PRILOGA

Tehnična specifikacija za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „tirna vozila – tovorni vagoni“

KAZALO

1.

Uvod

1.1	Tehnično področje uporabe

1.2	Zemljepisno območje uporabe

1.3	Vsebina te TSI

2.	Področje uporabe in opredelitev podsistema

3.	Bistvene zahteve

4.	Opis značilnosti podsistema

4.1

Uvod

4.2	Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem

4.2.1

Splošno

4.2.2

Strukture in mehanski deli

4.2.2.1

Mehanski vmesnik

4.2.2.1.1

Končna spenjača

4.2.2.1.2

Notranja spenjača

4.2.2.2

Trdnost enote

4.2.2.3

Celovitost enote

4.2.3

Medsebojno vplivanje profilov in tira

4.2.3.1

Profili

4.2.3.2

Združljivost z zmogljivostjo tirnic za prenašanje obremenitve

4.2.3.3

Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka

4.2.3.4

Nadzor stanja osnih ležajev

4.2.3.5

Varnost pri vožnji

4.2.3.5.1

Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih

4.2.3.5.2

Vozna dinamika

4.2.3.6

Tekalni mehanizem

4.2.3.6.1

Konstrukcijsko projektiranje podstavnega vozička

4.2.3.6.2

Značilnosti kolesnih dvojic

4.2.3.6.3

Značilnosti koles

4.2.3.6.4

Značilnosti osi

4.2.3.6.5

Pestnice/osni ležaji

4.2.3.6.6

Kolesne dvojice s spremenljivo tirno širino

4.2.3.6.7

Tekalni mehanizem za ročno zamenjavo kolesnih dvojic

4.2.4

Zavora

4.2.4.1

Splošno

4.2.4.2

Varnostne zahteve

4.2.4.3

Funkcionalne in tehnične zahteve

4.2.4.3.1

Splošne funkcionalne zahteve

4.2.4.3.2

Zavorna zmogljivost

4.2.4.3.2.1

Delovna zavora

4.2.4.3.2.2

Parkirna zavora

4.2.4.3.3

Toplotna zmogljivost

4.2.4.3.4

Zaščita proti zdrsavanju koles (WSP)

4.2.5

Okoljski pogoji

4.2.6

Sistemska zaščita

4.2.6.1

Požarna varnost

4.2.6.1.1

Splošno

4.2.6.1.2

Funkcionalne in tehnične specifikacije

4.2.6.1.2.1

Pregrade

4.2.6.1.2.2

Materiali

4.2.6.1.2.3

Kabli

4.2.6.1.2.4

Vnetljive tekočine

4.2.6.2

Zaščita pred električnimi nevarnostmi

4.2.6.2.1

Varnostni ukrepi za preprečevanje posrednega stika (zaščitno spenjanje)

4.2.6.2.2

Varnostni ukrepi za preprečevanje neposrednega stika

4.2.6.3

Naprave za pritrditev signala za sklep

4.3	Funkcionalna in tehnična specifikacija za vmesnike

4.3.1

Vmesnik za podsistem „infrastruktura“

4.3.2

Vmesnik za podsistem „vodenje in upravljanje prometa“

4.3.3

Vmesnik za podsistem „vodenje-upravljanje in signalizacija“

4.4	Operativni predpisi

4.5	Pravila glede vzdrževanja

4.5.1

Splošna dokumentacija

4.5.2

Dokumentacija o utemeljitvi načrta vzdrževanja

4.5.3

Dokumentacija z opisom vzdrževanja

4.6	Strokovna usposobljenost

4.7	Zdravstveni in varnostni pogoji

4.8	Parametri, ki se vpišejo v tehnično dokumentacijo

5.	Komponente interoperabilnosti

5.1

Splošno

5.2	Inovativne rešitve

5.3	Specifikacije komponent interoperabilnosti

5.3.1

Tekalni mehanizem

5.3.2

Kolesna dvojica

5.3.3

Kolo

5.3.4

Os

5.3.5

Sklepni signal

6.	Ocena skladnosti in ES-verifikacija

6.1	Komponenta interoperabilnosti

6.1.1

Moduli

6.1.2

Postopki ocenjevanja skladnosti

6.1.2.1

Tekalni mehanizem

6.1.2.2

Kolesna dvojica

6.1.2.3

Kolo

6.1.2.4

Os

6.1.3

Inovativne rešitve za komponente interoperabilnosti

6.2

Podsistem

6.2.1

Moduli

6.2.2

Postopki ES-verifikacije

6.2.2.1

Trdnost enote

6.2.2.2

Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih

6.2.2.3

Vozna dinamika

6.2.2.4

Pestnica/osni ležaji

6.2.2.5

Tekalni mehanizem za ročno zamenjavo kolesnih dvojic

6.2.2.6

Toplotna zmogljivost

6.2.2.7

Okoljski pogoji

6.2.2.8

Požarna varnost

6.2.2.8.1

Pregrade

6.2.2.8.2

Materiali

6.2.2.8.3

Kabli

6.2.2.8.4

Vnetljive tekočine

6.2.3

Inovativne rešitve

6.3	Podsistem s komponentami, ki ustrezajo komponentam interoperabilnosti brez izjave ES

6.4	Faze konstruiranja, v katerih se zahteva ocenjevanje

6.5	Komponente z izjavo ES o skladnosti

7.

Izvajanje

7.1	Dovoljenje za začetek obratovanja

7.1.1

Dovoljenje za začetek obratovanja novega vozila v skladu s prejšnjimi TSI v zvezi z železniškim voznim parkom – tovorni vagoni (WAG TSI)

7.1.2

Vzajemno priznavanje prvega dovoljenja za začetek obratovanja

7.2	Zamenjava, obnova in nadgradnja

7.3	Posebni primeri

7.3.1

Uvod

7.3.2

Seznam posebnih primerov

7.3.2.1

Splošni posebni primeri

7.3.2.2

Nadzor stanja osnih ležajev (točka 4.2.3.4)

7.3.2.3

Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih (točka 4.2.3.5.1)

7.3.2.4

Vozna dinamika (točka 4.2.3.5.2)

7.3.2.5

Značilnosti kolesnih dvojic (točka 4.2.3.6.2)

7.3.2.6

Značilnosti koles (točka 4.2.3.6.3)

7.3.2.7

Naprave za pritrditev signala za sklep (točka 4.2.6.3)

7.4	Posebni okoljski pogoji

7.5	Tovorni vagoni, ki obratujejo na podlagi nacionalnih, dvostranskih, večstranskih ali mednarodnih sporazumov

Dodatki

1.   UVOD

Tehnična specifikacija za interoperabilnost (TSI) je specifikacija, ki velja za podsistem (ali del podsistema), kot je opisan v členu 2(i) Direktive 2008/57/ES, da se:

—	zagotovi interoperabilnost železniškega sistema in

—	izpolnijo bistvene zahteve.

1.1   Tehnično področje uporabe

Glej člen 2 te uredbe.

1.2   Zemljepisno območje uporabe

Zemljepisno območje uporabe te TSI je celotni železniški sistem Evropske unije, določen v členu 1 Direktive 2008/57/ES, ob upoštevanju omejitev v zvezi s tirno širino iz člena 2.

1.3   Vsebina te TSI

V skladu s členom 5(3) Direktive 2008/57/ES ta TSI:

(a)	navaja predvideno področje uporabe (poglavje 2);

(b)	določa bistvene zahteve za zadevni del podsistema železniškega voznega parka in njegove vmesnike glede na druge podsisteme (poglavje 3);

(c)	določa funkcionalne in tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati podsistem in njegovi vmesniki z drugimi podsistemi (poglavje 4);

(d)	določa komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki jih morajo obravnavati evropske specifikacije, vključno z evropskimi standardi, potrebnimi za doseganje interoperabilnosti znotraj železniškega sistema (poglavje 5);

(e)	za vsak obravnavani primer posebej navaja, katere postopke je treba uporabiti za oceno skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti in „ES“-verifikacijo podsistemov (poglavje 6);

(f)	navaja strategijo izvajanja TSI (poglavje 7);

(g)	navaja pogoje glede strokovne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu, ki se zahtevajo za zadevno osebje pri obratovanju in vzdrževanju zgornjega podsistema, pa tudi za izvajanje te TSI (poglavje 4).

2.   PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV PODSISTEMA

Ta TSI se uporablja za „tovorne vagone, vključno z vozili, ki so namenjena za prevoz tovornjakov“, kot je navedeno v oddelku 1.2 Priloge I k Direktivi 2008/57/ES, ob upoštevanju omejitev iz člena 2. Ta del podsistema železniškega voznega parka se v nadaljnjem besedilu imenuje „tovorni vagon“ in spada v podsistem „tirna vozila“, kot je določen v Prilogi II k Direktivi 2008/57/ES.

Druga vozila, navedena v točki 1.2 Priloge I k Direktivi 2008/57/ES, so izključena iz področja uporabe te TSI; to velja zlasti za mobilno opremo za gradnjo in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vozila, ki so konstruirana za prevoz

—	motornih vozil s potniki v vozilu ali

—	motornih vozil brez potnikov v vozilu, ki pa so predvidena za vključitev v potniški vlak (vagoni za avtomobile).

V tej TSI se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„Enota“ je splošni izraz, ki se uporablja za železniški vozni park. Spada v področje uporabe te TSI, zato se obravnava s postopki za ES-verifikacijo. Enoto lahko sestavlja: — „vagon“, ki lahko obratuje ločeno kot posamezen okvir, nameščen na lastni komplet koles, ali — kompozicija trajno povezanih „elementov“, ki ne morejo obratovati ločeno, ali — „ločeni železniški podstavni vozički, povezani z združljivim(-i) cestnim(-i) vozilom(-li)“, katerih kombinacija oblikuje kompozicijo z železnico združljivega sistema.

(b)	„Vlak“ je obratovalna sestava, ki je sestavljena iz več enot.

(c)

„Stanje načrtovanega delovanja“ vključuje vse pogoje, v okviru katerih je enota predvidena za obratovanje, in njene tehnične omejitve. Stanje načrtovanega delovanja lahko presega specifikacije te TSI, da se lahko enote uporabljajo skupaj na vlaku v omrežju v skladu s sistemom upravljanja varnosti prevoznika.

3.   BISTVENE ZAHTEVE

Člen 4(1) Direktive 2008/57/ES določa, da železniški sistem, njegovi podsistemi in komponente interoperabilnosti izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve. Bistvene zahteve so določene v splošnih pogojih Priloge III k Direktivi 2008/57/ES. Preglednica 1 prikazuje osnovne parametre iz te TSI, in njihovo ustrezanje bistvenim zahtevam iz Priloge III k Direktivi 2008/57/ES.

Preglednica 1

Osnovni parametri in njihovo ustrezanje bistvenim zahtevam

Točka	Osnovni parameter	Bistvene zahteve
		Varnost	Zanesljivost in razpoložljivost	Zdravje	Varstvo okolja	Tehnična združljivost
4.2.2.1.1	Končna spenjača	1.1.1, 1.1.3, 1.1.5, 2.4.1
4.2.2.1.2	Notranja spenjača	1.1.1, 1.1.3, 2.4.1
4.2.2.2	Trdnost enote	1.1.1, 1.1.3, 2.4.1
4.2.2.3	Celovitost enote	1.1.1
4.2.3.1	Profili	1.1.1				2.4.3
4.2.3.2	Združljivost z nosilnostjo tirnic za prenašanje obremenitve	1.1.1				2.4.3
4.2.3.3	Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka	1.1.1				2.4.3
4.2.3.4	Nadzor stanja osnih ležajev	1.1.1	1.2			2.4.3
4.2.3.5.1	Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih	1.1.1, 1.1.2, 2.4.1				2.4.3
4.2.3.5.2	Vozna dinamika	1.1.1 1.1.2				2.4.3
4.2.3.6.1	Konstrukcijsko projektiranje podstavnega vozička	1.1.1, 1.1.2, 1.1.3
4.2.3.6.2	Značilnosti kolesnih dvojic	1.1.1, 1.1.2, 1.1.3				2.4.3
4.2.3.6.3	Značilnosti koles	1.1.1, 1.1.2, 1.1.3				2.4.3
4.2.3.6.4	Značilnosti osi	1.1.1, 1.1.2, 1.1.3
4.2.3.6.5	Pestnica/osni ležaji	1.1.1, 1.1.2, 1.1.3
4.2.3.6.6	Kolesne dvojice s spremenljivo tirno širino	1.1.1, 1.1.2, 1.1.3
4.2.3.6.7	Tekalni mehanizem za ročno zamenjavo kolesnih dvojic	1.1.1, 1.1.2, 1.1.3
4.2.4.2	Zavora – varnostne zahteve	1.1.1, 1.1.3	1.2 2.4.2
4.2.4.3.1	Zavora – splošne funkcionalne zahteve	1.1.1 2.4.1	2.4.2
4.2.4.3.2.1	Zmogljivost zavor – delovna zavora	1.1.1, 1.1.2 2.4.1	2.4.2			1.5
4.2.4.3.2.2	Zmogljivost zavor – parkirna zavora	2.4.1				2.4.3
4.2.4.3.3	Zavora – toplotna zmogljivost	1.1.1, 1.1.3 2.4.1				2.4.3
4.2.4.3.4	Zavora – zaščitna naprava proti zdrsavanju koles (WSP)	2.4.1	2.4.2
4.2.5	Okoljski pogoji	1.1.1 1.1.2				2.4.3
4.2.6.1	Požarna varnost	1.1.1 1.1.4
4.2.6.1.2.1	Požarna varnost – pregrade	1.1.4		1.3.2	1.4.2
4.2.6.1.2.2	Požarna varnost – materiali	1.1.4		1.3.2	1.4.2
4.2.6.1.2.3	Požarna varnost – kabli	1.1.4 1.1.5		1.3.2	1.4.2
4.2.6.1.2.4	Požarna varnost – vnetljive tekočine	1.1.4		1.3.2	1.4.2
4.2.6.2	Zaščita pred električnimi nevarnostmi	1.1.5 2.4.1
4.2.6.3	Naprava za pritrditev signala za sklep	1.1.1

Bistvene zahteve 1.3.1, 1.4.1, 1.4.3, 1.4.4 in 1.4.5 iz Priloge III k Direktivi 2008/57/ES spadajo v področje uporabe druge zakonodaje Unije.

4.   OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMA

4.1   Uvod

Železniški sistem, za katerega se uporablja Direktiva 2008/57/ES in katerega del so tovorni vagoni, je integriran sistem, katerega skladnost se preverja. Zlasti se preverjajo usklajenost s specifikacijami za podsistem tirna vozila in združljivost z omrežjem (oddelek 4.2), njegovi vmesniki za povezavo z drugimi podsistemi železniškega sistema, s katerimi se povezuje (oddelka 4.2 in 4.3), ter začetni predpisi za obratovanje in vzdrževanje (oddelka 4.4 in 4.5), kot zahteva člen 18(3) Direktive 2008/57/ES.

Tehnična dokumentacija, ki je določena v členu 18(3) in Prilogi VI k Direktivi 2008/57/ES (oddelek 4.8), vsebuje zlasti projektirane vrednosti v zvezi z združljivostjo z omrežjem.

4.2   Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem

4.2.1   Splošno

Na podlagi bistvenih zahtev iz poglavja 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije podsistema „železniški vozni park – tovorni vagoni“ združene in razvrščene v naslednjih točkah tega poglavja:

—	konstrukcija in mehanski deli,

—	medsebojno vplivanje vozilo-tir in profili,

—

zavora,

—	okoljski pogoji,

—	sistemska zaščita.

Funkcionalne in tehnične specifikacije za tovorni vagon in njegove vmesnike ne predpisujejo uporabe posebnih tehničnih rešitev, razen kadar je to nujno potrebno za interoperabilnost železniškega sistema in izpolnjevanje ustreznih bistvenih zahtev.

Za inovativne rešitve, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te TSI in/ali jih ni mogoče oceniti, kot je navedeno v tej TSI, so potrebne nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja. Da bi se omogočile tehnološke inovacije, se te specifikacije in metode ocenjevanja razvijejo s procesom „inovativna rešitev“, ki je opisan v poglavju 6.

Kadar za določen tehnični vidik funkcionalne in tehnične specifikacije, ki so potrebne za doseganje interoperabilnosti in izpolnjevanje bistvenih zahtev, niso bile razvite, je ta vidik opredeljen kot odprta točka v ustrezni točki. Kot zahteva člen 5(6) Direktive 2008/57/ES, so vse odprte točke navedene v Dodatku A.

V Dodatku C je naveden sklop pogojev. Skladnost s tem sklopom pogojev ni obvezna. Če se izbere ta možnost, priglašeni organ oceni skladnost v postopku ES-verifikacije.

V skladu s členom 5(5) Direktive 2008/57/ES se lahko za vsako TSI predvidijo posebni primeri. Takšne določbe so navedene v poglavju 7.

Če je mogoče, je postopek ocenjevanja za zahteve iz oddelka 4.2 opredeljen v poglavju 6. V teh primerih se besedilo oddelka 4.2 sklicuje na določbe ustreznih točk in podtočk poglavja 6. Če za določen osnovni parameter ločevanje zahtev in postopkov ocenjevanja ni izvedljivo, sklic ni naveden.

4.2.2   Konstrukcija in mehanski deli

4.2.2.1   Mehanski vmesnik

4.2.2.1.1    Končna spenjača

Končna spenjača je mehanski vmesnik med enotami, ki sestavljajo vlak.

Spenjalni sistem se konstruira tako, da med enotama, ki jih je treba speti/odpeti, ni potrebna prisotnost osebja, kadar se katera koli izmed enot premika.

Končne spenjače so gibljive in lahko vzdržijo sile v skladu z opredeljenim stanjem načrtovanega delovanja enote.

4.2.2.1.2    Notranja spenjača

Notranja spenjača je mehanski vmesnik med elementi, ki sestavljajo enoto.

Notranja spenjača je gibljiva in lahko vzdrži sile v skladu z opredeljenim stanjem načrtovanega delovanja enote. Spoj med dvema elementoma s skupnim tekalnim mehanizmom je obravnavan v točki 4.2.2.2.

Vzdolžna trdnost notranje(-jih) spenjače (spenjač) je enaka vzdolžni trdnosti končne(-nih) spenjače (spenjač) enote ali višja od nje.

4.2.2.2   Trdnost enote

Konstrukcija osrednjega dela enote ter vseh dodatkov k opremi in točk dviga je konstruirana tako, da v okviru primerov obremenitve, opredeljenih v poglavju 5 standarda EN 12663-2:2010, ne nastanejo razpoke, večje stalne deformacije ali prelomi. Šteje se, da so tehnike spenjanja zajete v prikaz skladnosti v skladu s točko 6.2.2.1.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.1.

Na enoti se označi položaj točk dviga. Oznaka ustreza točki 4.5.13 standarda EN 15877-1:2012.

4.2.2.3   Celovitost enote

Enota se konstruira tako, da so vsi premični deli, ki so predvideni za zapiranje odprtin (vrata za dostop, ponjava, pokrovi, lopute itd.), zavarovani pred nenamernim premikanjem.

Naprave za zaklepanje kažejo položaj (odprto/zaprto) in so vidne na zunanji strani enote.

4.2.3   Medsebojno vplivanje profilov in tira

4.2.3.1   Profili

Ta točka obravnava pravila za izračunavanje, ki je namenjeno za dimenzioniranje železniškega voznega parka za vožnjo po enem ali več omrežjih brez nevarnosti trčenja.

Skladnost enote s predvidenim referenčnim profilom, skupaj z referenčnim profilom spodnjega dela vozila, se določi z eno od metod, navedenih v EN 15273-2:2009.

Za ugotovitev skladnosti, če obstaja, med referenčnim profilom, določenim za enoto, in ustreznimi ciljnimi referenčnimi profili G1, GA, GB in GC, vključno z referenčnimi profili za spodnji del vozila, GIC1 in GIC2, se uporablja kinematična metoda, ki je opisana v standardu EN 15273-2:2009.

4.2.3.2   Združljivost z zmogljivostjo tirnic za prenašanje obremenitve

Da se preveri skladnost z zmogljivostjo tirnic za prenašanje obremenitve, se določijo značilnosti navpične obremenitve enote.

Dopustni koristni tovor, ki ga lahko prevaža enota, za osne obremenitve do vključno 25 ton se določi z uporabo točk 6.1 in 6.2 standarda EN 15528:2008.

4.2.3.3   Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka

Če je predvideno, da je enota združljiva z enim ali več naslednjimi sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka, se ta skladnost določi v skladu z določbami Sklepa Komisije 2012/88/EU (1).

(a)	Sistemi za ugotavljanje lokacij vlakov na podlagi tirnih tokokrogov.

(b)	Sistemi za ugotavljanje lokacij vlakov na podlagi števcev osi.

(c)	Sistemi za ugotavljanje lokacij vlakov na podlagi opreme za zankanje.

4.2.3.4   Nadzor stanja osnih ležajev

Nadzor stanja osnih ležajev se lahko omogoči z

—	opremo za zaznavanje ob progi ali

—	opremo na vozilu.

Če je predvideno, da je enoto mogoče spremljati z opremo za zaznavanje ob progi v omrežju s tirno širino 1 435 mm, je enota skladna s točkama 5.1 in 5.2 standarda EN 15437-1:2009, da se zagotovi zadostna vidljivost.

Za enote, ki so predvidene za obratovanje na omrežjih s tirno širino 1 524 mm, 1 600 mm in 1 668 mm, se uporabljajo ustrezne vrednosti za parametre standarda EN 15437-1:2009 iz preglednice 2.

Preglednica 2

Ciljno in zaščiteno območje za enote, ki so predvidene za obratovanje na določenih omrežjih

	YTA (mm)	WTA (mm)	LTA (mm)	YPZ (mm)	WPZ (mm)	LPZ (mm)
1 524 mm (ustrezni sta obe območji)	1 080 ± 35	≥ 50	≥ 200	1 080 ± 5	≥ 140	≥ 500
	894 ± 2	≥ 14	≥ 200	894 ± 2	≥ 28	≥ 500
1 600 mm	1 110 ± 2	≥ 70	≥ 180	1 110 ± 2	≥ 125	≥ 500
1 668 mm	1 176 ± 10	≥ 55	≥ 100	1 176 ± 10	≥ 110	≥ 500

Specifikacije za konstrukcijo in oceno skladnosti opreme na vozilu so v tej TSI odprta točka.

4.2.3.5   Varnost pri vožnji

vozna dinamika vozila močno vpliva na zaščito pred iztirjenjem, varnost pri vožnji in obremenitev tira.

4.2.3.5.1    Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih

Enota se konstruira tako, da se zagotovi varna vožnja po vegavih tirih, zlasti ob upoštevanju faze prehoda med nadvišanim in nenadvišanim tirom ter odkloni na prečnih profilih.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.2.

4.2.3.5.2    Vozna dinamika

Enota se konstruira tako, da se zagotovi varno premikanje do najvišje konstrukcijsko določene hitrosti.

Vozna dinamika enote se dokaže z:

—	uporabo postopkov iz poglavja 5 standarda EN 14363:2005 ali

—	izvajanjem simulacij z uporabo potrjenega modela.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.3.

Za enote, opremljene s tekalnim mehanizmom, ocenjenim na ravni interoperabilnosti komponent v skladu s točko 6.1.2.1, se posebni preskus ali simulacija na ravni podsistema ne zahteva.

4.2.3.6   Tekalni mehanizem

Tekalni mehanizem zagotavlja varno vožnjo in usmerjanje enote ter prenos zavornih sil, če je to zahtevano.

4.2.3.6.1    Konstrukcijsko projektiranje podstavnega vozička

Celovitost konstrukcije podstavnega vozička, vse pritrjene opreme in povezave med nadgradnjo in podstavnim vozičkom se prikažejo na podlagi metod, določenih v točki 6.2 standarda EN 13749:2011.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.1.2.1.

4.2.3.6.2    Značilnosti kolesnih dvojic

Sklop kolesne dvojice je zmožen prenašati sile in navor med pritrjenimi deli v skladu z območjem uporabe.

Geometrijske mere kolesnih dvojic, prikazane v sliki 1, so skladne z mejnimi vrednostmi, navedenimi v preglednici 3. Te mejne vrednosti se štejejo za projektne vrednosti in se kot delovne mejne vrednosti navedejo v dokumentaciji o vzdrževanju, opisani v oddelku 4.5.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.1.2.2.

Slika 1

Oznake za kolesne dvojice, uporabljene v preglednici 3

Preglednica 3

Meje uporabe geometrijskih mer kolesnih dvojic

Oznaka		Premer kolesa D (mm)	Najmanjša vrednost (mm)	Največja vrednost (mm)
1 435 mm	Razdalja med sprednjima deloma (SR)	330 ≤ D ≤ 760	1 415	1 426
		760 < D ≤ 840	1 412	1 426
		D > 840	1 410	1 426
	Razdalja med zadnjima deloma (AR)	330 ≤ D ≤ 760	1 359	1 363
		760 < D ≤ 840	1 358	1 363
		D > 840	1 357	1 363
1 524 mm	Razdalja med sprednjima deloma (SR)	400 ≤ D < 840	1 492	1 514
		D ≥ 840	1 487	1 514
	Razdalja med zadnjima deloma (AR)	400 ≤ D < 840	1 444	1 448
		D ≥ 840	1 442	1 448
1 600 mm	Razdalja med sprednjima deloma (SR)	690 ≤ D ≤ 1 016	1 573	1 592
	Razdalja med zadnjima deloma (AR)	690 ≤ D ≤ 1 016	1 521	1 526
1 668 mm	Razdalja med sprednjima deloma (SR)	330 ≤ D < 840	1 648 (2)	1 659
		840 ≤ D ≤ 1 250	1 643 (2)	1 659
	Razdalja med zadnjima deloma (AR)	330 ≤ D < 840	1 592	1 596
		840 ≤ D ≤ 1 250	1 590	1 596

4.2.3.6.3    Značilnosti koles

Geometrijske mere koles, opredeljene v sliki 2, so skladne z mejnimi vrednostmi, opredeljenimi v preglednici 4.

Preglednica 4

Meje uporabe geometrijskih dimenzij koles

Oznaka		Premer kolesa D (mm)	Najmanjša vrednost (mm)	Največja vrednost (mm)
1 435 mm	Širina platišča (BR) (z največjim zarobkom 5 mm)	D ≥ 330	133	140
	Debelina sledilnega venca (Sd)	330 ≤ D ≤ 760	27,5	33
		760 < D ≤ 840	25	33
		D > 840	22	33
	Višina sledilnega venca (Sh)	330 ≤ D ≤ 630	31,5	36
		630 < D ≤ 760	29,5	36
		D > 760	27,5	36
	Stranica sledilnega venca (qR)	D ≥ 330	6,5	—
1 524 mm	Širina platišča (BR) (z največjim zarobkom 5 mm)	D ≥ 400	134	140
	Debelina sledilnega venca (Sd)	400 ≤ D < 760	27,5	33
		760 ≤ D < 840	25	33
		D ≥ 840	22	33
	Višina sledilnega venca (Sh)	400 ≤ D < 630	31,5	36
		630 ≤ D < 760	29,5	36
		D ≥ 760	27,5	36
	Stranica sledilnega venca (qR)	D ≥ 400	6,5	—
1 600 mm	Širina platišča (BR) (z največjim zarobkom 5 mm)	690 ≤ D ≤ 1 016	137	139
	Debelina sledilnega venca (Sd)	690 ≤ D ≤ 1 016	26	33
	Višina sledilnega venca (Sh)	690 ≤ D ≤ 1 016	28	38
	Stranica sledilnega venca (qR)	690 ≤ D ≤ 1 016	6,5	—
1 668 mm	Širina platišča (BR) (z največjim zarobkom 5 mm)	D ≥ 330	133	140
	Debelina sledilnega venca (Sd)	330 ≤ D ≤ 840	27,5	33
		D > 840	22 (PT); 25 (ES)	33
	Višina sledilnega venca (Sh)	330 ≤ D ≤ 630	31,5	36
		630 ≤ D ≤ 760	29,5	36
		D > 760	27,5	36
	Stranica sledilnega venca (qR)	D ≥ 330	6,5	—

Te mejne vrednosti se štejejo za projektne vrednosti in se kot delovne mejne vrednosti navedejo v dokumentaciji o vzdrževanju, opisani v oddelku 4.5.

Slika 2

Oznake za kolesa, uporabljene v preglednici 4

Mehanske značilnosti koles zagotavljajo prenos sil in navora ter odpornost na toplotno obremenitev, kadar se to zahteva v skladu z območjem uporabe.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.1.2.3.

4.2.3.6.4    Značilnosti osi

Značilnosti osi zagotavljajo prenos sil in navora v skladu z območjem uporabe.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.1.2.4.

Sledljivost osi upošteva ugotovitve delovne skupine ERA za vzdrževanje tovornih vagonov (glej „Final report on the activities of the Task Force Freight Wagon Maintenance“ - Končno poročilo o delu delovne skupine za vzdrževanje tovornih vagonov), ki je objavljeno na spletišču Evropske agencije za železniški promet http://www.era.europa.eu).

4.2.3.6.5    Pestnice/osni ležaji

Pestnica in ležaji se konstruirajo ob upoštevanju mehanske odpornosti in značilnosti dinamične trdnosti. Opredelijo se mejne temperature, dosežene pri obratovanju, ki so ustrezne za ugotavljanje pregretosti pestnice.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.4.

4.2.3.6.6    Kolesne dvojice s spremenljivo tirno širino

Ta zahteva velja za enote, opremljene s kolesnimi dvojicami s spremenljivo tirno širino z menjavo med dvema tirnima širinama.

Mehanizem za menjavo kolesnih dvojic zagotavlja varen zaklep

—

koles in

—	ustrezne zavorne opreme

v pravilnem predvidenem osnem položaju kolesa ob upoštevanju dinamičnih učinkov v skladu z opredeljenim stanjem načrtovanega delovanja enote.

Ocenjevanje skladnosti zahtev, ki so opredeljene v tej točki, je odprta točka.

4.2.3.6.7    Tekalni mehanizem za ročno zamenjavo kolesnih dvojic

Zahteva se uporablja za enote, ki so pripravljene za vožnjo po različnih tirnih širinah s fizično zamenjavo kolesnih dvojic.

Enota se opremi z mehanizmom za zaklepanje, da se zagotovi pravilni položaj njene zavorne opreme v različnih konfiguracijah, ob upoštevanju dinamičnih učinkov v skladu z opredeljenim stanjem načrtovanega delovanja enote.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.5.

4.2.4   Zavora

4.2.4.1   Splošno

Namen zavornega sistema vlaka je zagotoviti, da se:

—	lahko zmanjša hitrost vlaka,

—	lahko obdrži hitrost vlaka na nagibu,

—	vlak lahko zaustavi znotraj največje dovoljene zavorne razdalje in

—	da se vlak lahko imobilizira.

Temeljni dejavniki, ki vplivajo na zavorno zmogljivost in proces zaviranja, so:

—	zavorna moč,

—	masa vlaka,

—

hitrost,

—	dovoljena zavorna razdalja,

—	razpoložljiva adhezija in

—	nagib tirov.

Zavorna zmogljivost vlaka se opredeli na podlagi posamezne zavorne zmogljivosti posamezne enote vlaka.

4.2.4.2   Varnostne zahteve

Zavorni sistem prispeva k ravni varnosti železniškega sistema. Zato je treba za konstruiranje zavornega sistema enote opraviti oceno tveganja v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 352/2009 (3) ob upoštevanju nevarnosti popolne izgube zmožnosti zaviranja enote. Šteje se, da je stopnja resnosti katastrofalna, kadar vpliva:

—	samo na enoto (kombinacija napak) ali

—	na zmožnost zaviranja več kot ene enote (ena napaka).

Predpostavlja se, da je izpolnjevanje pogojev C.9 in C.14 v Dodatku C v skladu s to zahtevo.

4.2.4.3   Funkcionalne in tehnične zahteve

4.2.4.3.1    Splošne funkcionalne zahteve

Zavorna oprema enote zagotavlja funkcije zaviranja kot stiskanje in popuščanje zavore na podlagi prenesenega signala. Zavora je:

—	zvezna (signal za sprožitev ali popustitev zavore se prenese iz osrednje nadzorne enote po celotnem vlaku z nadzornim vodom),

—	samodejna (nenamerna prekinitev nadzornega voda povzroči sprožitev zavore na vseh enotah vlaka in zaustavi vsak del),

—	zavoro je možno izključiti, kar omogoča njeno popustitev in izolacijo.

4.2.4.3.2    Zavorna zmogljivost

4.2.4.3.2.1   Delovna zavora

Zavorna zmogljivost vlaka ali enote je sposobnost zmanjšanja hitrosti. Zavorna zmogljivost je rezultat zavorne moči, ki je na razpolago za zaviranje vlaka ali enote znotraj opredeljenih mejnih vrednosti, in vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri pretvarjanju in oddajanju energije, vključno z uporom vlaka.

Zavorna zmogljivost enote se izračuna v skladu z enim od naslednjih dokumentov:

—	EN 14531-6:2009 ali

—	UIC 544-1:2012.

Izračun se potrdi s preskusi. Izračun zavorne zmogljivosti v skladu z UIC 544-1 se potrdi, kakor je določeno v UIC 544-1:2012.

4.2.4.3.2.2   Parkirna zavora

Parkirna zavora je zavora, ki preprečuje, da bi se parkiran železniški vozni park pod določenimi pogoji, ki vključujejo kraj, veter, nagib in stanje natovorjenosti železniškega voznega parka, premaknil, dokler ni parkirna zavora namenoma popuščena.

Če je enota opremljena s parkirno zavoro, izpolnjuje naslednje zahteve:

—	imobilizacija traja, dokler se namerno ne sprosti,

—	če ni mogoče neposredno ugotoviti stanja parkirne zavore, se na obeh straneh zunanjosti vozila zagotovi indikator, ki kaže stanje zavore,

—	najmanjša zavorna zmogljivost parkirne zavore brez upoštevanja vetra se določi z izračuni, kot je opredeljeno v točki 6 standarda EN 14531-6:2009,

—	najmanjša zavorna zmogljivost parkirne zavore se označi na enoti. Oznaka je skladna s točko 4.5.25 standarda EN 15877-1:2012. Parkirna zavora enote se konstruira ob upoštevanju faktorja adhezije kolo/tirnica (jeklo/jeklo), ki ni višji od 0,12.

4.2.4.3.3    Toplotna zmogljivost

Zavorna oprema je sposobna prenesti eno zasilno zaviranje brez izgube zavorne zmogljivosti zaradi toplotnih ali mehanskih učinkov.

Zavorna moč, pri kateri je enota sposobna prenesti zasilno zaviranje brez izgube zavorne zmogljivosti zaradi toplotnih ali mehanskih učinkov, se opredeli in izrazi s hitrostjo in časom zaviranja.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.6.

Nagib 21 ‰ pri 70 km/h na poti 40 km se lahko upošteva kot referenčni primer toplotne zmogljivosti, ki zagotovi zavorno moč 45 kW na kolo v 34 minutah za nazivni premer kolesa 920 mm in osno obremenitev 22,5 tone.

4.2.4.3.4    Zaščita proti zdrsavanju koles (WSP)

Zaščita proti zdrsavanju koles (WSP) je sistem, konstruiran tako, da čim bolje izkoristi razpoložljivo adhezijo z omejevanjem, zadrževanjem ali povečevanjem zavorne sile ter tako prepreči blokiranje ali nenadzorovano zdrsavanje kolesnih dvojic. S tem se optimira zavorna pot.

Če se uporablja elektronski nadzor proti zdrsavanju koles (WSP), se negativni učinki okvar WSP zmanjšajo s primernimi postopki konstruiranja sistema in tehnično konfiguracijo.

WSP ne spreminja funkcionalnih značilnosti zavor. Zračna oprema vozila je dimenzionirana tako, da poraba zraka za WSP ne oslabi zmogljivosti pnevmatične zavore. Proces konstruiranja WSP upošteva, da WSP nima škodljivega vpliva na sestavne dele vozila (zavorne naprave, kolesne obroče, pestnice itd.).

Z WSP so opremljene naslednje vrste enot:

—	enote, ki so opremljene z vsemi vrstami zavornjakov, pri katerih je največja srednja uporaba adhezije večja od 0,12,

—	enote, ki so opremljene samo s kolutnimi zavorami in/ali sestavljenimi zavornjaki, pri katerih je največja srednja uporaba adhezije večja od 0,11.

4.2.5   Okoljski pogoji

Pri konstruiranju enote in njenih sestavnih delov se upoštevajo okoljski pogoji, ki jim bo železniški vozni park izpostavljen.

Okoljski parametri so opisani v točkah v nadaljevanju. Za vsak okoljski parameter je opredeljen nazivni razpon, ki je najpogostejši v Evropi in je podlaga za interoperabilno enoto.

Za nekatere okoljske parametre so opredeljeni drugi razponi. V tem primeru se izbere razpon za konstruiranje enote.

Za funkcije, opredeljene v točkah, navedenih v nadaljevanju, se v tehnični dokumentaciji opišejo sprejeti ukrepi v zvezi s konstruiranjem in/ali preskušanjem, s katerimi se zagotovi, da tirna vozila izpolnjujejo zahteve iz TSI v tem razponu.

Glede na izbrane razpone in sprejete ukrepe (opisane v tehnični dokumentaciji) so lahko potrebni ustrezni predpisi o obratovanju, kadar enota, ki je konstruirana za nazivni razpon, deluje na določeni progi, na kateri je v določenih obdobjih leta nazivni razpon presežen.

Razpone, ki se razlikujejo od nazivnega in jih je treba izbrati, da bi se izognili omejevalnim predpisom, povezanim z okoljskimi pogoji, opredelijo države članice in so navedeni v oddelku 7.4.

Enota in njeni sestavni deli se konstruirajo ob upoštevanju enega ali več naslednjih razredov zunanje temperature zraka:

—	T1: –25 °C do +40 °C (nazivna),

—	T2: –40 °C do + 35 °C in

—	T3: –25 °C do + 45 °C.

Enota izpolnjuje zahteve iz te TSI brez poslabšanja zaradi snega, ledu in toče, kot je opredeljeno v točki 4.7 standarda EN 50125-1:1999, kar ustreza nazivnemu temperaturnemu območju.

Če se za „sneg, led in točo“ izberejo ostrejši pogoji od tistih, ki so upoštevani v standardu, se enota in njeni sestavni deli nato konstruirajo tako, da izpolnjujejo zahteve iz TSI, ki upoštevajo kombinirani učinek z nizko temperaturo v skladu z izbranim temperaturnim območjem.

V zvezi s temperaturnim območjem T2 in ostrimi pogoji zaradi snega, ledu in toče se ukrepi, ki so bili sprejeti za izpolnjevanje zahtev iz TSI v teh izrednih pogojih, opredelijo in preverijo, zlasti ukrepi v zvezi s konstruiranjem in/ali preskušanjem, ki se nanašajo na naslednje funkcije:

—	funkcijo spenjanja, omejeno na gibljivost spenjač,

—	zavorno funkcijo, vključno z zavorno opremo.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.7.

4.2.6   Sistemska zaščita

4.2.6.1   Požarna varnost

4.2.6.1.1    Splošno

Ugotovijo se vsi pomembni možni viri požara (komponente z visokim tveganjem) na enoti. Vidiki požarne varnosti konstruiranja enote so namenjeni:

—	preprečevanju nastanka požara,

—	omejevanju učinkov, če požar nastane.

Blago, ki ga enota prevaža, ni del enote in ga pri oceni skladnosti ni treba upoštevati.

4.2.6.1.2    Funkcionalne in tehnične specifikacije

4.2.6.1.2.1   Pregrade

Da se omejijo učinki požara, se med ugotovljene možne vire požara (komponente z visokim tveganjem) in bremenom, ki se prevaža, namestijo požarne pregrade, ki ostanejo nepoškodovane vsaj 15 minut.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.8.1.

4.2.6.1.2.2   Materiali

Vsi stalni materiali, ki se uporabljajo na enoti, imajo omejeno vnetljivost in lastnosti širjenja plamena, razen če:

—	je material ločen od vseh možnih virov požara na enoti s požarno pregrado in varno uporabo podpira tudi ocena tveganja ali

—	je masa komponente < 400 g in je komponenta nameščena v razdalji ≥ 40 mm vodoravno in ≥ 400 mm navpično od drugih, nepreskušenih komponent.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.8.2.

4.2.6.1.2.3   Kabli

Izbira in montaža električnih kablov upošteva njihove požarne lastnosti.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.8.3.

4.2.6.1.2.4   Vnetljive tekočine

Enota je opremljena s sredstvi za preprečevanje pojava in širjenja požara zaradi uhajanja vnetljivih tekočin ali plinov.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.8.4.

4.2.6.2   Zaščita pred električnimi nevarnostmi

4.2.6.2.1    Varnostni ukrepi za preprečevanje posrednega stika (zaščitno spenjanje)

Impedanca med vozilom in vozno tirnico je dovolj nizka, da preprečuje nevarne električne napetosti med njima.

Enote se spenjajo v skladu s predpisi, opisanimi v točki 6.4 standarda EN 50153:2002.

4.2.6.2.2    Varnostni ukrepi za preprečevanje neposrednega stika

Električne instalacije in oprema enote so konstruirane tako, da so ljudje zavarovani pred električnim udarom.

Enota je konstruirana tako, da se prepreči neposreden stik v skladu z ukrepi, določenimi v točki 5 standarda EN 50153:2002.

4.2.6.3   Naprave za pritrditev signala za sklep

Na vseh enotah, ki so konstruirane za sprejem signala za sklep, sta dve napravi na koncu enote predvideni za namestitev dveh luči ali dveh odsevnih plošč, kot je določeno v Dodatku E, na isti višini največ 2 000 mm nad tirnico. Dimenzije in odmik teh priključkov so opisani v poglavju 1 tehničnega dokumenta Evropske agencije za železniški promet ERA/TD/2012-04/INT, različica 1.0 z dne 4. junija 2012, ki je objavljen na spletišču Agencije (http://www.era.europa.eu).

4.3   Funkcionalna in tehnična specifikacija za vmesnike

4.3.1   Vmesnik za podsistem „infrastruktura“

Preglednica 5

Vmesnik za podsistem infrastruktura

Sklicevanje v tej TSI	Sklicevanje Sklep Komisije 2011/275/EU (4)
4.2.3.1 Profil	4.2.4.1 Svetli profil proge 4.2.4.2 Medtirna razdalja 4.2.4.5 Najmanjši polmer vertikalne zaokrožitve
4.2.3.2 Združljivost z zmogljivostjo tirnic za prenašanje obremenitve	4.2.7.1 Nosilnost tira zaradi navpične obremenitve 4.2.7.3 Bočni upor tira 4.2.8.1 Nosilnost mostov zaradi prometne obremenitve 4.2.8.2 Enakovredna navpična obremenitev, ki deluje na nove nasipe, in učinki zemeljskega pritiska 4.2.8.4 Nosilnost obstoječih mostov in nasipov zaradi prometne obremenitve
4.2.3.5.2 Vozna dinamika	4.2.9 Kvaliteta geometrije tirov
4.2.3.6.2 Značilnosti kolesnih dvojic 4.2.3.6.3 Značilnosti koles	4.2.5.1 Normalna tirna širina 4.2.5.6 Prečni prerez glave tirnice na odprti progi 4.2.6.2 Geometrija kretnic in križišč v obratovanju

4.3.2   Vmesnik za podsistem „vodenje in upravljanje prometa“

Preglednica 6

Vmesnik za podsistem vodenje in upravljanje prometa

Sklicevanje v tej TSI	Sklicevanje Sklep Komisije 2011/314/EU (5)
4.2.2.2 Trdnost enote – dviganje	4.2.3.6.3 Dogovorjeni postopek ob nepredvidenih dogodkih
4.2.3.1 Profil	4.2.2.5 Sestava vlaka
4.2.3.2 Združljivost z zmogljivostjo tirnic za prenašanje obremenitve	4.2.2.5 Sestava vlaka
4.2.4 Zavora	4.2.2.6 Zaviranje vlaka
4.2.6.3 Naprave za pritrditev signala za sklep Dodatek E Signal za sklep	4.2.2.1.3.2 Sklep vlaka

4.3.3   Vmesnik za podsistem „vodenje-upravljanje in signalizacija“

Preglednica 7

Vmesnik za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija

Sklicevanje v tej TSI	Sklicevanje Sklep 2012/88/EU Priloga A, preglednica A2, indeks 77
4.2.3.3 (a) Značilnosti tirnih vozil, združljive s sistemom za ugotavljanje lokacije vlaka, ki temelji na tirnih tokokrogih	— osne razdalje (3.1.2.1, 3.1.2.4, 3.1.2.5 in 3.1.2.6) — osne obremenitve (3.1.7.1 in 3.1.7.2) — električna upornost (3.1.8)
4.2.3.3 (b) Značilnosti tirnih vozil, združljive s sistemom za ugotavljanje lokacije vlaka, ki temelji na osnih števcih	— osne razdalje (3.1.2.1, 3.1.2.3, 3.1.2.5 in 3.1.2.6) — geometrija kolesa (3.1.3.1–3.1.3.4) — prostor med kolesi, v katerem ni kovin/induktivnih komponent (3.1.3.5) — material kolesa (3.1.3.6)
4.2.3.3 (c) Značilnosti tirnih vozil, združljive s sistemom za ugotavljanje lokacije vlaka, ki temelji na opremi za zankanje	— masa kovine vozila (3.1.7.2)

4.4   Operativni predpisi

Predpisi o obratovanju se pripravljajo v postopkih, opisanih v prevoznikovem sistemu upravljanja varnosti. Ti predpisi upoštevajo dokumentacijo, povezano z obratovanjem, ki je del tehnične dokumentacije, kot je zahtevano v členu 18(3) Direktive 2008/57/ES in določeno v Prilogi VI k tej direktivi.

Dokumentacija, povezana z obratovanjem, opisuje značilnosti enote v povezavi s stanjem načrtovanega delovanja, ki ga je treba upoštevati za določitev operativnih predpisov v normalnih in različnih utemeljeno predvidenih poslabšanih razmerah.

Dokumentacijo, povezano z obratovanjem, sestavljajo:

—	opis obratovanja v normalnem načinu, vključno z značilnostmi in omejitvami obratovanja enote (npr. profil vozila, najvišja konstrukcijsko določena hitrost, obremenitve osi, zavorna zmogljivost, združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka),

—	opis delovanja v poslabšanih razmerah (v primeru varnostnih napak opreme ali funkcij, opisanih v tej TSI), ki se lahko utemeljeno predvidevajo, skupaj z ustreznimi sprejemljivimi omejitvami in pogoji obratovanja enote, ki bi se lahko zgodili.

Vlagatelj zagotovi začetno različico dokumentacije, povezane z operativnimi predpisi. Ta dokumentacija se pozneje lahko spremeni v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ob upoštevanju obstoječih pogojev za obratovanje in vzdrževanje enote. Priglašeni organ preveri le, ali je dokumentacija o obratovanju zagotovljena.

4.5   Pravila glede vzdrževanja

Vzdrževanje je niz dejavnosti, ki so predvidene za ohranjanje funkcionalnosti enote ali obnovitev enote v stanje, v katerem lahko opravlja svojo zahtevano funkcijo.

Za izvajanje vzdrževalnih dejavnosti na enotah so potrebni naslednji dokumenti, ki so del tehnične dokumentacije, kot je zahtevano v členu 18(3) Direktive 2008/57/ES in določeno v Prilogi VI k tej direktivi:

—	splošna dokumentacija (točka 4.5.1),

—	dokumentacija o utemeljitvi načrta vzdrževanja (točka 4.5.2) in

—	dokumentacija z opisom vzdrževanja (točka 4.5.3).

Vlagatelj zagotovi tri dokumente, opisane v točkah 4.5.1, 4.5.2 in 4.5.3. Ta dokumentacija se pozneje lahko spremeni v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ob upoštevanju obstoječih pogojev za obratovanje in vzdrževanje enote. Priglašeni organ preveri le, ali je dokumentacija o vzdrževanju zagotovljena.

4.5.1   Splošna dokumentacija

Splošna dokumentacija je sestavljena iz:

—	risb in opisov enote in njenih komponent,

—	morebitnih zakonskih zahtev v zvezi z vzdrževanjem enote,

—	risb sistemov (sheme električne, pnevmatične, hidravlične napeljave in stikalne sheme),

—	dodatnih sistemov v enoti (opis sistemov, vključno z opisom funkcionalnosti, specifikacijo vmesnikov, ter obdelave podatkov in protokolov),

—	dokumentacije o konfiguraciji za vsako vozilo (seznam delov in materiala) za omogočanje (predvsem, vendar ne izključno) sledljivosti med vzdrževalnimi dejavnostmi.

4.5.2   Dokumentacija o utemeljitvi načrta vzdrževanja

Dokumentacija o utemeljitvi načrta vzdrževanja pojasnjuje, kako so vzdrževalne dejavnosti opredeljene in zasnovane, da se zagotovi, da bodo značilnosti železniškega voznega parka v življenjski dobi ostale znotraj sprejemljivih meja uporabe. Ta dokumentacija vsebuje vhodne podatke za določitev meril za pregledovanje in pogostost vzdrževalnih dejavnosti. Dokumentacija o utemeljitvi načrta vzdrževanja vsebuje:

—	precedense, načela in metode, ki se uporabljajo za načrtovanje vzdrževanja enote,

—	omejitve normalne uporabe enote (npr. km/mesec, podnebne omejitve, predvidene vrste obremenitev itd.),

—	ustrezne podatke, ki so bili uporabljeni za načrtovanje vzdrževanja, in izvor teh podatkov (izmenjava izkušenj),

—	preskuse, preiskave in izračune, opravljene za načrtovanje vzdrževanja.

4.5.3   Dokumentacija z opisom vzdrževanja

Dokumentacija z opisom vzdrževanja opisuje, kako se lahko izvajajo vzdrževalne dejavnosti. Vzdrževalne dejavnosti med drugim vključujejo preglede, spremljanje, preskuse, meritve, zamenjave, prilagoditve in popravila.

Vzdrževalne dejavnosti so razdeljene na:

—	preventivno vzdrževanje (načrtovano in nadzorovano) ter

—	popravila.

Dokumentacija o opisu vzdrževanja vključuje:

—	hierarhijo komponent in funkcionalni opis, ki določata meje železniškega voznega parka z navedbo vseh elementov v strukturi izdelave navedenega voznega parka in uporabo ustreznega števila ločenih ravni. Najnižja točka v hierarhiji je zamenljiva komponenta,

—

seznam delov, ki vsebuje tehnične in funkcionalne opise rezervnih delov (zamenljive enote). Seznam vključuje vse dele, določene za zamenjavo pod pogojem, ki lahko zahteva zamenjavo po električni ali mehanski okvari ali predvideva zamenjavo po naključni poškodbi. Komponente interoperabilnosti se označijo, navede se tudi sklic na ustrezno izjavo o skladnosti,

—	mejne vrednosti za komponente, ki se pri obratovanju ne smejo preseči. Dovoljeno je navesti omejitve za obratovanje v poslabšanih razmerah (dosežena mejna vrednost),

—	seznam sklicevanj na evropske zakonske obveznosti, ki obravnavajo komponente ali podsisteme,

—

načrt vzdrževanja (6), tj. strukturirani sklop nalog za izvajanje vzdrževanja, ki vključuje dejavnosti, postopke in sredstva. Opis tega sklopa nalog vključuje: (a) navodila za razstavljanje/sestavljanje, risbe, potrebne za pravilno sestavljanje/razstavljanje zamenljivih delov; (b) merila za vzdrževanje; (c) preveritve in preskuse, predvsem delov, ki so pomembni za varnost; ti vključujejo oglede in preskuse, ki ne povzročajo poškodb (kadar so ustrezni, npr. za odkrivanje pomanjkljivosti, ki lahko poslabšajo varnost); (d) orodja in materiale, potrebne za izvajanje naloge; (e) potrošni material, potreben za izvajanje naloge; (f) varnostne ukrepe in opremo za osebno zaščito,

—	potrebne preskuse in postopke, ki jih je treba opraviti po vsaki vzdrževalni dejavnosti pred začetkom ponovnega obratovanja železniškega voznega parka.

4.6   Strokovna usposobljenost

Ta TSI ne zajema strokovne usposobljenosti osebja, ki je potrebna za obratovanje in vzdrževanje enot.

4.7   Zdravstveni in varnostni pogoji

Ukrepi za zdravje in varnost osebja, ki je potrebno za obratovanje in vzdrževanje enot, so vključeni v bistvene zahteve 1.1.5, 1.3.2, 2.5.1 in 2.6.1 iz Priloge III k Direktivi 2008/57/ES.

Določbe o zdravju in varnosti osebja opredeljujejo zlasti naslednje točke iz oddelka 4.2:

Točka 4.2.2.1.1: Končna spenjača;

Točka 4.2.6.1: Požarna varnost;

Točka 4.2.6.2: Zaščita pred električnimi nevarnostmi.

Če je enota opremljena z ročnim spenjalnim sistemom, se zagotovi prazen prostor za spenjalce med spenjanjem in odpenjanjem.

Vsi štrleči deli, ki se zdijo nevarni za operativno osebje, se jasno označijo in/ali opremijo z varnostnimi napravami.

Enota se opremi s stopnicami in oprijemali, razen v primerih, kadar ni predvidena za obratovanje z osebjem v enoti, npr. za ranžiranje.

4.8   Parametri, ki se vpišejo v tehnično dokumentacijo

Tehnična dokumentacija vsebuje vsaj naslednje parametre:

—	vrsta, položaj in gibljivost končne spenjače,

—	obremenitev zaradi dinamičnih vlečnih in tlačnih sil,

—	referenčni profili, katerim enota ustreza,

—	skladnost, če obstaja, s ciljnim(-i) referenčnim(-i) profilom(-li) G1, GA, GB in GC,

—	skladnost, če obstaja, s spodnjim(-i) referenčnim(-i) profilom(-li) GIC1 in GIC2,

—	masa na os (prazno in polno naloženo),

—	položaj osi vzdolž enote in število osi,

—	dolžina enote,

—	tirna(-ne) širina(-ne) za najvišjo konstrukcijsko določeno hitrost, na katerih lahko obratuje enota,

—	združljivost s sistemom za ugotavljanje lokacije vlaka (tirni tokokrogi/osni števci/oprema za zankanje),

—	združljivost s sistemi za odkrivanje pregretosti pestnice,

—	območje delovne temperature osnih ležajev,

—	vrsta signala, ki nadzoruje zavoro (primer: glavni pnevmatični zavorni vod, električni zavorni vod vrste XXX, …),

—	značilnosti glavnega zavornega voda in njegovega spoja z drugimi enotami (premer glavnega zavornega voda, presek električnega kabla …),

—	posamezna nazivna zmogljivost zavorne enote glede na način zaviranja, če obstaja (odzivni čas, zavorna sila, zahtevana raven adhezije, …),

—	zavorna razdalja ali zavorna masa glede na način zaviranja, če obstaja,

—	toplotna zmogljivost komponent zavore glede na zavorno moč, izraženo v hitrosti in času zaviranja,

—	temperaturno območje in raven izrednih razmer s snegom/ledom/točo,

—	zavorna masa in največji nagib parkirne zavore (če je ustrezno),

—	zmožnost/nezmožnost za ranžiranje prek drče,

—	prisotnost stopnic in/ali oprijemal.

5.   KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1   Splošno

Komponente interoperabilnosti (IC), kot so opredeljene v členu 2(f) Direktive 2008/57/ES, so navedene v oddelku 5.3 skupaj z:

—	njihovim območjem uporabe, ki zajema parametre podsistema, in

—	sklicevanjem na ustrezne zahteve, opredeljene v oddelku 4.2.

Kadar je zahteva v oddelku 5.3 opredeljena kot ocenjena na ravni komponente interoperabilnosti, ocena za isto zahtevo na ravni podsistema ni potrebna.

5.2   Inovativne rešitve

Kakor je navedeno v oddelku 4.1, lahko inovativne rešitve zahtevajo nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja. Takšne specifikacije in metode ocenjevanja se razvijejo s procesom, opisanim v točki 6.1.3, vsakič, ko je za komponento interoperabilnosti predvidena inovativna rešitev.

5.3   Specifikacije komponent interoperabilnosti

5.3.1   Tekalni mehanizem

Tekalni mehanizem se konstruira za razpon in območje uporabe, kot je opredeljeno z naslednjimi parametri:

—	največja hitrost,

—	največji primanjkljaj nadvišanja,

—	najmanjša tara enote,

—	največja osna obremenitev,

—	razpon razdalje med vrtišči podstavnih vozičkov ali razpon medosne razdalje „dvoosnih enot“,

—	najmanjša višina težišča prazne enote,

—	koeficient višine težišča natovorjene enote,

—	najmanjši koeficient torzijske togosti nadgradnje,

—	koeficient največje porazdelitve mase za prazne enote kot: pri čemer je: Izz = vztrajnostni moment nadgradnje glede na navpično os težišča nadgradnje m = masa nadgradnje 2a* = medosna razdalja,

—	najmanjši nazivni premer kolesa,

—	nagib tirnice.

Parametra hitrost in osna obremenitev se lahko obravnavata v kombinaciji, da se opredeli ustrezno območje uporabe (npr. najvišja hitrost in tara).

Tekalni mehanizem je skladen z zahtevami, prikazanimi v točkah 4.2.3.5.2 in 4.2.3.6.1. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

5.3.2   Kolesna dvojica

Kolesna dvojica se oceni in konstruira za območje uporabe, opredeljeno z:

—	nazivnim premerom kolesnega obroča in

—	najvišjo navpično statično silo.

Kolesna dvojica je skladna z zahtevami glede geometrijskih in mehanskih parametrov iz točke 4.2.3.6.2. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

5.3.3   Kolo

Kolo se konstruira in oceni za območje uporabe, opredeljeno z:

—	nazivnim premerom kolesnega obroča,

—	najvišjo navpično statično silo,

—	najvišjo hitrostjo in obratovalno dobo ter

—	največjo zavorno energijo.

Kolo je skladno z zahtevami glede geometrijskih, mehanskih in termomehanskih parametrov, opredeljenimi v točki 4.2.3.6.3. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

5.3.4   Os

Os se konstruira in oceni za območje uporabe, opredeljeno z:

—	najvišjo navpično statično silo.

Os je skladna z zahtevami glede mehanskih parametrov, opredeljenimi v točki 4.2.3.6.4. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

5.3.5   Signal za sklep

Signal za sklep, ki je opisan v Dodatku E, je neodvisna komponenta interoperabilnosti. V oddelku 4.2 ni zahtev, ki bi obravnavale signal za sklep. Ocena tega signala, ki jo opravi priglašeni organ, ni del ES-verifikacije podsistema.

6.   OCENA SKLADNOSTI IN ES-VERIFIKACIJA

6.1   Komponenta interoperabilnosti

6.1.1   Moduli

Ocena skladnosti komponente interoperabilnosti se opravi v skladu z modulom(-li), opisanim(-i) v preglednici 8.

Preglednica 8

Moduli za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti

Modul CA1	Notranji nadzor proizvodnje in preverjanje proizvoda z individualnim pregledom
Modul CA2	Notranji nadzor proizvodnje in preverjanje proizvodov v naključno izbranih časovnih presledkih
Modul CB	ES-pregled tipa
Modul CD	Skladnost s tipom na podlagi sistema vodenja kakovosti proizvodnje
Modul CF	Skladnost s tipom na podlagi preverjanja proizvoda
Modul CH	Skladnost na podlagi celovitega sistema vodenja kakovosti
ModulCH1	Skladnost na podlagi celovitega sistema vodenja kakovosti in pregleda konstruiranja

Ti moduli so podrobno navedeni v Sklepu 2010/713/EU.

6.1.2   Postopki ocenjevanja skladnosti

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Uniji izbere enega od modulov ali kombinacijo modulov, navedenih v preglednici 9, v skladu z zahtevano komponento.

Preglednica 9

Moduli, ki se uporabljajo za komponente interoperabilnosti

Točka	Komponenta	Moduli
		CA1 ali CA2	CB + CD	CB + CF	CH	CH1
4.2.3.6.1	Tekalni mehanizem		X	X		X
	Tekalni mehanizem - določen	X			X
4.2.3.6.2	Kolesna dvojica	X (7)	X	X	X (7)	X
4.2.3.6.3	Kolo	X (7)	X	X	X (7)	X
4.2.3.6.4	Os	X (7)	X	X	X (7)	X
5.3.5	Signal za sklep	X			X

V okviru uporabe izbranega modula ali kombinacije modulov se oceni komponenta interoperabilnosti glede na zahteve, navedene v oddelku 4.2. Če je potrebno, so v točkah v nadaljevanju navedene dodatne zahteve za oceno določenih komponent interoperabilnosti.

6.1.2.1   Tekalni mehanizem

Prikaz skladnosti za tekalni mehanizem je določen v oddelku 2 Dodatka B.

Predpostavlja se, da so enote, ki so opremljene z uveljavljenim tekalnim mehanizmom, kot je naveden v nadaljevanju, skladne z ustrezno zahtevo, če tekalni mehanizmi obratujejo v okviru svojega določenega območja uporabe:

(a)	enoosni tekalni mehanizem: — dvojno povezano vzmetenje, — Niesky 2, — vzmetenje S 2000;

(b)	tekalni mehanizem za dvoosni podstavni voziček: — družina Y25, — dvoosni podstavni voziček s krmilno osjo;

(c)	triosni podstavni vozički: — družina triosnih podstavnih vozičkov s povezanim vzmetenjem.

Ocena trdnosti podstavnega vozička temelji na točki 6.2 standarda EN 13749:2011.

6.1.2.2   Kolesna dvojica

Prikaz skladnosti za mehansko vedenje sklopa kolesne dvojice se opravi v skladu s točko 3.2.1 standarda EN 13260:2009 + A1:2010, ki opredeljuje mejne vrednosti za silo osnega sklopa, ter povezanim preskusom za verifikacijo.

Vzpostavljen je postopek preveritve, s katerim se v fazi sestavljanja zagotovi, da na varnost ne morejo škodljivo vplivati nikakršne okvare zaradi morebitne spremembe mehanskih značilnosti pritrjenih delov osi.

6.1.2.3   Kolo

(a)

Kovana in valjana kolesa: mehanske značilnosti se dokažejo s postopkom, ki je določen v točki 7 standarda EN 13979-1:2003 + A1:2009 + A2:2011. Če je kolo predvideno za uporabo z zavornjaki, ki delujejo na vozni površini kolesa, se kolo termomehansko preskusi z upoštevanjem najvišje predvidene zavorne energije. Opravi se preskus tipa, kot je opisan v točki 6.2 standarda EN 13979-1:2003 + A1:2009 + A2:2011, da se preveri bočni premik platišča med zaviranjem in ugotovi, ali je preostala obremenitev znotraj opredeljenih dovoljenih vrednosti odstopanj. Merila za odločanje o preostalih obremenitvah za kovana in valjana kolesa so določena v standardu EN 13979-1:2003 + A1:2009 + A2:2011.

(b)

Druge vrste koles: druge vrste koles so dovoljene za enote, predvidene za nacionalno uporabo. V tem primeru se merila za odločanje in merila za obremenitev utrujenosti določijo v nacionalnih predpisih. Države članice navedene nacionalne predpise priglasijo v skladu s členom 17(3) Direktive 2008/57/ES.

Vzpostavljen je postopek verifikacije, s katerim se v fazi proizvodnje zagotovi, da na varnost ne morejo škodljivo vplivati nikakršne okvare zaradi morebitne spremembe mehanskih značilnosti koles. Preverijo se natezna trdnost materiala v kolesu, trdnost vozne površine, lomna žilavost (le za kolesa z zavornjaki), udarna odpornost, značilnosti materiala in čistost materiala. Postopek preverjanja opredeli vzorčenje serij za vsako značilnost, ki jo je treba preveriti.

6.1.2.4   Os

Poleg zgoraj navedene zahteve za montažo prikaz skladnosti za mehansko odpornost in značilnosti utrujanja osi temelji na točkah 4, 5 in 6 standarda EN 13103:2009 + A1:2010.

Merila za odločanje o dovoljenih obremenitvah so opredeljena v točki 7 standarda EN 13103:2009 + A1:2010. Vzpostavljen je postopek preveritve, s katerim se v fazi proizvodnje zagotovi, da na varnost ne morejo škodljivo vplivati nikakršne okvare zaradi morebitne spremembe mehanskih značilnosti osi. Preverijo se natezna trdnost materiala v osi, udarna odpornost, površinska homogenost, značilnosti materiala in čistost materiala. Postopek preverjanja opredeli vzorčenje serij za vsako značilnost, ki jo je treba preveriti.

6.1.3   Inovativne rešitve za komponente interoperabilnosti

Če se za komponento interoperabilnosti, kakor je opredeljena v oddelku 5.2, predlaga inovativna rešitev (kot je opredeljeno v točki 4.2.1), proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Uniji navede odstopanja od ustrezne točke te TSI in jih predloži v analizo Evropski komisiji. Če je rezultat analize ugodno mnenje, se bodo razvile ustrezne funkcionalne specifikacije in specifikacije za vmesnik ter metoda ocenjevanja, ki jih je treba vključiti v to TSI, da bi se omogočila uporaba te komponente.

Ustrezne tako izdelane funkcionalne specifikacije in specifikacije vmesnikov ter metode ocenjevanja se vključijo v TSI v postopku revizije.

Uporaba inovativne rešitve se lahko dovoli z uradno objavo sklepa Komisije, sprejetega v skladu s členom 29 Direktive 2008/57/ES.

6.2   Podsistem

6.2.1   Moduli

ES-verifikacija podsistema „železniški vozni park – tovorni vagoni“ se opravi v skladu z modulom(-li), opisanim(-i) v preglednici 10.

Preglednica 10

Moduli za ES-verifikacijo podsistemov

SB	ES-pregled tipa
SD	ES-verifikacija na podlagi sistema vodenja kakovosti proizvodnje
SF	ES-verifikacija na podlagi preverjanja proizvoda
SH1	ES-verifikacija na podlagi celovitega sistema vodenja kakovosti in pregleda konstruiranja

Ti moduli so podrobno navedeni v Sklepu 2010/713/EU.

6.2.2   Postopki ES-verifikacije

Vlagatelj izbere eno od naslednjih kombinacij modulov ali modul za ES-verifikacijo podsistema:

—	(SB + SD) ali

—	(SB + SF) ali

—

(SH1).

V okviru uporabe izbranega modula ali kombinacije modulov se oceni podsistem glede na zahteve, navedene v oddelku 4.2. Če je potrebno, so v točkah v nadaljevanju navedene dodatne zahteve za oceno določenih komponent.

6.2.2.1   Trdnost enote

Prikaz skladnosti je v skladu s poglavjema 6 in 7 standarda EN 12663-2:2010.

Za spoje je vzpostavljen priznan postopek preverjanja, s katerim se v fazi proizvodnje zagotovi, da nikakršna okvara ne more zmanjšati predvidenih mehanskih značilnosti konstrukcije.

6.2.2.2   Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih

Prikaz skladnosti se opravi v skladu s/z:

—	postopkom, določenim v oddelku 4.1 standarda EN 14363:2005‚ ali

—	metodo, navedeno v oddelku 4.2 standarda EN 15839:2012, z uporabo vnaprejšnjega izračuna za standardne rešitve.

6.2.2.3   Vozna dinamika

Preskusi na tirih

Prikaz skladnosti se opravi v skladu s poglavjem 5 standarda EN 14363:2005.

Druga možnost za izvedbo preskusov na tirih na dveh različnih nagibih tirnic, kot je določeno v točki 5.4.4.4 standarda EN 14363:2005, je izvajanje preskusov samo na enem nagibu tirnice, če se dokaže, da preskusi zajemajo niz pogojev stika, opredeljenih v oddelku 1.1 Dodatka B.

Kadar se zahteva preskus na tirih z normalno merilno metodo, se enota oceni glede na mejne vrednosti, določene v Dodatku B.1.2 in B.1.3.

Kombinacija najvišje ekvivalentne koničnosti in hitrosti, za katero enota izpolnjuje merilo stabilnosti iz točke 5 standarda EN 14363:2005, se navede v poročilu.

Zahtevani preskusni pogoji za preskuse na tirnicah so določeni v standardu EN 14363:2005 in niso vedno v celoti dosegljivi glede:

—	geometrijske lastnosti tirov in

—	kombinacije hitrosti, krožnega loka in primanjkljaja nadvišanja.

Kadar to ni v celoti dosegljivo, je prikaz skladnosti odprta točka.

Simulacije

Druga možnost je, da se v skladu s pogoji, navedenimi v oddelku 9.3 standarda EN 15827:2011, zgoraj omenjeni preskusi na tirnici nadomestijo s simulacijo.

6.2.2.4   Pestnica/osni ležaji

Prikaz skladnosti za mehansko odpornost in značilnosti utrujanja ležajev so v skladu s točko 6 standarda EN 12082:2007 + A1:2010.

6.2.2.5   Tekalni mehanizem za ročno zamenjavo kolesnih dvojic

Menjava med tirno širino 1 435 mm in 1 668 mm

Šteje se, da so tehnične rešitve, opisane v naslednjih slikah iz navodila UIC 430-1:2006, skladne z zahtevami iz točke 4.2.3.6.7:

—	za osne enote: sliki 9 in 10 iz Priloge B.4 ter slika 18 iz Priloge H k navodilom UIC 430-1:2006,

—	za enote podstavnih vozičkov: slika 18 iz Priloge H k navodilom UIC 430-1:2006.

Menjava med tirno širino 1 435 mm in 1 524 mm

Šteje se, da je tehnična rešitev, opisana v Dodatku 7 k navodilu UIC 430-3:1995, skladna z zahtevami iz točke 4.2.3.6.7.

6.2.2.6   Toplotna zmogljivost

Izračuni, simulacija ali preskusi prikažejo, da temperatura zavornjaka, zavorne obloge ali zavornega koluta ne presega njihovih toplotnih zmogljivosti. Upošteva se naslednje:

(a)	za uporabo zasilne zavore: kritična kombinacija hitrosti in koristnega tovora ob upoštevanju ravne in nivojske proge, minimalnega vetra in suhih tirov,

(b)	za uporabo zvezne zavore: — razpon do najvišje zavorne moči, — razpon do najvišje hitrosti in — ustrezni čas zaviranja.

6.2.2.7   Okoljski pogoji

Šteje se, da so jekleni materiali skladni z vsemi razponi, navedenimi v točki 4.2.5, če so lastnosti materialov določene do spodnje meje –20 °C.

6.2.2.8   Požarna varnost

6.2.2.8.1    Pregrade

Pregrade se preskusijo v skladu s standardom EN 1363-1:1999. Šteje se, da so jeklene plošče debeline vsaj 2 mm in aluminijaste plošče debeline vsaj 5 mm brez preskusa skladne z zahtevami glede nepoškodovanosti.

6.2.2.8.2    Materiali

Preskušanje vnetljivosti materialov in njihovih lastnosti glede širjenja plamena se izvaja v skladu s standardom ISO 5658-2:2006/Am1:2011, za katerega je mejna vrednost CFE ≥ 18 kW/m2.

Šteje se, da so zahteve glede požarne varnosti skladne z zahtevano vnetljivostjo in lastnostmi širjenja plamena za naslednje materiale in komponente:

—	kovine in zlitine z anorganskimi premazi (kot so med drugim: galvanizirani premaz, anodni premaz, kromatova prevleka, fosfatna prevleka),

—	kovine in zlitine z organskimi premazi z nazivno debelino manj kot 0,3 mm (kot so med drugim barve, plastični premaz, asfaltni premaz),

—	kovine in zlitine s kombiniranim anorganskim in organskim premazom, pri katerem je nazivna debelina organske plati manjša od 0,3 mm,

—	steklo, lončenina, izdelki iz keramike in naravnega kamna,

—	materiali, ki izpolnjujejo zahteve kategorije C-s3, d2 ali višje v skladu s standardom EN 13501-1:2007 + A1:2009.

6.2.2.8.3    Kabli

Električni kabli se izberejo in namestijo v skladu s standardoma EN 50355:2003 in EN 50343:2003.

6.2.2.8.4    Vnetljive tekočine

Sprejeti ukrepi so v skladu s TS 45545-7:2009.

6.2.3   Inovativne rešitve

Če podsistem „železniški vozni park – tovorna vozila“ vključuje inovativno rešitev (kot je opredeljeno v oddelku 4.1), vlagatelj navede odstopanja od ustreznih točk te TSI in jih predloži Komisiji v analizo. Če je rezultat analize ugodno mnenje, se bodo razvile ustrezne funkcionalne specifikacije in specifikacije za vmesnik ter metode ocenjevanja, ki jih je treba vključiti v to TSI, da bi se omogočila uporaba te rešitve.

Ustrezne tako izdelane funkcionalne specifikacije in specifikacije vmesnikov ter metode ocenjevanja se vključijo v TSI v postopku revizije.

Uporaba inovativne rešitve se lahko dovoli z uradno objavo sklepa Komisije, sprejetega v skladu s členom 29 Direktive 2008/57/ES.

6.3   Podsistem s komponentami, ki ustrezajo komponentam interoperabilnosti brez izjave ES

Priglašeni organ lahko izda ES-potrdilo o verifikaciji podsistema, čeprav ena ali več komponent, ki ustrezajo komponentam interoperabilnosti in so vgrajene v podsistem, ni zajetih v ustrezno izjavo ES o skladnosti v skladu s to TSI (necertificirane komponente interoperabilnosti) v katerem koli naslednjem primeru:

(a)	komponenta spada v prehodno obdobje, določeno v členu 8;

(b)	komponenta je bila izdelana pred začetkom veljavnosti te TSI in tip komponente se je — uporabljal v podsistemu, ki je bil že odobren, in je — pred začetkom veljavnosti te TSI začel obratovati v vsaj eni državi članici.

ES-verifikacijo podsistema opravi priglašeni organ glede na zahteve iz poglavja 4 z uporabo ustreznih zahtev, ki se nanašajo na oceno iz poglavja 6, skupaj s poglavjem 7, razen za posebne primere. Za to ES-verifikacijo se uporabljajo moduli podsistema iz točke 6.2.2.

Izjave ES o skladnosti ali primernosti za uporabo se ne sestavijo za komponente, ki so bile ocenjene na ta način.

6.4   Faze konstruiranja, v katerih se zahteva ocenjevanje

Ocenjevanje skladnosti obsega naslednji dve fazi, ki sta v preglednici F.1 iz Priloge F k tej TSI označeni z „X“. Pogoji in zahteve iz oddelka 4.2 se upoštevajo zlasti, kadar se opredeli preskus tipa.

(a)	Faza konstruiranja in razvoja: — pregled konstruiranja in/ali preučitev konstruiranja, — preskus tipa: preskus za preverjanje konstruiranja, če in kot je opredeljeno v oddelku 4.2.

(b)	Proizvodna faza: — rutinski preskus za preverjanje skladnosti proizvodnje. Subjekt, zadolžen za ocenjevanje rutinskih preskusov, se določi v skladu z izbranim modulom ocenjevanja.

Dodatek F je strukturiran v skladu z oddelkom 4.2. Kjer je ustrezno, je navedeno sklicevanje na oddelka 6.1 in 6.2.

6.5   Komponente z izjavo ES o skladnosti

Če je bila komponenta opredeljena kot komponenta interoperabilnosti in je imela izjavo ES o skladnosti pred začetkom veljavnosti te TSI, je njena obravnava v skladu s to TSI določena na naslednji način:

(a)	če ta komponenta v tej TSI ni priznana kot komponenta interoperabilnosti, potrdilo in izjava ne veljata za postopek ES-verifikacije v zvezi s to TSI,

(b)	naslednje komponente interoperabilnosti v skladu s to TSI ne potrebujejo nove ocene skladnosti do poteka veljavnosti ustreznega potrdila ali izjave: — kolesna dvojica, — kolo, — os.

7.   IZVAJANJE

7.1   Dovoljenje za začetek obratovanja

Ta TSI se uporablja za podsistem „železniški vozni park – tovorni vagoni“, ki spada v področje uporabe, določeno v njenih oddelkih 1.1, 1.2 in poglavju 2, in je začel obratovati po datumu začetka uporabe te TSI.

7.1.1   Dovoljenje za začetek obratovanja novega vozila v skladu s prejšnjimi TSI v zvezi z železniškim voznim parkom – tovorni vagoni (WAG TSI)  (8)

Glejte člen 9.

7.1.2   Vzajemno priznavanje prvega dovoljenja za začetek obratovanja

V skladu s členom 23(1) Direktive 2008/57/ES seznam v nadaljevanju navaja pogoje, pod katerimi enota, ki je dobila dovoljenje za začetek obratovanja v eni državi članici, ne potrebuje nobenega dodatnega dovoljenja za začetek obratovanja. Ti pogoji se obravnavajo kot dopolnitev zahtev iz oddelka 4.2. V celoti morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Vozna dinamika enote je morala biti ocenjena za celotno območje geometrijske kakovosti tira in za vse kombinacije hitrosti, krožnega loka in primanjkljaja nadvišanja, določene v standardu EN 14363:2005 (točka 4.2.3.5.2). Druga možnost je, da mora biti enota opremljena s tekalnim mehanizmom, ki je potrjen ali določen v skladu s točko 6.1.2.1.

(b)	Nadzor stanja osnih ležajev mora biti omogočen z opremo za zaznavanje ob progi omrežja, v katerem je enota predvidena za obratovanje, ob upoštevanju pogojev iz točke 4.2.3.4.

(c)	Enota ne sme biti opremljena s kolesnimi dvojicami s spremenljivo tirno širino (točka 4.2.3.6.6).

(d)	Enota mora biti opremljena s kovanimi ali valjanimi kolesi, ocenjenimi v skladu s točko 6.1.2.3 (a).

(e)	Skladnost oziroma neskladnost z zahtevami glede nadzora stanja osnih ležajev z opremo za zaznavanje ob progi, kot je določena v točki 7.3.2.2 (a), mora biti zabeležena v tehnični dokumentaciji.

(f)	Enote, ki so predvidene za obratovanje na omrežju s tirno širino 1 668 mm, morajo izpolnjevati zahteve glede nadzora stanja osnih ležajev z opremo za zaznavanje ob progi, kot so določene v točki 7.3.2.2 (b).

(g)	Referenčni profil, določen za enoto v skladu s točko 4.2.3.1, mora biti dodeljen enemu od ciljnih referenčnih profilov G1, GA, GB in GC, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za spodnji del, GIC1 in GIC2.

(h)	Enota mora biti združljiva s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka, ki temeljijo na tirnih tokokrogih, osnih števcih in opremi za zankanje, kot so opredeljeni v točkah 4.2.3.3(a), 4.2.3.3(b) in 4.2.3.3(c).

(i)	Enota mora biti opremljena z ročnim spenjalnim sistemom, ki je v skladu s predpisi, določenimi v oddelku 1 Dodatka C in izpolnjuje oddelek 8, ali s kakršnim koli polavtomatskim ali avtomatskim standardiziranim sistemom spenjanja.

(j)	Kadar se uporablja referenčni primer iz točke 4.2.4.2, mora biti zavorni sistem v skladu s pogoji iz oddelkov 9, 14 in 15 Dodatka C. Če zavorni sistem potrebuje zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, se uporabljajo le zavornjaki, navedeni v Dodatku G.

(k)

Enota mora biti označena z veljavnimi oznakami v skladu s standardom EN 15877-1:2012, zlasti z: (i) oznako dodeljene interoperabilne tirne širine; (ii) oznako mase tare vozila; (iii) preglednico obremenitve vozila; (iv) oznako dolžine čez odbojnike; (v) datumi vzdrževanja; (vi) oznakami za dvigovanje in ponovno utirjanje; (vii) oznako razdalje med končnima osema enote; (viii) oznako razdalje med središči podstavnih vozičkov; (ix) oznako zavorne mase in (x) oznako tirne(-nih) širine(-in), s katerimi je enota združljiva in za katere je bila ocenjena.

7.2   Zamenjava, obnova in nadgradnja

Ta oddelek obravnava:

—	zamenjave komponent, kot je navedeno v členu 2(p) Direktive 2008/57/ES, in

—	obnovo ali nadgradnjo tovornih vagonov, vključno z zamenjavo elementov v enoti, v skladu s pogoji iz člena 20 Direktive 2008/57/ES.

Pri zamenjavi je treba upoštevati naslednje kategorije:

—	Certificirane komponente interoperabilnosti (IC): komponente, ki ustrezajo komponenti interoperabilnosti v poglavju 5 in imajo potrdilo o skladnosti.

—	Druge komponente: vsaka komponenta, ki ne ustreza komponenti interoperabilnosti v poglavju 5.

—	Necertificirane komponente interoperabilnosti (IC): komponente, ki ustrezajo komponenti interoperabilnosti v poglavju 5, vendar nimajo potrdila o skladnosti in so izdelane pred potekom prehodnega obdobja iz oddelka 6.3.

Možne zamenjave prikazuje preglednica 11.

Preglednica 11

Preglednica zamenjav

	… zamenjano s/z …
	… certificiranimi IC	… drugimi komponentami	… necertificiranimi IC
Certificirane IC …	preveritev	ni možno	preveritev
Druge komponente …	ni možno	preveritev	ni možno
Necertificirane IC …	preveritev	ni možno	preveritev

„Preveritev“ v preglednici 11 pomeni, da lahko subjekt, ki je odgovoren za vzdrževanje (ECM), v okviru svojih pristojnosti zamenja komponento z drugo, ki ima isto funkcijo in zmogljivost v skladu z zahtevami iz ustrezne TSI, ob upoštevanju, da so te komponente:

—	primerne, kar pomeni da so skladne z ustrezno(-nimi) TSI,

—	da se uporabljajo v svojem območju uporabe,

—	omogočajo interoperabilnost,

—	izpolnjujejo bistvene zahteve in

—	so v skladu z omejitvami, ki so morda navedene v tehnični dokumentaciji.

Kadar obseg dela zahteva drugačno funkcijo ali zmogljivost ali v primeru zamenjave elementa v enoti, mora naročnik ali proizvajalec zadevni državi članici poslati dokument z opisom projekta v skladu s členom 20 Direktive 2008/57/ES. Država članica odloči, ali je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja.

7.3   Posebni primeri

7.3.1   Uvod

Posebni primeri, ki so navedeni v točki 7.3.2, so razvrščeni kot:

—   primeri „P“: „trajni“ primeri.

—   primeri „T“: „začasni“ primeri, kadar je priporočljivo, da se ciljni sistem doseže do leta 2020 (ta cilj je določen v Sklepu št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (9)).

7.3.2   Seznam posebnih primerov

7.3.2.1   Splošni posebni primeri

Enote, ki vozijo med državo članico in tretjo državo v omrežju s tirno širino 1 520 mm: posebni primer za Finsko, Poljsko in Švedsko.

(„P“) Uporaba nacionalnih tehničnih predpisov namesto zahtev iz te TSI je dovoljena za železniški vozni park tretje države.

7.3.2.2   Nadzor stanja osnih ležajev (točka 4.2.3.4)

(a)    Posebni primer za Švedsko

(„T“) Enote, ki so predvidene za obratovanje na švedskem železniškem omrežju, so skladne s ciljnimi in zaščitenimi conami, ki so določene v preglednici 12.

Dve coni pod pestnico/tečajem, določenim v preglednici 12, ki se nanašata na parametre iz standarda EN 15437-1:2009, sta prosti, da se omogoči navpični nadzor s sistemom za odkrivanje pestnice ob progi:

Preglednica 12

Ciljno in zaščiteno območje za enote, ki so predvidene za obratovanje na Švedskem

	YTA (mm)	WTA (mm)	LTA (mm)	YPZ (mm)	WPZ (mm)	LPZ (mm)
Sistem 1	862	≥ 40	celoten	862	≥ 60	≥ 500
Sistem 2	905 ± 20	≥ 40	celoten	905	≥ 100	≥ 500

Enote, ki se vzajemno priznavajo v skladu s točko 7.1.2, in enote, opremljene z opremo za nadzor stanja osnih ležajev na enoti, so izvzete iz tega posebnega primera.

(b)    Posebni primer za Portugalsko

(„P“) Enote, ki so predvidene za obratovanje na portugalskem železniškem omrežju, so skladne s ciljnimi in zaščitenimi conami, ki so določene v preglednici 13.

Preglednica 13

Ciljno in zaščiteno območje za enote, ki so predvidene za obratovanje na Portugalskem

	YTA (mm)	WTA (mm)	LTA (mm)	YPZ (mm)	WPZ (mm)	LPZ (mm)
Portugalska	1 000	≥ 65	≥ 100	1 000	≥ 115	≥ 500

7.3.2.3   Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih (točka 4.2.3.5.1)

Posebni primer za Združeno kraljestvo v zvezi z Veliko Britanijo

(„P“) Omejitve uporabe metode 3, določene v točki 4.1.3.4.1 standarda EN 14363:2005, se ne uporabljajo za enote, ki so predvidene za nacionalno obratovanje samo na glavnem omrežju Združenega kraljestva.

7.3.2.4   Vozna dinamika (točka 4.2.3.5.2)

Posebni primer za Združeno kraljestvo v zvezi z Veliko Britanijo

(„P“) Omejitve uporabe metode 3, določene v točki 4.1.3.4.1 standarda EN 14363:2005, se ne uporabljajo za enote, ki so predvidene za nacionalno obratovanje samo na glavnem omrežju Združenega kraljestva.

7.3.2.5   Značilnosti kolesnih dvojic (točka 4.2.3.6.2)

Posebni primer za Združeno kraljestvo v zvezi z Veliko Britanijo

(„P“) Za enote, ki so predvidene za obratovanje samo na železniškem omrežju Velike Britanije, so lahko značilnosti kolesnih dvojic v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

7.3.2.6   Značilnosti koles (točka 4.2.3.6.3)

Posebni primer za Združeno kraljestvo v zvezi z Veliko Britanijo

(„P“) Za enote, ki so predvidene za obratovanje samo na železniškem omrežju Velike Britanije, so lahko značilnosti koles v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

7.3.2.7   Naprave za pritrditev signala za sklep (točka 4.2.6.3)

Posebni primer za Irsko in Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko

(„P“) Naprave za pritrditev signala za sklep niso obvezne za enote, predvidene za obratovanje samo v prometu, ki ne prečka meje med državami članicami EU, na omrežjih s tirno širino 1 600 mm.

7.4   Posebni okoljski pogoji

Posebni pogoji za Finsko in Švedsko

Za neomejen dostop železniškega voznega parka do finskega in švedskega omrežja v zimskih pogojih se dokaže, da železniški vozni park izpolnjuje naslednje zahteve:

—	izbere se temperaturno območje T2, določeno v točki 4.2.5,

—	izberejo se ostri pogoji za sneg, led in točo, določeni v točki 4.2.5.

Posebni pogoji za Portugalsko in Španijo

Za neomejen dostop železniškega voznega parka do portugalskega in španskega omrežja v poletnih pogojih se izbere temperaturno območje T3, določeno v točki 4.2.5.

7.5   Tovorni vagoni, ki obratujejo na podlagi nacionalnih, dvostranskih, večstranskih ali mednarodnih sporazumov

Glej člen 6.

---

(1)  UL L 51, 23.2.2012, str. 1.

(2)  Za dvoosne vagone z osno obremenitvijo do 22,5 ton se uporabi vrednost 1 651 mm.

(3)  UL L 108, 29.4.2009, str. 4.

(4)  UL L 126, 14.5.2011, str. 53.

(5)  UL L 144, 31.5.2011, str. 1.

(6)  Načrt vzdrževanja upošteva ugotovitve delovne skupine ERA za vzdrževanje tovornih vagonov (glej „Final report on the activities of the Task Force Freight Wagon Maintenance“ (Končno poročilo o delu delovne skupine za vzdrževanje tovornih vagonov), objavljeno na spletišču Evropske agencije za železniški promet http://www.era.europa.eu).

(7)  Moduli CA1, CA2 ali CH se lahko uporabljajo samo pri proizvodih, ki so dani na trg in so bili torej razviti pred začetkom veljavnosti te TSI, pod pogojem, da proizvajalec priglašenemu organu dokaže, da sta bila pri predhodnih vlogah pod primerljivimi pogoji opravljena pregled konstruiranja in preskus tipa in da sta v skladu z zahtevami te TSI; ta prikaz se dokumentira in šteje za enako tehten dokaz kakor modul CB ali pregled konstruiranja, opravljen v skladu z modulom CH1.

(8)  Odločba Komisije 2006/861/ES (UL L 344, 8.12.2006, str. 1) in Odločba Komisije 2006/861/ES, spremenjena z Odločbo Komisije 2009/107/ES (UL L 45, 14.2.2009, str. 1).

(9)  UL L 204, 5.8.2010, str. 1.