporabe vozila, tudi v nevarnih situacijah ali pri speljevanju navkreber:
|
— |
deli tovora samo minimalno spremenijo svoj položaj glede na druge dele, stene ali površine vozila in |
|
— |
tovor ne more zapustiti prostora za tovor ali se premakniti z nakladalne površine. |
2. Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za prevoz nekaterih kategorij blaga, kot so tiste, ki so zajete v Evropskem sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti (ADR) (13), se tovor pritrdi in pritrjenost tovora pregleda v skladu z načeli in po potrebi s standardi, določenimi v oddelku I Priloge III. Uporabiti se sme zadnja različica standardov, določenih v točki 5 oddelka I Priloge III.
3. V primeru velikih ali nevarnih pomanjkljivosti, povezanih s pritrjenostjo tovora, se lahko uporabljajo tudi naknadni postopki iz člena 14.
4. Države članice zagotovijo, da je osebje, ki pregleduje pritrjenost tovora, za to ustrezno usposobljeno.
Člen 14
Naknadni postopki v primeru velikih ali nevarnih pomanjkljivosti
1. Brez poseganja v člen 14(3) države članice poskrbijo, da se vse velike ali nevarne pomanjkljivosti, ki se ugotovijo med začetnim ali podrobnejšim pregledom, odpravijo, preden se vozilo ponovno uporablja na javnih cestah.
2. Inšpektor lahko zahteva, da se v predpisanem času na vozilu opravi popolni tehnični pregled, če je to vozilo registrirano v državi članici, v kateri je bil opravljen tehnični cestni pregled. Če je vozilo registrirano v drugi državi članici, lahko pristojni organ v skladu s postopkom iz člena 18(2) prek kontaktnih točk iz člena 17 od pristojnega organa te druge države članice zahteva, da opravi nov tehnični pregled tega vozila. Če se na vozilu, registriranem zunaj Unije, ugotovijo večje ali nevarne pomanjkljivosti, lahko države članice o tem obvestijo pristojni organ države registracije vozila.
3. V primeru pomanjkljivosti, ki zahteva hitro ali takojšnjo odpravo zaradi neposredne ali takojšnje nevarnosti za varnost v cestnem prometu, zadevna država članica ali pristojni organ zagotovi, da je uporaba vozila omejena ali prepovedana, dokler se takšne pomanjkljivosti ne odpravijo. Takšno vozilo se sme uporabiti samo za vožnjo do ene od najbližjih delavnic, v kateri je mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti, pod pogojem, da je bila zadevna nevarna pomanjkljivost popravljena v tolikšni meri, da je vozilo mogoče pripeljati do te delavnice in da pri tem ni nikakršnega neposrednega tveganja za varnost oseb v vozilu ali drugih udeležencev v cestnem prometu. V primeru pomanjkljivosti, ki ne zahtevajo takojšnje odprave, lahko zadevna država članica ali pristojni organ določi pogoje in razumno časovno obdobje uporabe vozila, preden se pomanjkljivosti odpravijo.
Če vozila ni mogoče popraviti v tolikšni meri, da ga je mogoče pripeljati do delavnice, se vozilo lahko pripelje do kraja, kjer ga je mogoče popraviti.
Člen 15
Pristojbine za preglede
Kadar so med podrobnejšim pregledom ugotovljene pomanjkljivosti, države članice lahko zahtevajo plačilo razumne in sorazmerne pristojbine, ki bi morala biti povezana s stroški pregleda.
Člen 16
Poročilo o pregledu in podatkovne baze o tehničnih cestnih pregledih
1. Za vsak opravljeni začetni tehnični cestni pregled se pristojnemu organu sporočijo naslednji podatki:
|
(a) |
država registracije vozila; |
|
(b) |
kategorija vozila; |
|
(c) |
rezultati začetnega tehničnega cestnega pregleda. |
2. Inšpektor po zaključku podrobnejšega pregleda sestavi poročilo v skladu s Prilogo IV. Države članice zagotovijo, da voznik vozila prejme izvod poročila o pregledu.
3. Inšpektor sporoči pristojnemu organu rezultate podrobnejšega tehničnega cestnega pregleda v razumnem času po tem pregledu. Pristojni organ hrani te podatke v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov, a ne manj kot 36 mesecev od datuma njihovega prejema.
POGLAVJE IV
SODELOVANJE IN IZMENJAVA INFORMACIJ
Člen 17
Določitev kontaktnih točk
1. Države članice določijo kontaktno točko, ki:
|
— |
skrbi za usklajevanje s kontaktnimi točkami, ki jih določijo druge države članice, v zvezi z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 18, |
|
— |
Komisiji posredujejo podatke iz člena 20, |
|
— |
zagotovi, kjer je to mogoče, vsako drugo izmenjavo podatkov s kontaktnimi točkami drugih držav članic ter pomoč tem točkam. |
2. Države članice imena in kontaktne podatke svojih kontaktnih točk pošljejo Komisiji do 20. maja 2015 in jo nemudoma obvestijo o vseh spremembah teh podatkov. Komisija sestavi seznam vseh nacionalnih kontaktnih točk in ga pošlje državam članicam.
Člen 18
Sodelovanje med državami članicami
1. Kadar se na vozilu, ki ni registrirano v državi članici, v kateri se izvaja pregled, ugotovijo večje ali nevarne pomanjkljivosti oziroma pomanjkljivosti, zaradi katerih se omeji ali prepove uporaba vozila, kontaktna točka o rezultatih tega pregleda obvesti kontaktno točko države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano. To obvestilo vsebuje elemente iz poročila o cestnem pregledu iz Priloge IV in se, če je možno, posreduje prek nacionalnega elektronskega registra iz člena 16 Uredbe (ES) št. 1071/2009. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih obveščanja kontaktnih točk držav članic, v katerih so bila vozila registrirana, o vozilih z večjimi ali nevarnimi pomanjkljivostmi v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).
2. Kadar se na vozilu ugotovijo večje ali nevarne pomanjkljivosti, lahko kontaktna točka države članice, v kateri je bil opravljen pregled vozila, zaprosi pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano, prek kontaktne točke slednje države članice, da sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe, kot je naknadni tehnični pregled vozila, kot je določeno v členu 14.
Člen 19
Usklajeni tehnični cestni pregledi
Države članice vsako leto redno izvajajo usklajene dejavnosti cestnih pregledov. Države članice lahko te dejavnosti združujejo z dejavnostmi, določenimi v členu 5 Direktive 2006/22/ES.
Člen 20
Sporočanje informacij Komisiji
1. Države članice pred 31. marcem 2021 in nato pred 31. marcem vsaki dve leti Komisiji po elektronski poti sporočijo podatke o vozilih, pregledanih na njihovem ozemlju, ki so jih zbrale v predhodnih dveh koledarskih letih. Ti podatki vključujejo:
|
(a) |
število pregledanih vozil; |
|
(b) |
kategorijo pregledanih vozil; |
|
(c) |
državo, v kateri je bilo posamezno vozilo registrirano, |
|
(d) |
pri podrobnejših pregledih pregledana področja in postavke, ki so bile ocenjene kot neustrezne, v skladu s točko 10 Priloge IV. |
Prvo poročilo zajema obdobje dveh let z začetkom 1. januarja 2019.
2. Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2) sprejme podrobne predpise o obliki, v kateri se podatki iz odstavka 1 sporočijo po elektronski poti. Do sprejetja takšnih predpisov se uporablja standardna oblika poročanja, ki je določena v Prilogi V.
Komisija o zbranih podatkih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.
POGLAVJE V
DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI
Člen 21
Delegirani akti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22 za:
|
— |
posodobitev člena 2(1) in točke 6 Priloge IV, kakor je ustrezno, da bi se upoštevale spremembe pri kategorijah vozil, ki izhajajo iz sprememb zakonodaje iz navedenega člena, ne da bi se s tem vplivalo na področje uporabe te direktive, |
|
— |
posodobitev točke 2 Priloge II za upoštevanje metod v primeru razpoložljivosti učinkovitejših in uspešnejših metod tehničnih pregledov, brez širjenja seznama postavk, ki jih je treba pregledati, |
|
— |
prilagoditev točke 2 Priloge II po pozitivni oceni zadevnih stroškov in koristi, v zvezi s seznamom postavk, ki jih je treba pregledati, metodami, razlogi za neustreznost in oceno pomanjkljivosti v primeru sprememb obveznih zahtev, pomembnih za homologacijo, v zakonodaji Unije o varnosti ali okoljski zakonodaji. |
Člen 22
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo iz člena 21 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 19. maja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece prek koncem vsakega obdobja.
3. Pooblastilo iz člena 21 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 21, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 23
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Odbor za tehnično brezhibnost iz Direktive 2014/45/EU. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji odstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 24
Poročanje
1. Do 20. maja 2016 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in učinkih te direktive. Poročilo analizira zlasti njen učinek na varnost v cestnem prometu ter stroške in koristi morebitne vključitve kategorij vozil N1 in O2 v področje uporabe te direktive.
2. Najpozneje do 20. maja 2022 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi in učinkih te direktive, zlasti v zvezi z učinkovitostjo in harmonizacijo sistema ocenjevanja tveganja, predvsem v opredelitvi o vzajemno primerljivem profilu tveganja različnih zadevnih podjetij. Temu poročilu se priloži natančna ocena učinka, v kateri so analizirani stroški in koristi v vsej Uniji. Ocena učinka je Evropskemu parlamentu in Svetu na voljo vsaj šest mesecev pred predložitvijo kakršnega koli zakonodajnega predloga, da se po potrebi v področje uporabe te direktive vključijo nove kategorije vozil.
Člen 25
Kazni
Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvi določb te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile izvrševanje teh kazni. Navedene kazni so učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne.
Člen 26
Prenos
1. Države članice do 20. maja 2017 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za izpolnjevanje te direktive. Komisiji takoj sporočijo besedila teh predpisov.
Navedene predpise uporabljajo od 20. maja 2018.
Kar zadeva sistem ocenjevanja tveganja iz člena 6 te direktive, navedene predpise uporabljajo od 20. maja 2019.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklicevanje nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 27
Razveljavitev
Direktiva 2000/30/ES se razveljavi z učinkom od 20. maja 2018.
Člen 28
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 29
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 3. aprila 2014
Za Evropski parlament
Predsednik
M. SCHULZ
Za Svet
Predsednik
D. KOURKOULAS
(1) UL C 44, 15.2.2013, str 128.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 24. marca 2014.
(3) Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).
(4) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).
(5) Direktiva 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti (UL L 203, 10.8.2000, str. 1).
(6) Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (UL L 102, 11.4.2006, str. 35).
(7) Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (glej stran 51tega Uradnega lista).
(8) Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).
(9) Uredba Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L 370, 31.12.1985, str. 8).
(10) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(11) Priporočilo Komisije 2010/379/EU z dne 5. julija 2010 glede ocene tveganja pomanjkljivosti, odkritih med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti (gospodarskih vozil) v skladu z Direktivo 2000/30/ES (UL L 173, 8.7.2010, str. 97).
(12) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS (UL L 171, 9.7.2003, str. 1).
(13) Prenesen v zakonodajo z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13), kakor je bila med drugim spremenjena z Direktivo Komisije 2012/45/EU (UL L 332, 4.12.2012, str. 18).
PRILOGA I
ELEMENTI SISTEMA OCENJEVANJA TVEGANJA
Sistem ocenjevanja tveganja nudi podlago za usmerjen izbor vozil podjetij, ki do sedaj niso zadovoljivo izpolnjevala zahtev glede vzdrževanja in tehnične brezhibnosti vozil. Pri tem upošteva rezultate rednih tehničnih pregledov in tehničnih cestnih pregledov.
Sistem ocenjevanja tveganja upošteva naslednje parametre za določanje ocene tveganja za zadevno podjetje:
|
— |
število pomanjkljivosti |
|
— |
resnost pomanjkljivosti |
|
— |
število tehničnih cestnih pregledov ali rednih in prostovoljnih tehničnih pregledov |
|
— |
dejavnik časa. |
|
1. |
Pomanjkljivosti se ocenijo v skladu z njihovo resnostjo ob upoštevanju naslednjih faktorjev resnosti:
|
|
2. |
Razvoj stanja podjetja (vozila) se upošteva tako, da se „starejši“ rezultati pregledov (pomanjkljivosti) ponderirajo manj kot „novejši“, z naslednjimi faktorji:
To velja samo za izračun ocene celotnega tveganja. |
|
3. |
Ocena tveganja se izračuna z naslednjimi formulami:
Letno tveganje se uporabi za oceno razvoja podjetja v teku let. Razvrstitev podjetij (vozil) na podlagi ocene celovitega tveganja se opravi tako, da je mogoče doseči naslednjo porazdelitev med navedenimi podjetji (vozili):
|
v letu 1
PRILOGA II
OBSEG TEHNIČNEGA CESTNEGA PREGLEDA
1. PODROČJA PREGLEDA
|
(0) |
Identifikacija vozila |
|
(1) |
Zavorna oprema |
|
(2) |
Krmiljenje |
|
(3) |
Vidljivost |
|
(4) |
Svetlobna oprema in deli električnega sistema |
|
(5) |
Osi, kolesa, pnevmatike, obesitev koles |
|
(6) |
Podvozje in povezava podvozja |
|
(7) |
Druga oprema |
|
(8) |
Emisije |
|
(9) |
Dodatno pregledovanje vozil kategorij M2 in M3 za prevoz potnikov |
2. ZAHTEVE ZA PREGLEDE
Postavke, ki se lahko preverijo samo z uporabo opreme, so označene z E.
Postavke, ki se lahko do določene mere preverijo brez uporabe opreme, so označene z (+E).
Kadar je določen vizualni postopek pregleda, to pomeni, da si kontrolor postavke ne le ogleda, temveč, kadar je to primerno, z njimi tudi rokuje, oceni hrup ali uporabi vsa druga ustrezna sredstva pregleda brez uporabe opreme.
Tehnični cestni pregledi lahko zajemajo postavke, ki so navedene v preglednici 1, v kateri so navedene priporočene metode pregledov, ki bi jih bilo treba uporabiti. Nič v tej prilogi inšpektorju ne preprečuje, da uporabi dodatno opremo, kjer je to ustrezno, na primer dvigalo ali jašek.
Pri izvajanju pregledov se uporabljajo trenutno razpoložljive tehnike in oprema, ne uporablja pa se orodje za demontažo ali odstranitev katerega koli dela vozila. Pregled lahko zajema tudi preverjanje, ali so zadevni deli in sestavni deli vozila skladni z varnostnimi in okoljskimi zahtevami, veljavnimi v času odobritve ali, kjer je primerno, v času naknadnega opremljanja.
Če zaradi konstrukcije vozila ni mogoče uporabljati metod pregledov iz te priloge, se pregled opravi v skladu s priporočenimi metodami pregledov, ki jih priznavajo pristojni organi.
„Razlogi za neustreznost“ se ne uporabljajo v primerih, ko se nanašajo na zahteve, ki ob prvi registraciji ali začetku uporabe niso bile predpisane v ustrezni zakonodaji o homologaciji vozil, ali na zahteve glede naknadnega opremljanja.
3. VSEBINA IN METODE PREGLEDOV, OCENA POMANJKLJIVOSTI VOZIL
Pregled zajema postavke, ki se štejejo za potrebne in pomembne, ob upoštevanju zlasti varnosti zavor, pnevmatik, koles, šasije in emisij, ter priporočene metode, navedene v naslednji preglednici.
Ocena pomanjkljivosti vseh sistemov in sestavnih delov vozila, ki jih je treba preskusiti, se opravi v skladu z merili iz preglednice za vsako vozilo posebej.
Pomanjkljivosti, ki niso navedene v tej prilogi, se ocenijo glede na nevarnost, ki jo predstavljajo za varnost v cestnem prometu.
|
Postavka |
Metoda |
Razlogi za neustreznost |
Ocena pomanjkljivosti |
|||||||||||||||||
|
|
Manjša |
Večja |
Nevarna |
|||||||||||||||||
| 0. IDENTIFIKACIJA VOZILA |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Registrska(-e) tablica(-e) manjka(-jo) ali je (so) tako nezanesljivo pritrjena(-e), da lahko odpade(-jo). |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Napis manjka ali je nečitljiv. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Ni skladna z dokumenti vozila ali zapisi. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Manjka ali je ni mogoče najti. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Nepopolna, nečitljiva, očitno ponarejena ali ni skladna z dokumenti vozila. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Nečitljivi dokumenti vozila ali nedoslednosti v zapisu. |
X |
|
|
||||||||||||||||
| 1. ZAVORNA OPREMA |
||||||||||||||||||||
| 1.1 Mehansko stanje in delovanje |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. Opomba: Vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo je treba pregledati, ko je motor izključen. |
(a) |
Tečaj pretesen. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Čezmerna obraba ali zračnost. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. Opomba: Vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo je treba pregledati, ko je motor izključen. |
(a) |
Čezmeren ali nezadosten rezervni hod. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Ni mogoče popolnoma zavreti ali je zavora blokirana. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(b) |
Zavora se ne sprosti pravilno. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Prizadeta je funkcionalnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Na zavornem pedalu ni protizdrsne plasti ali pa je zrahljana ali gladko obrabljena. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled sestavnih delov pri normalnem delovnem tlaku. Preveriti je treba čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, ter delovanje opozorilne naprave, večkrožnega varnostnega ventila in razbremenilnega ventila. |
(a) |
Nezadosten zračni tlak/podtlak za pomoč pri vsaj štirikratni uporabi zavore po vključitvi opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljiv odčitek); |
|
X |
|
||||||||||||||
|
pri vsaj dvakratni uporabi zavore po vključitvi opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljiv odčitek). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, je glede na zahteve predolg 1. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Večpolni zaščitni ventil ali ventil za sproščanje tlaka ne deluje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Uhajanje zraka povzroča znaten upad tlaka ali slišno uhajanje zraka. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Zunanja poškodba lahko vpliva na delovanje zavornega sistema. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zmogljivost pomožne zavore ni dosežena. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
Preverjanje delovanja. |
Slabo delovanje ali okvara merilnika ali opozorilnika. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Prenizkega tlaka ni mogoče zaznati. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) |
Razpokan, poškodovan ali čezmerno obrabljen krmilni ventil. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Krmiljenje ventila nezanesljivo ali nezanesljiv ventil. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Povezave zrahljane ali uhajanje v sistemu. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Nezadovoljivo delovanje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) |
Zaskočka ne drži pravilno. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Obraba tečaja vzvoda ali zaskočnega mehanizma. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Pretirana obraba. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Čezmeren hod vzvoda, ki kaže nepravilno nastavitev. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Sprožilo manjka, je poškodovano ali ne deluje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Nepravilno delovanje, opozorilnik kaže slabo delovanje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) |
Poškodovan ventil ali čezmerno uhajanje zraka. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Prizadeta je funkcionalnost. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(b) |
Čezmerno puščanje olja iz kompresorja. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Puščanje ali uhajanje tekočine hidravličnih zavor. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeta je funkcionalnost. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
Prekinitev in ponovna povezava spojk zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnim vozilom. |
(a) |
Pomanjkljiv pokrov ali samotesnilni ventil. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Prizadeta je funkcionalnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Pokrov ali ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Prizadeta je funkcionalnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Čezmerno uhajanje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeta je funkcionalnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Nepravilno delovanje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeto delovanje zavore. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Posoda rahlo poškodovana ali rahlo razjedena. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Posoda močno poškodovana. Razjedena ali pušča. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Posoda nezanesljivo pritrjena ali neustrezno nameščena. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema. |
(a) |
Servo enota je okvarjena ali neučinkovita. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Če ne deluje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Glavni zavorni valj okvarjen, vendar zavore še delujejo. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Glavni zavorni valj okvarjen ali pušča. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Glavni zavorni valj nezanesljiv, vendar zavore še delujejo. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Glavni zavorni valj nezanesljiv. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Nezadostna količina zavorne tekočine, pod oznako MIN. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Zavorna tekočina precej pod oznako MIN. |
X |
|
||||||||||||||||||
|
Ni vidne zavorne tekočine. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(e) |
Manjka pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
(f) |
Opozorilna svetilka zavorne tekočine sveti ali je pokvarjena. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
(g) |
Nepravilno delovanje opozorilne naprave za raven zavorne tekočine. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema. |
(a) |
Neposredna nevarnost okvare ali loma. |
|
|
X |
||||||||||||||
|
(b) |
Uhajanje iz cevi ali povezav (zračni zavorni sistemi). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Uhajanje iz cevi ali povezav (hidravlični zavorni sistemi). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Poškodovane ali čezmerno razjedene cevi. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeto delovanje zavor z blokiranjem ali neposrednim tveganjem uhajanja. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Cevi napačno nameščene. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Nevarnost poškodbe. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema. |
(a) |
Neposredna nevarnost okvare ali loma. |
|
|
X |
||||||||||||||
|
(b) |
Zavorne cevi poškodovane, se drgnejo, so zvite ali prekratke. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Cevi poškodovane ali se drgnejo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Uhajanje iz cevi ali povezav (zračni zavorni sistemi). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Uhajanje iz cevi ali povezav (hidravlični zavorni sistemi). |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(d) |
Izbokline na ceveh pod tlakom. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Poškodovan kabel. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(e) |
Porozne cevi. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Obloge čezmerno obrabljene (dosežena oznaka MIN). |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Obloge čezmerno obrabljene (oznaka MIN ni vidna). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Obloge ali ploščice onesnažene (olje, mast itd.). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadet zavorni učinek. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Obloge ali ploščice manjkajo ali so napačno nameščene. |
|
|
X |
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Obraba bobna ali koluta. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Boben ali kolut čezmerno zbrazdan, razpokan, nezanesljivo pritrjen ali zlomljen. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Boben ali kolut onesnažen (olje, mast itd.). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Huje prizadet zavorni učinek. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Boben ali kolut manjka. |
|
|
X |
||||||||||||||||
|
(d) |
Nosilna plošča nezanesljivo pritrjena. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema. |
(a) |
Poteg poškodovan ali zavozlan. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Prizadet zavorni učinek. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Sestavni del čezmerno obrabljen ali razjeden. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadet zavorni učinek. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Poteg, drog ali spoj nezanesljiv. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Pomanjkljivo vodilo potega. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Omejevanje prostega hoda zavornega sistema. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(f) |
Neobičajno premikanje ročic/spojev, ki kaže slabo nastavitev ali čezmerno obrabo. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema. |
(a) |
Sprožilo razpokano ali poškodovano. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Prizadet zavorni učinek. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Uhajanje iz sprožila. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadet zavorni učinek. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Sprožilo nezanesljivo pritrjeno ali neustrezno nameščeno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadet zavorni učinek. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Sprožilo čezmerno razjedeno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Možnost razpokanja. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(e) |
Nezadosten ali čezmeren hod delovnega bata ali mehanizma membrane. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadet zavorni učinek (premalo rezervnega hoda). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(f) |
Pokrov za zaščito pred prahom je poškodovan. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Pokrov za zaščito pred prahom je čezmerno poškodovan. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema. |
(a) |
Pomanjkljiva povezava. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Nepravilno naravnana povezava. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Ventil zataknjen ali ne deluje (delujoč sistem ABS). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Ventil zataknjen ali ne deluje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Ventil manjka (če se zahteva). |
|
|
X |
||||||||||||||||
|
(e) |
Tablica s podatki manjka. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
(f) |
Podatki so nečitljivi ali niso skladni z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Naprava za nastavitev poškodovana, zataknjena ali se nepravilno giblje, čezmerna obraba ali napačna nastavitev. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Naprava za nastavitev pomanjkljiva. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Nepravilno nameščen ali zamenjan. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Nezanesljivi konektorji ali okovje. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Prizadeta je funkcionalnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Sistem je vidno pomanjkljiv ali manjka. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Izklopite spojko zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnim vozilom. |
Zavora priklopnega vozila se ne sproži samodejno, kadar je spojka prekinjena. |
|
|
X |
|||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Druge sistemske naprave (npr. črpalka za sredstvo proti zmrzovanju, sušilnik zraka itd.) so zunaj poškodovane ali čezmerno razjedene tako, da negativno vplivajo na zavorni sistem. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Prizadet zavorni učinek. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Puščanje zraka ali sredstva proti zamrznitvi. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Prizadeta funkcionalnost sistema. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Kateri koli sestavni del nezanesljiv ali neustrezno nameščen. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Nezanesljiva sprememba katerega koli sestavnega dela 3. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadet zavorni učinek. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
Manjka. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Nezadostna učinkovitost. |
|
X |
|
|||||||||||||||
| 1.2 Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore |
||||||||||||||||||||
|
Med preskusom na statičnem stroju za preskušanje zavor postopoma povečana uporaba zavor do najvišje moči. |
(a) |
Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Ni zavornega učinka na enem ali več kolesih. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi oziroma pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši od 50 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi pri krmiljenih oseh. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Neobičajna časovna zakasnitev v zaviranju pri katerem koli kolesu. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Čezmerno nihanje zavorne sile med vsakim celotnim vrtljajem kolesa. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Preskušanje na napravi za statično preskušanje zavor pri teži, ki jo vozilo ob prihodu ima, ali, če to zaradi tehničnih razlogov ni mogoče, preskušanje na cesti z uporabo zapisovalnega merilnika pojemkov hitrosti (1). |
Ne dosega naslednjih minimalnih vrednosti (2): |
|
|
|
|||||||||||||||
|
kategorije M1, M2 in M3: 50 % (3) |
X |
|
||||||||||||||||||
|
kategorija N1: 45 % |
|
|
||||||||||||||||||
|
kategoriji N2 in N3: 43 % (4) |
|
|
||||||||||||||||||
|
kategoriji O3 in O4: 40 % (5) |
|
|
||||||||||||||||||
|
Doseženih je manj kot 50 % zgoraj navedenih vrednosti. |
|
X |
||||||||||||||||||
| 1.3 Zmogljivost pomožne zavore (v sili) in učinkovitost (če deluje prek ločenega sistema) |
||||||||||||||||||||
|
Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, uporabite postopek, opredeljen v 1.2.1. |
(a) |
Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Ni zavornega učinka na enem ali več kolesih |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši od 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi oziroma pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši od 50 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi pri krmiljenih oseh. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, uporabite postopek, opredeljen v 1.2.2. |
Zavorni učinek manjši od 50 % (6) zahtevane zmogljivosti delovne zavore, opredeljene v oddelku 1.2.2 glede na največjo dovoljeno maso. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Manj kot 50 % zgornjih vrednosti zavornega učinka doseženih v povezavi z maso vozila med pregledom. |
X |
|||||||||||||||||||
| 1.4 Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore |
||||||||||||||||||||
|
Uporaba zavore med preskušanjem na napravi za preskušanje zavor. |
Zavora ne deluje na eni strani oziroma je odklon vozila pri preskušanju na cesti od ravne črte pretiran. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Manj kot 50 % vrednosti zavornega učinka iz točke 1.4.2, doseženih v povezavi z maso vozila med pregledom |
X |
|||||||||||||||||||
|
Preskušanje na napravi za preskušanje zavor. Če to ni mogoče, pa preskušanje na cesti z uporabo prikazovalnega ali zapisovalnega merilnika pojemkov hitrosti. |
Za vse kategorije vozil je zavorni koeficient manjši od 16 % glede na največjo dovoljeno maso ali za motorna vozila 12 % glede na največjo dovoljeno kombinirano maso vozila, kar je višje. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Manj kot 50 % zgornjih vrednosti zavornega koeficienta, doseženih v povezavi z maso vozila med pregledom. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in, kadar je to mogoče, preskus, ali sistem deluje. |
(a) |
Ni postopne spremembe učinkovitosti (ne velja za sisteme motorne zavore). |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Sistem ne deluje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled opozorilne naprave in/ali uporaba elektronskega vmesnika vozila. |
(a) |
Slabo delovanje opozorilne naprave. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Poškodovana električna napeljava. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(f) |
Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled opozorilne naprave in/ali uporaba elektronskega vmesnika vozila. |
(a) |
Slabo delovanje opozorilne naprave. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Konektor med vlečnim vozilom in priklopnim vozilom nezdružljiv ali manjka. |
|
|
X |
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
Kontaminirana ali sedimentirana zavorna tekočina. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Neposredna nevarnost okvare. |
X |
|||||||||||||||||||
| 2. KRMILJENJE |
||||||||||||||||||||
| 2.1 Mehansko stanje |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled delovanja krmilne naprave med obračanjem volana. |
(a) |
Zvita gred sektorja ali obrabljeni utori. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Prizadeta funkcionalnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Čezmerno obrabljena gred sektorja. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeta funkcionalnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Čezmeren hod gredi sektorja. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeta funkcionalnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Pušča. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Tvorjenje kapljic. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled pritrditve ohišja krmilne naprave na podvozje med vrtenjem volana v smeri urinega kazalca in obratno. |
(a) |
Ohišje krmilnega mehanizma ni pravilno pritrjeno. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Nevarno zrahljane pritrditve ali vidno medsebojno premikanje podvozja/nadgradnje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Raztegnjene pritrdilne luknje v podvozju. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Močno oslabljene pritrditve. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Pritrdilni sorniki manjkajo ali so zlomljeni. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Močno oslabljene pritrditve. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Ohišje krmilnega mehanizma je zlomljeno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeta stabilnost ali pritrditev ohišja. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled krmilnih sestavnih delov zaradi obrabe, loma in varnosti med obračanjem volana v smeri urinega kazalca in obratno. |
(a) |
Medsebojno premikanje med sestavnimi deli, ki bi morali biti pritrjeni. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Čezmerno premikanje ali možnost, da odpadejo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Čezmerna obraba zgibov. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpadejo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Zlomi ali deformacije katerega koli sestavnega dela. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeto delovanje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Ni blokirnih naprav. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Neporavnanost sestavnih delov (na primer jarmovega droga ali vmesnega droga). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(f) |
Nezanesljiva sprememba 3. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeto delovanje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(g) |
Pokrov za zaščito pred prahom je poškodovan ali okvarjen. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je huje okvarjen. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled krmilnih sestavnih delov zaradi obrabe, loma in varnosti med vrtenjem volana v smeri urinega kazalca in obratno, ko so kolesa na tleh in je motor prižgan (servokrmiljenje). |
(a) |
Gibanje krmilnega vzvodja udarja ob pritrjen sestavni del podvozja. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Omejevalniki ne delujejo ali manjkajo. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Preverite puščanje in raven tekočine hidravličnih zavor (če je vidno) v krmilnem sistemu. Ko so kolesa na tleh in motor deluje, preverite, ali sistem servokrmiljenja deluje. |
(a) |
Puščanje tekočine. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Nezadostna količina zavorne tekočine (pod oznako MIN). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nezadosten rezervoar. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Mehanizem ne deluje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeto krmiljenje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Mehanizem je zlomljen ali nezanesljiv. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeto krmiljenje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(e) |
Neporavnanost sestavnih delov ali drgnjenje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeto krmiljenje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(f) |
Nezanesljiva sprememba 3. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeto krmiljenje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(g) |
Kabli/cevi so poškodovani, čezmerno razjedeni. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeto krmiljenje. |
X |
|||||||||||||||||||
| 2.2 Volan, drog in krmilo |
||||||||||||||||||||
|
Ko so kolesa na tleh, porinite in povlecite volan v smeri droga ter porinite volan v različne smeri pod pravim kotom na drog. Vizualni pregled zračnosti in stanja gibljivih spojk ali kardanskih zgibov. |
(a) |
Medsebojno premikanje med volanom in drogom, ki kaže zrahljanost. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Ni blokirne naprave na pestu volana. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Pesto volana, obod ali napere so zlomljeni ali zrahljani. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Nezanesljiva sprememba 3. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Porinite in povlecite volan v smeri droga ter porinite volan v različne smeri pod pravim kotom na drog. Vizualni pregled zračnosti in stanja gibljivih spojk ali kardanskih zgibov. |
(a) |
Čezmeren hod središča volana navzgor ali navzdol. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Čezmeren hod vrha droga radialno od osi stebra. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Okvarjena gibljiva spojka. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Pomanjkljiva pritrditev. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(e) |
Nezanesljiva sprememba 3. |
|
|
X |
||||||||||||||||
|
Ko je motor prižgan pri vozilih s servokrmiljenjem, kolesa pa so naravnana naprej, narahlo obrnite volan v smeri urinega kazalca in obratno, kolikor je mogoče, ne da bi premaknili kolesa. Vizualni pregled prostega hoda. |
Čezmeren prosti hod krmiljenja (na primer hod točke na obodu presega eno petino premera volana) ali ni v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Prizadeto varno krmiljenje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
Očitna neporavnanost. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Ovirana vožnja naravnost, slabša smerna stabilnost. |
X |
|
||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled ali uporaba posebej prilagojenega detektorja zračnosti koles. |
(a) |
Sestavni del rahlo poškodovan. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Sestavni del je močno poškodovan ali razpokan. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Čezmerna zračnost. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Ovirana vožnja naravnost, slabša smerna stabilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Pomanjkljiva pritrditev. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Močno oslabljena pritrditev. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in preverjanje skladnosti med kotom volana in kotom koles pri prižganem/ugasnjenem motorju in/ali uporaba elektronskega vmesnika vozila. |
(a) |
Kontrolna lučka EPS kaže na kakršno koli napako v sistemu. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Servokrmiljenje ne deluje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro. |
|
X |
|
||||||||||||||||
| 3. VIDLJIVOST |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled z vozniškega sedeža. |
Ovira v vidnem polju voznika, ki bistveno vpliva na njegov pogled naprej ali bočni pogled (zunaj območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla). |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Vidljivost skozi notranjost območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla, je zmanjšana ali zunanja ogledala niso vidna. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Počeno ali razbarvano steklo ali prosojna plošča (če je dovoljena) (zunaj območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla). |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Vidljivost skozi notranjost območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla, je zmanjšana ali zunanja ogledala niso vidna. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Steklo ali prosojna plošča (vključno z odsevno ali obarvano folijo) ni skladna s specifikacijami v zahtevah 1 (zunaj območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla). |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Vidljivost skozi notranjost območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla, je zmanjšana ali zunanja ogledala niso vidna. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Steklo ali prosojna plošča je v nesprejemljivem stanju. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Močno prizadeta vidljivost z notranje strani območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami 1 (najmanj dve napravi za pogled nazaj). |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Manj kot dve napravi za pogled zadaj. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Ogledalo ali naprava je rahlo poškodovana ali zrahljana. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Ogledalo ali naprava ne deluje, je močno poškodovana, zrahljana ali nezanesljivo pritrjena. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Potrebno vidno polje ni zajeto. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Brisalniki ne delujejo ali manjkajo. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Metlica brisalnika je poškodovana. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Metlica brisalnika manjka ali je očitno poškodovana. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Naprave za pranje ne delujejo ustrezno (premalo tekočine za pranje, vendar črpalka deluje, ali neporavnan curek vode). |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Naprave za pranje ne delujejo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Sistem ne deluje ali je očitno pokvarjen. |
X |
|
|
|||||||||||||||
| 4. SVETLOBNA IN ELEKTRIČNA OPREMA |
||||||||||||||||||||
| 4.1 Žarometi |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Pomanjkljiva ali manjkajoča luč/svetlobni vir (več luči/svetlobnih virov; v primeru svetilk LED manj kot 1/3 ne deluje). |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Ena sama luč/svetlobni vir; v primeru svetilk LED močno prizadeta vidljivost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Rahlo pomanjkljiv sistem projekcije (odsevnik in leča). |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Zelo pomanjkljiv ali manjkajoč sistem projekcije (odsevnik in leča). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Žaromet močno neporavnan. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Svetlobni vir nepravilno nameščen. |
|
|
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami 1 (število žarometov, ki svetijo hkrati). |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Presega najvišjo dovoljeno svetilnost spredaj. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj, svetilnost ali oznaka niso v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki očitno zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Svetlobni vir in svetilka nista združljiva. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče. |
(a) |
Naprava ne deluje. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče. |
Naprava ne deluje. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
V primeru svetilk, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu. |
X |
|||||||||||||||||||
| 4.2 Prednje in zadnje pozicijske svetilke, bočne in gabaritne svetilke ter svetilke za dnevno vožnjo |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Pomanjkljiv svetlobni vir. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Pomanjkljive leče. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Zadnje pozicijske svetilke in bočne svetilke se lahko izklopijo, ko so prižgani žarometi. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj, svetilnost ali oznaka niso v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Rdeča luč spredaj in bela luč zadaj; močno oslabljena svetilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Rdeča luč spredaj in bela luč zadaj; močno oslabljena svetilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
| 4.3 Zavorne svetilke |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Pomanjkljiv svetlobni vir (več svetlobnih virov; v primeru svetilk LED manj kot 1/3 ne deluje). |
X |
|
|
||||||||||||||
|
En sam svetlobni vir; v primeru svetilk LED manj kot 2/3 delovanja. |
X |
|
||||||||||||||||||
|
Noben svetlobni vir ne deluje. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(b) |
Rahlo pomanjkljiva leča (ni vpliva na oddano svetlobo). |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Močno okvarjena leča (prizadeta oddana svetloba). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Zakasnelo delovanje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Sploh ne deluje. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(b) |
Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj, svetilnost ali oznaka niso v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Bela luč zadaj; močno oslabljena svetilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
| 4.4 Smerne utripalke in varnostne utripalke |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Pomanjkljiv svetlobni vir (več svetlobnih virov; v primeru svetilk LED manj kot 1/3 ne deluje). |
X |
|
|
||||||||||||||
|
En sam svetlobni vir; v primeru svetilk LED manj kot 2/3 delovanja. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Rahlo pomanjkljiva leča (ni vpliva na oddano svetlobo). |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Močno okvarjena leča (prizadeta oddana svetloba). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Sploh ne deluje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj, svetilnost ali oznaka niso v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Frekvenca utripanja ni v skladu z zahtevami 1 (frekvenca odstopa za več kot 25 %). |
X |
|
|
|||||||||||||||
| 4.5 Žarometi za meglo in zadnje svetilke za meglo |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Pomanjkljiv svetlobni vir (več svetlobnih virov; v primeru svetilk LED manj kot 1/3 ne deluje). |
X |
|
|
||||||||||||||
|
En sam svetlobni vir; v primeru svetilk LED manj kot 2/3 delovanja |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Rahlo pomanjkljiva leča (ni vpliva na oddano svetlobo). |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Močno okvarjena leča (prizadeta oddana svetloba). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade ali zaslepi voznike, ki prihajajo naproti. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Sprednji žaromet za meglo očitno horizontalno neporavnan, ko svetlobni pramen proizvede ločnico (ločnica prenizka). |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Ločnica nad ločnico za kratki svetlobni pramen žarometov. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Ne deluje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj, svetilnost ali oznaka niso v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Sistem ne deluje v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||||
| 4.6 Žarometi za vzvratno vožnjo |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Pomanjkljiv svetlobni vir. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
(b) |
Pomanjkljive leče. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj, svetilnost ali oznaka niso v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Sistem ne deluje v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Žaromet za vzvratno vožnjo se lahko prižge, tudi če prestava ni v položaju za vzvratno vožnjo. |
X |
|||||||||||||||||||
| 4.7 Osvetlitev zadnje registrske tablice |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Svetilka meče neposredno ali belo svetlobo nazaj. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
(b) |
Pomanjkljiv svetlobni vir (več svetlobnih virov). |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Pomanjkljiv svetlobni vir (en sam svetlobni vir). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Svetilka ni zanesljivo pritrjena. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Sistem ne deluje v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
|||||||||||||||
| 4.8 Odsevniki, vidne (odsevne) oznake in zadnje označbe |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Odsevna oprema je pomanjkljiva ali poškodovana. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Prizadeta odsevnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Odsevnik ni zanesljivo pritrjen. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Lahko odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
Naprava, odsevna barva ali položaj niso v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Manjka ali odseva rdečo svetlobo spredaj ali belo svetlobo zadaj. |
|
X |
||||||||||||||||||
| 4.9 Kontrolne svetilke in kazalniki, obvezni za svetlobno opremo |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Ne deluje. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Ne deluje pri dolgem svetlobnem pramenu žarometa ali zadnjem žarometu za meglo. |
X |
|
||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Ni v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Vizualni pregled: če je mogoče, preverite električno neprekinjenost povezave. |
(a) |
Sestavni deli niso zanesljivo pritrjeni. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Zrahljana vtičnica. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Poškodovana ali okvarjena izolacija. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Lahko povzroči kratek stik. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Električne povezave priklopnega vozila ali vlečnega vozila ne delujejo pravilno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zavorne luči priklopnega vozila sploh ne delujejo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled, tudi pregled motornega prostora (če je to primerno). |
(a) |
Napeljava je nezanesljiva ali ni ustrezno zavarovana. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Zrahljane pritrditve, se dotika ostrih robov, konektorji se lahko odklopijo. |
X |
|
||||||||||||||||||
|
Napeljava lahko pride v stik z vročimi deli, vrtečimi se deli ali tlemi, konektorji se lahko odklopijo (ustrezni deli za zaviranje, krmiljenje). |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(b) |
Napeljava je rahlo okvarjena. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Napeljava močno okvarjena. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Napeljava popolnoma okvarjena (ustrezni deli za zaviranje, krmiljenje) |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Poškodovana ali okvarjena izolacija. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Lahko povzroči kratek stik. |
X |
|
||||||||||||||||||
|
Veliko tveganje požara, iskric. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Nameščena svetilka/odsevnik ni v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Oddaja/odseva rdečo svetlobo spredaj ali belo svetlobo zadaj. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Svetilka ne deluje v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Število sočasno delujočih žarometov presega dovoljeno svetilnost. Oddajajo rdečo svetlobo spredaj ali belo svetlobo zadaj. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Svetilka/odsevnik ni zanesljivo pritrjen. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Nezanesljiv. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Ni pravilno pritrjen. Lahko povzroči kratek stik. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Pušča. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Izguba nevarnih snovi. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Pomanjkljivo stikalo (če se zahteva). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Pomanjkljive varovalke (če se zahtevajo). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Neustrezno prezračevanje (če se zahteva). |
|
X |
|
||||||||||||||||
| 5. OSI, KOLESA, PNEVMATIKE IN OBESITEV KOLES |
||||||||||||||||||||
| 5.1 Osi |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled z uporabo detektorjev zračnosti koles, če so na voljo. |
(a) |
Os je zlomljena ali deformirana. |
|
|
X |
||||||||||||||
|
(b) |
Nezanesljiva pritrditev na vozilo. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Slabša stabilnost, prizadeta funkcionalnost: močno premikanje na mestu pritrditve. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Nezanesljiva sprememba 3. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Slabša stabilnost, prizadeta funkcionalnost, nezadostna razdalja od drugih delov vozila ali tal. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled z uporabo detektorjev zračnosti koles, če so na voljo. Z navpičnim ali stranskim pritiskom na vsako kolo ugotovite hod med opornikom premnika in premnikom. |
(a) |
Premnik je zlomljen. |
|
|
X |
||||||||||||||
|
(b) |
Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Lahko se zrahljajo; slabša smerna stabilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Čezmeren hod med premnikom in opornikom premnika. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Lahko se zrahljajo; slabša smerna stabilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Premni sornik zrahljan na osi. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Lahko se zrahljajo; slabša smerna stabilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled z uporabo detektorjev zračnosti koles, če so na voljo. Z zibanjem koles ali stranskim pritiskom na vsako kolo ugotovite hod kolesa navzgor glede na premnik. |
(a) |
Čezmerna zračnost v kolesnem ležaju. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Slabša smerna stabilnost, nevarnost uničenja. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Kolesni ležaj je pretesen, ukleščen. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nevarnost pregrevanja, nevarnost uničenja. |
X |
|||||||||||||||||||
| 5.2 Kolesa in pnevmatike |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Kolesna matica ali zatični vijak manjka ali je zrahljan. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Pomanjkljiva ali razrahljana pritrditev, ki zelo resno ogroža varnost v cestnem prometu. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Pesto je obrabljeno ali poškodovano. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Pesto je obrabljeno ali poškodovano, zaradi česar je prizadeta varna pritrditev koles. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. |
(a) |
Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju. |
|
|
X |
||||||||||||||
|
(b) |
Zadrževalni obroči za pnevmatike niso pravilno nameščeni. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Lahko odpadejo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Kolo je močno izkrivljeno ali obrabljeno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeta varna pritrditev na pesto; prizadeta varna pritrditev pnevmatike. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Velikost, tehnična merila, združljivost ali tip kolesa ni v skladu z zahtevami 1, kar vpliva na varnost v cestnem prometu. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled celotne pnevmatike s premikanjem vozila nazaj in naprej. |
(a) |
Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali kategorija hitrosti ni v skladu z zahtevami 1, kar vpliva na varnost v cestnem prometu. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Nezadostna nosilnost ali kategorija hitrosti za dejansko uporabo, pnevmatika se dotika drugih pritrjenih delov vozila, kar ogroža varno vožnjo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Kabel je viden ali poškodovan. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(e) |
Indikator obrabljenosti žleba profila postane izpostavljen. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami 1. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(f) |
Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (prilagodljive naprave proti škropljenju). |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (varna vožnja ni ogrožena). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(g) |
Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zaščitna plast kabla je poškodovana. |
X |
|||||||||||||||||||
| 5.3 Sistem obesitve koles |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled z uporabo detektorja zračnosti koles, če je na voljo. |
(a) |
Nezanesljiva pritrditev vzmeti na podvozje ali os. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Medsebojno premikanje vidno, pritrditve zelo močno zrahljane. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Poškodovan ali zlomljen sestavni del vzmeti. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Glavna vzmet (-lamela) ali dodatne lamele so zelo resno prizadete. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Vzmet manjka. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Glavna vzmet (-lamela) ali dodatne lamele so zelo resno poškodovane. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Nezanesljiva sprememba 3. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nezadostna razdalja od drugih delov vozila, sistem vzmeti ne deluje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Nezanesljiva pritrditev amortizerjev na podvozje ali os. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Amortizer zrahljan. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(b) |
Poškodovan amortizer, ki kaže znake močnega puščanja ali slabega delovanja. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Amortizer manjka. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled z uporabo detektorjev zračnosti koles, če so na voljo. |
(a) |
Nezanesljiva pritrditev sestavnega dela na podvozje ali os. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Lahko se zrahljajo; slabša smerna stabilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Poškodovan ali čezmerno razjeden sestavni del. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Prizadeta stabilnost sestavnega dela ali zlomljen sestavni del |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Nezanesljiva sprememba 3. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nezadostna razdalja od drugih delov vozila, sistem ne deluje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled z uporabo detektorjev zračnosti koles, če so na voljo. |
(a) |
Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš ali spojev. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Lahko se zrahljajo; slabša smerna stabilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Pokrov za zaščito pred prahom huje okvarjen. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je zlomljen. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Sistem ne deluje. |
|
|
X |
||||||||||||||
|
(b) |
Kateri koli sestavni del je tako poškodovan, spremenjen ali okvarjen, da bi to lahko negativno vplivalo na delovanje sistema. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Huje prizadeto delovanje sistema. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Slišno uhajanje zraka iz sistema. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Nezanesljiva sprememba. |
|
X |
|
||||||||||||||||
| 6. PODVOZJE IN POVEZAVA PODVOZJA |
||||||||||||||||||||
| 6.1 Podvozje ali okvir in povezava |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Manjši zlom ali deformacija katerega koli stranskega ali prečnega dela. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Večji zlom ali deformacija katerega koli stranskega ali prečnega dela. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Nezanesljivi elementi za utrditev ali vezi. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Večina vezi je zrahljanih; deli niso dovolj močni. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Čezmerna razjedenost, ki vpliva na trdnost sklopa. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Deli niso dovolj močni. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Izpušni sistem je nezanesljiv ali pušča. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Izpušni plini uhajajo v kabino ali prostor za potnike. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nevarnost za zdravje oseb v vozilu. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in uporaba naprave za odkrivanje puščanja pri sistemih na utekočinjeni naftni plin, stisnjeni zemeljski plin ali utekočinjeni zemeljski plin (LPG/CNG/LNG). |
(a) |
Nezanesljiva posoda ali cevi, zaradi česar je velika nevarnost požara. |
|
|
X |
||||||||||||||
|
(b) |
Gorivo pušča ali pa pokrov posode za gorivo manjka ali je neučinkovit. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nevarnost požara; čezmerna izguba nevarnih snovi. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Obrabljene cevi. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Poškodovane cevi. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(d) |
Zaporni ventil za gorivo (če se zahteva) ne deluje pravilno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Nevarnost požara zaradi:
|
|
|
X |
||||||||||||||||
|
(f) |
Sistem na LPG/CNG/LNG ali vodik ni v skladu z zahtevami; kateri koli del sistema okvarjen 1. |
|
|
X |
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Zrahljanost ali poškodba, ki bi lahko povzročila škodo pri drgnjenju ali stiku. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Deli lahko odpadejo; funkcionalnost huje prizadeta. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Naprava očitno ni v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Nosilec ni v primernem stanju. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
(b) |
Nosilec je zlomljen ali nezavarovan. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Rezervno kolo ni varno pritrjeno na nosilec. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled glede obrabe in pravilnega delovanja, s posebnim poudarkom na kakršni koli nameščeni varnostni napravi in/ali uporabi merilne naprave. |
(a) |
Sestavni del je poškodovan, pomanjkljiv ali počen (če ni v uporabi). |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Sestavni del je poškodovan, okvarjen ali zlomljen (če je v uporabi). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Čezmerna obraba sestavnega dela. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Pod mejo obrabe. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Pomanjkljiva pritrditev. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Katera koli pritrditev je razrahljana in pomeni zelo veliko nevarnost, da odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Katera koli varnostna naprava manjka ali ne deluje pravilno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Katera koli opozorilna naprava za spoj ne deluje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(f) |
Ovirana svetilka registrske tablice ali katera koli svetilka (ko ni v uporabi). |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Registrska tablica ni čitljiva (ko ni v uporabi). |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(g) |
Nezanesljiva sprememba 3 (pomožni deli). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nezanesljiva sprememba 3 (glavni deli). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(h) |
Prešibek ali nezdružljiv spoj ali naprava za spoj, ki ni v skladu z zahtevami. |
|
|
X |
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Vijaki so zrahljani ali manjkajo. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Vijaki so zrahljani ali manjkajo, zato je varnost v cestnem prometu resno ogrožena. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Čezmerna obraba ležajev prenosne gredi. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da se zrahljajo ali zlomijo. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(c) |
Čezmerna obraba kardanskih zgibov ali verig/jermenov menjalnika. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da se zrahljajo ali zlomijo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Okvarjene gibljive spojke. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da se zrahljajo ali zlomijo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(e) |
Poškodovana ali ukrivljena gred. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(f) |
Ohišje ležaja zlomljeno ali nezanesljivo. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da se zrahljajo ali zlomijo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(g) |
Pokrov za zaščito pred prahom huje okvarjen. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je zlomljen. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(h) |
Nezakonita sprememba sistema za prenos moči. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
Okvarjeni, očitno močno poškodovani nosilci. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Zrahljani ali zlomljeni nosilci. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika. |
(a) |
Enota za upravljanje spremenjena, da to ogroža varnost in/ali okolje. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Spremenjen motor, ki ogroža varnost in/ali okolje. |
|
|
X |
||||||||||||||||
| 6.2 Kabina in nadgradnja |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Zrahljana ali poškodovana stena ali del, ki lahko povzroči škodo. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Lahko odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Nezanesljiv steber nadgradnje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Oslabljena stabilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
V kabino ali nadgradnjo uhajajo izpušni plini. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nevarnost za zdravje oseb v vozilu. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Nezanesljiva sprememba 3. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nezadostna razdalja od vrtečih se ali gibljivih delov in ceste. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Nadgradnja ali kabina je nezanesljivo pritrjena. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Prizadeta stabilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Nadgradnja ali kabina očitno ni ravno nameščena na podvozje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Nezanesljiva ali pomanjkljiva pritrditev nadgradnje/kabine na podvozje ali prečne dele in ali je simetrična. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nezanesljiva ali pomanjkljiva pritrditev nadgradnje ali kabine na podvozje ali prečne dele, ki zelo resno ogroža varnost v cestnem prometu. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Čezmerna razjedenost v točkah pritrditve na celostnih nadgradnjah. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Oslabljena stabilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Vrata se ne odpirajo ali zapirajo pravilno. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Vrata se lahko nenamerno odprejo ali ne ostanejo zaprta (drsna vrata). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vrata se lahko nenamerno odprejo ali ne ostanejo zaprta (vrata s tečaji). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Vrata, tečaji, kljuke ali steber okvarjeni. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Vrata, tečaji, kljuke ali steber manjkajo ali so zrahljani. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
Pod je nezanesljiv ali močno okvarjen. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Nezadostna stabilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Sedež s pomanjkljivo zgradbo. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Zrahljan sedež. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Mehanizem za nastavitev ne deluje pravilno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Sedež se premika ali naslona ni mogoče pritrditi. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi (pomožni deli). |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi (glavni deli). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Sedeži niso nameščeni v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Preseženo dovoljeno število sedežev; položaj ni v skladu z odobritvijo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Katera koli krmilna naprava, potrebna za varno delovanje vozila, ne deluje pravilno. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Prizadeto varno delovanje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Stopnica ali obroč stopnice nezanesljiv. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Nezadostna stabilnost. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(b) |
Stopnica ali obroč je v takem stanju, da se uporabniki lahko poškodujejo. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Pritrditev drugih naprav ali opreme je pomanjkljiva. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Druge naprave ali oprema niso v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Pritrjeni deli lahko povzročijo poškodbe; prizadeto varno delovanje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Hidravlična oprema pušča. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Obsežna izguba nevarnih snovi. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Manjkajo, so zrahljani ali močno razjedeni. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Lahko povzročijo poškodbe; lahko odpadejo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Nezadostno oddaljeni od pnevmatik/koles (preprečevanje škropljenja). |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Nezadostno oddaljeni od pnevmatik/koles (blatniki). |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Ni v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Nezadostno prekrivanje tekalne plasti. |
|
X |
||||||||||||||||||
| 7. DRUGA OPREMA |
||||||||||||||||||||
| 7.1 Varnostni pasovi/sponke in zadrževalni sistemi |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Pritrdišče je močno okvarjeno. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Prizadeta stabilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Pritrdišče je zrahljano. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Obvezen varnostni pas manjka ali ni nameščen. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Varnostni pas je poškodovan. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Kakršna koli zareza ali znak prevelike raztegnjenosti. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(c) |
Varnostni pas ni v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Sponka varnostnega pasu je poškodovana ali ne deluje pravilno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Navijalo varnostnega pasu je poškodovano ali ne deluje pravilno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika. |
(a) |
Naprava za omejevanje obremenitve očitno manjka ali ni primerna za vozilo. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika. |
(a) |
Zategovalnik očitno manjka ali ni primeren za vozilo. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika. |
(a) |
Zračne blazine očitno manjkajo ali niso primerne za vozilo. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Zračna blazina očitno ne deluje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled kontrolne lučke in/ali uporaba elektronskega vmesnika. |
(a) |
Kontrolna lučka SRS kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Manjka. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Ni v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Če se zahteva (npr. taksiji, avtobusi itd.) |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Naprava ne preprečuje speljevanja vozila. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
(b) |
Pomanjkljiva. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nenamerno zaklepanje ali blokiranje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Manjka ali je pomanjkljiv. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
(b) |
Ni v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
Manjka, je pomanjkljiv ali ni v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
Manjkajo ali niso v dobrem stanju, nezadostna stabilnost ali dimenzija. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Ne deluje pravilno. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Sploh ne deluje. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(b) |
Nezanesljiv nadzor. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Ni v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Oddani zvok se lahko se lahko zameša z uradnimi sirenami. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled ali pregled delovanja med preskušanjem na cesti ali elektronsko. |
(a) |
Ni nameščen v skladu z zahtevami 1. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Manjka (če se zahteva). |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(b) |
Oslabljeno delovanje. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Sploh ne deluje. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(c) |
Ni ga mogoče zadosti osvetliti. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Sploh se ga ne da osvetliti. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Ni nameščen v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Ne deluje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Pomanjkljive ali manjkajoče plombe. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Instalacijska ploščica manjka, je nečitljiva ali zastarela. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Očitno nedovoljeno spreminjanje ali prikrojevanje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(f) |
Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja, če je na voljo oprema. |
(a) |
Ni nameščena v skladu z zahtevami 1. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Očitno ne deluje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Nepravilno nastavljena hitrost (če se preveri). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Pomanjkljive ali manjkajoče plombe. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Ploščica manjka ali je nečitljiva. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(f) |
Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika. |
(a) |
Očitno prikrojen (goljufija), da bi se zmanjšal ali napačno prikazal zapis prevožene poti vozila. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Očitno ne deluje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika. |
(a) |
Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Poškodovana električna napeljava. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Stikalo je poškodovano ali ne deluje pravilno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Kontrolna lučka ESC kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(f) |
Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro. |
|
X |
|
||||||||||||||||
| 8. EMISIJE |
||||||||||||||||||||
| 8.1 Hrup |
||||||||||||||||||||
|
Subjektivna ocena (razen če kontrolor meni, da gre lahko za mejno raven hrupa, v katerem primeru se meritev hrupa, ki ga oddaja stacionarno vozilo, lahko opravi z merilnikom hrupa) |
(a) |
Ravni hrupa presegajo dovoljene v zahtevah 1. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Kateri koli del sistema za zmanjševanje hrupa je zrahljan, poškodovan, nepravilno nameščen, manjka ali je očitno tako spremenjen, da lahko negativno vpliva na ravni hrupa. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Zelo velika nevarnost, da odpade. |
X |
|||||||||||||||||||
| 8.2 Emisije izpušnih plinov |
||||||||||||||||||||
| 8.2.1 Emisije motorjev na prisilni vžig |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka, je spremenjena ali očitno pomanjkljiva. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Kontrolna lučka ne utripa v pravilnemu zaporedju. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
|
(a) |
Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo
|
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Lambda koeficient je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Odčitek OBD kaže znatno poslabšano delovanje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(e) |
Merjenje z zaznavanjem na daljavo kaže znatno neskladje. |
|
X |
|
||||||||||||||||
| 8.2.2 Emisije motorjev na kompresijski vžig |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Puščanje, ki bi lahko vplivalo na meritve emisij. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(c) |
Kontrolna lučka ne utripa v pravilnemu zaporedju. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Nezadosten reagent, če se uporablja. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
|
(a) |
Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah 1, |
|
|
|
||||||||||||||
|
motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu. |
|
X |
|
|||||||||||||||||
|
Predhodno ogrevanje vozila:
|
(b) |
Če tega podatka ni ali v zahtevah 1 ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,
ali za vozila, določena v zahtevah 1 ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah 1:
|
|
X |
|
|||||||||||||||
|
|
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Preskusni postopek:
|
(c) |
Merjenje z zaznavanjem na daljavo kaže znatno neskladje. |
|
X |
|
|||||||||||||||
| 8.4 Druge postavke, povezane z okoljem |
||||||||||||||||||||
|
|
Kakršno koli čezmerno puščanje tekočine, razen vode, ki lahko škodi okolju ali ogroža varnost drugih uporabnikov cest. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Postopno tvorjenje kapljic, ki pomeni zelo veliko nevarnost. |
X |
|||||||||||||||||||
| 9. DODATNI PRESKUSI ZA VOZILA KATEGORIJ M2 IN M3 ZA PREVOZ POTNIKOV |
||||||||||||||||||||
| 9.1 Vrata |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Pomanjkljivo delovanje. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Okvarjeno stanje. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Lahko povzroči poškodbe. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Pomanjkljivo upravljalo v sili. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Pomanjkljivo daljinsko upravljanje vrat ali pomanjkljive opozorilne naprave. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno). |
(a) |
Pomanjkljivo delovanje. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
(b) |
Znaki za izhod v sili so nečitljivi. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Znaki za izhod v sili manjkajo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Manjka kladivo za razbijanje stekel. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
(d) |
Blokiran dostop. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Ne deluje pravilno. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Vpliva na varno delovanje vozila. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nevarnost za zdravje oseb v vozilu. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Pomanjkljivo odmrzovanje (če je obvezno). |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Pomanjkljivo delovanje. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Nevarnost za zdravje oseb v vozilu. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Nevarnost za zdravje oseb v vozilu. |
X |
|||||||||||||||||||
| 9.4 Sedeži |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
Preklopni sedeži (če so dovoljeni) ne delujejo avtomatično. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Blokirajo izhod v sili. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Okvarjene posebne naprave, kot je ščitnik proti bleščanju. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Vidno polje oslabljeno. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Zaščita za voznika je nezanesljiva. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Lahko povzroči poškodbe. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
Naprava je pomanjkljiva. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Sploh ne deluje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Nezanesljiv pod. |
|
X |
|
||||||||||||||
|
Prizadeta stabilnost. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Pomanjkljivo oprijemno drogovje ali ročaji. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Ni pritrjeno ali je neuporabno. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno). |
(a) |
Okvarjeno stanje. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Poškodovano stanje. |
X |
|
||||||||||||||||||
|
Prizadeta stabilnost. |
|
X |
||||||||||||||||||
|
(b) |
Zložljive stopnice ne delujejo pravilno. |
|
X |
|
||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja |
Pomanjkljiv sistem. |
X |
|
|
|||||||||||||||
|
Sploh ne deluje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
(a) |
Manjkajoč, napačen ali nečitljiv napis. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Napačne informacije. |
X |
|||||||||||||||||||
| 9.10 Zahteve glede prevoza otrok (X) 2 |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
Zaščita za vrata ni v skladu z zahtevami 1 za to obliko prevoza. |
|
X |
|
|||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
Signalizacija ali posebna oprema manjka. |
X |
|
|
|||||||||||||||
| 9.11 Zahteve glede prevoza funkcionalno oviranih oseb (X) 2 |
||||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja. |
(a) |
Pomanjkljivo delovanje. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Prizadeto varno delovanje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Okvarjeno stanje. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Prizadeta stabilnost; lahko povzroči poškodbe. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Pomanjkljiva(-e) krmilna(-e) naprava(-e). |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Prizadeto varno delovanje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(d) |
Pomanjkljiva(-e) opozorilna(-e) naprava(-e). |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Sploh ne delujejo. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno). |
(a) |
Pomanjkljivo delovanje. |
X |
|
|
||||||||||||||
|
Prizadeto varno delovanje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(b) |
Okvarjeno stanje. |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Prizadeta stabilnost; lahko povzroči poškodbe. |
X |
|||||||||||||||||||
|
(c) |
Pomanjkljiva(-e) krmilna(-e) naprava(-e). |
X |
|
|
||||||||||||||||
|
Prizadeto varno delovanje. |
X |
|||||||||||||||||||
|
Vizualni pregled. |
Signalizacija ali posebna oprema manjka. |
|
X |
|
|||||||||||||||
(1) Zavorna učinkovitost v odstotkih se izračuna tako, da se skupni zavorni učinek, dosežen pri uporabi zavor, deli s težo vozila ali, v primeru polpriklopnega vozila, z vsoto osnih obremenitev, nato pa se rezultat pomnoži s 100.
(2) Kategorije vozil, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive, so vključene kot smernica.
(3) 48 % za vozila, ki niso opremljena z ABS ali homologirana pred 1. oktobrom 1991.
(4) 45 % za vozila, registrirana po letu 1988 ali od dneva, določenega v predpisih, kar je pozneje.
(5) 43 % za polpriklopna vozila in priklopna vozila z vrtljivim ojesom, registrirane po letu 1988 ali od dneva, določenega v predpisih, kar je pozneje.
(6) 2,2 m/s2 za vozila N1, N2 in N3.
(7) Homologirana v skladu z Direktivo 70/220/EGS, tabelo 1 (Euro 5) Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007, Direktivo 88/77/EGS in Direktivo 2005/55/ES.
(8) Homologirana v skladu s tabelo 2 (Euro 6) Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 in Uredbo (ES) št. 595/2009 (Euro VI).
(9) Homologirana v skladu z omejitvami v vrsti B oddelka 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS; vrsti B1, B2 ali C točke 6.2.1 Priloge I k Direktivi 88/77/EGS, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2008.
OPOMBE:
|
1 |
„Zahteve“ so določene s homologacijo na datum homologacije, prve registracije ali začetka uporabe, pa tudi z obveznostmi naknadnega opremljanja ali z nacionalno zakonodajo države registracije. Ti razlogi za neustreznost se uporabljajo le, če je bila preverjena skladnost z zahtevami. |
|
2 |
(X) označuje postavke, ki se nanašajo na stanje vozila in njegovo primernost za uporabo na cesti, vendar se ne štejejo kot bistvene za tehnične preglede. |
|
3 |
Nezanesljiva sprememba pomeni spremembo, ki negativno vpliva na varnost vozila v cestnem prometu ali ima nesorazmeren vpliv na okolje. |
|
E |
Za pregled te postavke je potrebna oprema. |
PRILOGA III
I. Načela pritrditve tovora
|
1. |
Pritrjenost tovora vzdrži naslednje sile, ki nastanejo pri pospeševanju/zaviranju vozila:
|
|
2. |
Pri razporeditvi tovora se upoštevajo največje dovoljene osne obremenitve, pa tudi potrebne najnižje osne obremenitve, v okviru omejitev največje dovoljene mase vozila ter ob upoštevanju zakonskih določb o teži in merah vozil. |
|
3. |
Pri pritrjevanju tovora se upoštevajo veljavne zahteve za moč nekaterih sestavnih delov vozila, kot so prednja, bočna in zadnja stranica, oporniki ali točke pričvrstitve, ko se ti elementi uporabljajo za pritrditev tovora. |
|
4. |
Za pritrditev tovora se lahko uporabi ena ali več naslednjih metod zadrževanja oziroma kombinacija teh metod:
|
|
5. |
Standardi, ki se uporabljajo:
|
II. Pregled pritrjenosti tovora
1. Razvrstitev pomanjkljivosti
Pomanjkljivosti se razvrstijo v eno izmed naslednjih skupin pomanjkljivosti:
|
— |
manjša pomanjkljivost: manjša pomanjkljivost nastopi, kadar je bil tovor ustrezno pritrjen, vendar je morda primerno varnostno opozorilo, |
|
— |
velika pomanjkljivost: velika pomanjkljivost nastopi, kadar tovor ni ustrezno pritrjen in lahko pride do večjega premika ali prevračanja tovora ali delov tovora, |
|
— |
nevarna pomanjkljivost: nevarna pomanjkljivost nastopi, ko je varnost v prometu neposredno ogrožena zaradi tveganja izgube tovora ali delov tovora ali nevarnosti, ki jih predstavlja tovor, ali zaradi neposredne ogroženosti oseb. |
V primeru več pomanjkljivosti se prevoz razvrsti v najvišjo skupino pomanjkljivosti. Če je pomanjkljivosti več in učinki, ki izhajajo iz kombinacije teh pomanjkljivosti, lahko okrepijo drug drugega, se prevoz uvrsti na naslednjo višjo stopnjo pomanjkljivosti.
2. Metode pregledov
Metoda pregleda je vizualna ocena pravilne uporabe ustreznih ukrepov v potrebni količini za namen pritrditve tovora in/ali meritev napetostnih sil, izračun učinkovitosti pritrjenosti ter po potrebi pregled potrdil.
3. Ocenjevanje pomanjkljivosti
Preglednica 1 določa pravila, ki se lahko uporabijo med pregledom pritrjenosti tovora, da bi se ugotovilo, ali je stanje prevoza sprejemljivo.
Kategorizacija pomanjkljivosti se določi za vsak primer posebej na podlagi razvrstitev iz oddelka 1 tega poglavja.
Vrednosti iz spodnje preglednice so okvirne in bi jih bilo treba razumeti kot smernice za določitev kategorije pomanjkljivosti glede na posebne okoliščine – zlasti glede na vrsto tovora – in na podlagi presoje inšpektorja.
Za prevoz, ki sodi na področje uporabe Direktive Sveta 95/50/ES (1) o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga, lahko veljajo natančnejše zahteve.
Preglednica 1
|
Postavka |
Pomanjkljivosti |
Ocena pomanjkljivosti |
||
|
|
Manjša |
Velika |
Nevarna |
|
|
A |
Transportna embalaža ne omogoča ustrezne pritrjenosti tovora. |
Po presoji inšpektorja |
||
|
B |
Ena ali več tovornih enot je nepravilno nameščenih. |
Po presoji inšpektorja |
||
|
C |
Vozilo ni primerno za prevoz naloženega tovora (pomanjkljivost, ki ni navedena v postavki 10). |
Po presoji inšpektorja |
||
|
D |
Očitne napake nadgradnje vozila (pomanjkljivost, ki ni navedena v postavki 10). |
Po presoji inšpektorja |
||
|
10. |
Ustreznost vozila |
|||
|
10.1 |
Sprednja stena (če se uporablja za pritrditev tovora) |
|||
|
10.1.1 |
Poškodba ali deformacije zaradi rje, ki slabi dele. |
|
x |
|
|
Nalomljen del, ki predstavlja nevarnost za celoten tovorni prostor. |
|
x |
||
|
10.1.2 |
Nezadostna moč (po potrebi potrdilo ali oznaka). |
|
x |
|
|
Nezadostna višina, kar zahteva zadevni tovor. |
|
x |
||
|
10.2. |
Stene iz desk (če se uporabljajo za pritrditev tovora) |
|||
|
10.2.1 |
Poškodba, deformacija zaradi rje, ki slabi dele, neustrezno stanje tečajev ali zapahov. |
|
x |
|
|
Nalomljen del; tečaji ali zapahi manjkajo ali ne delujejo. |
|
x |
||
|
10.2.2 |
Nezadostna moč preostalega dela (po potrebi potrdilo ali oznaka). |
|
x |
|
|
Nezadostna višina, kar zahteva zadevni tovor. |
|
x |
||
|
10.2.3 |
Deske, iz katerih je izdelana stena; neustrezno stanje. |
|
x |
|
|
Nalomljen del. |
|
x |
||
|
10.3 |
Zadnja stena (če se uporablja za pritrditev tovora) |
|||
|
10.3.1 |
Poškodba, deformacija zaradi rje, ki slabi dele, neustrezno stanje tečajev ali zapahov. |
|
x |
|
|
Nalomljen del; tečaji ali zapahi manjkajo ali ne delujejo. |
|
x |
||
|
10.3.2 |
Nezadostna moč (po potrebi potrdilo ali oznaka). |
|
x |
|
|
Nezadostna višina, kar zahteva zadevni tovor. |
|
x |
||
|
10.4 |
Oporniki (če se uporabljajo za pritrditev tovora) |
|||
|
10.4.1 |
Poškodba, deformacije zaradi rje, ki slabi dele, ali nezadostna pritrditev na vozilo. |
|
x |
|
|
Nalomljen de; nestabilna pritrditev na vozilo. |
|
x |
||
|
10.4.2 |
Nezadostna moč ali neustrezna konstrukcija. |
|
x |
|
|
Nezadostna višina, kar zahteva zadevni tovor. |
|
x |
||
|
10.5 |
Točke pričvrstitve (če se uporabljajo za pritrditev tovora) |
|||
|
10.5.1 |
Neustrezno stanje ali konstrukcija. |
|
x |
|
|
Ne morejo prenašati zahtevanih sil pričvrstitve. |
|
x |
||
|
10.5.2 |
Nezadostno število. |
|
x |
|
|
Nezadostno število za prenašanje zahtevanih sil pričvrstitve. |
|
x |
||
|
10.6 |
Zahtevane posebne strukture (če se uporabljajo za pritrditev tovora) |
|||
|
10.6.1 |
Neustrezno stanje, poškodovane. |
|
x |
|
|
Nalomljeni deli; ne morejo prenašati zadrževalne sile. |
|
x |
||
|
10.6.2 |
Neustrezni za tovor, ki se prevaža. |
|
x |
|
|
Manjkajo. |
|
x |
||
|
10.7 |
Pod (če se uporablja za pritrditev tovora) |
|||
|
10.7.1 |
Neustrezno stanje, poškodovan. |
|
x |
|
|
Nalomljeni deli; ne more prenašati tovora. |
|
x |
||
|
10.7.2 |
Nezadostna obremenitev. |
|
x |
|
|
Ne more nositi tovora. |
|
x |
||
|
20. |
Metode zadrževanja |
|||
|
20.1 |
Zaklep, blokada in neposredna pričvrstitev |
|||
|
20.1.1 |
Neposredna pritrditev tovora (blokada) |
|||
|
20.1.1.1 |
Oddaljenost do sprednje stene, če se ta uporablja za neposredno pritrditev tovora, je prevelika. |
|
x |
|
|
Več kot 15 cm in nevarnost preboja zidu. |
|
x |
||
|
20.1.1.2 |
Stranska razdalja do stene iz desk, če se ta uporablja za neposredno pritrditev tovora, je prevelika. |
|
x |
|
|
Več kot 15 cm in nevarnost preboja zidu. |
|
x |
||
|
20.1.1.3 |
Razdalja do zadnje stene iz desk, če se ta uporablja za neposredno pritrditev tovora, je prevelika. |
|
x |
|
|
Več kot 15 cm in nevarnost preboja zidu. |
|
x |
||
|
20.1.2 |
Naprave za pritrditev, kot so letve za pritrditev, stebri za blokado, deske in klini spredaj, ob strani in zadaj |
|||
|
20.1.2.1 |
Neustrezna pritrditev na vozilo. |
x |
|
|
|
Nezadostna pritrditev. |
x |
|
||
|
Ne morejo prenašati sil zadrževanja, zrahljane. |
|
x |
||
|
20.1.2.2 |
Neustrezna pritrditev. |
x |
|
|
|
Nezadostna pritrditev. |
x |
|
||
|
Popolnoma neučinkovite. |
|
x |
||
|
20.1.2.3 |
Nezadostna stabilnost opreme za pritrditev. |
|
x |
|
|
Oprema za pritrditev popolnoma neprimerna. |
|
x |
||
|
20.1.2.4 |
Ustreznost izbrane metode za pritrditev embalaže ni najbolj optimalna. |
|
x |
|
|
Izbrana metoda je popolnoma neustrezna. |
|
x |
||
|
20.1.3 |
Neposredna pritrditev z mrežami in prekrivali |
|||
|
20.1.3.1 |
Stanje mrež in prekrival (oznaka manjka/je poškodovana, vendar naprava še dobro deluje). |
x |
|
|
|
Naprave za zadrževanje tovora so poškodovane. |
x |
|
||
|
Naprave za zadrževanje tovora so močno dotrajane in niso več primerne za uporabo. |
|
x |
||
|
20.1.3.2 |
Nezadostna moč mrež in prekrival. |
|
x |
|
|
Zmogljivost manj kot 2/3 zahtevanih sil zadrževanja. |
|
x |
||
|
20.1.3.3 |
Nezadostna pritrjenost mrež in prekrival. |
|
x |
|
|
Zmogljivost zadržanja pritrjenosti manj kot 2/3 zahtevanih sil zadrževanja. |
|
x |
||
|
20.1.3.4 |
Nezadostna ustreznost mrež in prekrival za pritrditev tovora. |
|
x |
|
|
Popolnoma neustrezni. |
|
x |
||
|
20.1.4 |
Ločevanje in oblazinjenje tovornih enot ali prostih prostorov |
|||
|
20.1.4.1 |
Neustreznost enote za ločevanje in oblazinjenje. |
|
x |
|
|
Obsežna ločitev ali prosti prostori. |
|
x |
||
|
20.1.5 |
Neposredna pričvrstitev (vodoravna, prečna, diagonalna, zanke in vzmeti) |
|||
|
20.1.5.1 |
Zahtevana moč pritrditve neustrezna. |
|
x |
|
|
Manj kot 2/3 zahtevane moči. |
|
x |
||
|
20.2 |
Zaščita pred trenjem |
|||
|
20.2.1 |
Ohranitev zahtevane moči pritrditve |
|||
|
20.2.1.1 |
Zahtevana moč pritrditve neustrezna. |
|
x |
|
|
Manj kot 2/3 zahtevane moči. |
|
x |
||
|
20.3 |
Uporabljene naprave za zadrževanje tovora |
|||
|
20.3.1 |
Neustreznost naprav za zadrževanje tovora. |
|
x |
|
|
Popolnoma neprimerna naprava. |
|
x |
||
|
20.3.2 |
Oznaka (npr. na popravljenem delu/preskusnem priklopnem vozilu) manjka/je poškodovana, vendar naprava še vedno dobro deluje. |
x |
|
|
|
Oznaka (npr. na popravljenem delu/preskusnem priklopnem vozilu) manjka/je poškodovana, vendar je naprava precej okvarjena. |
x |
|||
|
20.3.3 |
Naprave za zadrževanje tovora so poškodovane. |
|
x |
|
|
Naprave za zadrževanje tovora so močno dotrajane in niso več primerne za uporabo. |
|
x |
||
|
20.3.4 |
Ročice pričvrstitve, nepravilna uporaba. |
|
x |
|
|
Okvarjene ročice pričvrstitve. |
|
x |
||
|
20.3.5 |
Napačno zadrževanje tovora (npr. ni zaščite na robovih). |
|
x |
|
|
Uporaba okvarjenih naprav za zadrževanje tovora (npr. vozli). |
|
x |
||
|
20.3.6 |
Neustrezna pritrditev naprav za zadrževanje tovora. |
|
x |
|
|
Manj kot 2/3 zahtevane moči. |
|
x |
||
|
20.4 |
Dodatna oprema (npr. podloge proti zdrsu, zaščite za robove, drsniki robov) |
|||
|
20.4.1 |
Uporaba neustrezne opreme. |
x |
|
|
|
Uporaba napačne ali poškodovane opreme. |
x |
|
||
|
Uporabljena oprema popolnoma neustrezna. |
|
x |
||
|
20.5 |
Prevoz razsutega tovora, lahkega in rahlega materiala |
|||
|
20.5.1 |
Razsuti tovor, odpihnjen med vožnjo vozila po cesti, ki bi lahko oviral promet. |
|
x |
|
|
Predstavlja nevarnost za promet. |
|
x |
||
|
20.5.2 |
Razsuti tovor neustrezno pritrjen. |
|
x |
|
|
Izguba tovora predstavlja nevarnost za promet. |
|
x |
||
|
20.5.3 |
Lahko blago ni pokrito |
|
x |
|
|
Izguba tovora predstavlja nevarnost za promet. |
|
x |
||
|
20.6 |
Prevozi okroglega gradbenega lesa |
|||
|
20.6.1 |
Material, ki se prevaža (hlodi), je delno razrahljan. |
|
|
x |
|
20.6.2 |
Moč pritrditve enote tovora je neustrezna. |
|
x |
|
|
Manj kot 2/3 zahtevane moči. |
|
x |
||
|
30. |
Tovor popolnoma nepritrjen |
|
|
x |
(1) Direktiva Sveta 95/50/ES z dne 6. oktobra 1995 o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga (UL L 249, 17.10.1995, str. 35).
PRILOGA V
STANDARDNI OBRAZEC ZA POROČANJE KOMISIJI
Standardni obrazec se pripravi v obliki, ki omogoča obdelavo z računalnikom, posreduje pa se po elektronski poti z uporabo standardne pisarniške programske opreme.
Vsaka država članica pripravi:
|
— |
eno zbirno preglednico in |
|
— |
za vsako državo, v kateri so bila podrobneje pregledana vozila registrirana, posebno podrobno preglednico s podatki o pregledanih in ugotovljenih pomanjkljivosti vsake kategorije vozil. |
Zbirna preglednica
vseh (začetnih in podrobnejših) pregledov
|
|
Država članica poročevalka: |
npr. Belgija |
Obdobje poročanja |
leto [X] |
do |
leto [X + 1] |
|
Kategorija vozila: |
N2 |
N3 |
M2 |
M3 |
O3 |
O4 |
T5 |
Druge kategorije (neobvezno) |
Skupaj |
|||||||||
|
Država registracije |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil (1) |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
|
Belgija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bolgarija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Češka |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Danska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nemčija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Estonija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Irska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Grčija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Španija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Francija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Hrvaška |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Italija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ciper |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Latvija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Litva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Luksemburg |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Madžarska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Malta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nizozemska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Avstrija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poljska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Portugalska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Romunija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Slovenija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Slovaška |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Finska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Švedska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Združeno kraljestvo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Albanija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Andora |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Armenija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Azerbajdžan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Belorusija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bosna in Hercegovina |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gruzija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kazahstan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Lihtenštajn |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Monako |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Črna gora |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Norveška |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Republika Moldavija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ruska federacija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
San Marino |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Srbija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Švica |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tadžikistan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Turčija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Turkmenistan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ukrajina |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Uzbekistan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Druge tretje države (navedite) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Rezultati podrobnejših pregledov
|
Država članica poročevalka: |
npr. Belgija |
||||
|
Ime države članice poročevalke |
|||||
|
Država registracije: |
npr. Bolgarija |
OBDOBJE: od |
01/leto [x] |
do |
12/ leto [x + 1] |
|
Ime države, v kateri so bila vozila registrirana |
|||||
|
Kategorija vozila: |
N2 |
N3 |
M2 |
M3 |
O3 |
O4 |
T5 |
Druge kategorije (neobvezno) |
Skupaj |
|||||||||||
|
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil (2) |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
Število pregledanih vozil |
Število neustreznih vozil |
|||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||
|
Podrobnosti o napaki |
||||||||||||||||||||
|
|
Pregledano |
Neustrezno |
Pregledano |
Neustrezno |
Pregledano |
Neustrezno |
Pregledano |
Neustrezno |
Pregledano |
Neustrezno |
Pregledano |
Neustrezno |
Pregledano |
Neustrezno |
Pregledano |
Neustrezno |
Pregledano |
Neustrezno |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
Podrobnosti o napaki (dodatno) |
||||||||||||||||||||
|
1.1.1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
1.1.2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
… |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
2.1.1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
2.1.2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
… |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
3.1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
3.2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
… |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
20.6.2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
30. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
Skupno število neustreznih postavk |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
(1) Neustrezna vozila z večjimi ali nevarnimi pomanjkljivostmi iz Priloge IV.
(2) Neustrezna vozila z večjimi ali nevarnimi pomanjkljivostmi iz Priloge IV.