Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R1308

    Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007

    UL L 347, 20/12/2013, p. 671–854 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 13/05/2024

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1308/oj

    20.12.2013   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 347/671


    UREDBA (EU) št. 1308/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 17. decembra 2013

    o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega pododstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

    ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

    ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (4),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem”,so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Na podlagi razprave o tem sporočilu bi bilo treba SKP s 1. januarjem 2014 reformirati. V reformo bi morali biti zajeti vsi glavni akti SKP, tudi Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 (5). Zaradi obsega reforme je primerno razveljaviti navedeno uredbo in jo nadomestiti z novo uredbo o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov. Z reformo bi bilo treba tudi čim bolj uskladiti, racionalizirati in poenostaviti določbe, zlasti tiste, ki obsegajo več kot en kmetijski sektor, ter omogočiti, da lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme nebistvene elemente ukrepov.

    (2)

    Ta uredba bi morala vsebovati vse osnovne elemente skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov.

    (3)

    Ta uredba bi se morala uporabljati za vse kmetijske proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije(PDEU), da se zagotovi skupna ureditev trga za vse tovrstne proizvode, kot zahteva člen 40(1) PDEU.

    (4)

    Treba bi bilo pojasniti, da bi se morale za ukrepe iz te uredbe načeloma uporabljati Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in določbe, sprejete na njeni podlagi. Zlasti Uredba (EU) št. 1306/2013 predpisuje določbe za zagotavljanje upoštevanja obveznosti, predpisanih z določbami v zvezi s SKP, vključno s pregledi in uporabo upravnih ukrepov in upravnih kazni v primeru neupoštevanja, ter pravila v zvezi s pologom in sprostitvijo varščin ter izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov.

    (5)

    Na podlagi člena 43(3) PDEU Svet sprejme ukrepe o določitvi cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev. Kadar se uporablja člen 43(3) PDEU, bi morala ta uredba zaradi jasnosti izrecno navajati dejstvo, da bo Svet sprejel ukrepe na tej pravni podlagi.

    (6)

    Da bi dopolnili ali spremenili nekatere nebistvene določbe te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

    (7)

    V tej uredbi bi bilo treba opredeliti določene pojme za določene sektorje. Zaradi upoštevanja posebnosti sektorja riža bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov za spremembo opredelitev pojmov, ki se nanašajo na sektor riža, kolikor je to potrebno zaradi tržnih trendov.

    (8)

    Ta uredba se nanaša na opis proizvodov in vsebuje navajanje tarifnih številk ali podštevilk kombinirane nomenklature. Zaradi sprememb nomenklature skupne carinske tarife bodo v prihodnje morda potrebne tehnične prilagoditve te uredbe. Zaradi upoštevanja takšnih sprememb bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov za potrebne tehnične prilagoditve. Zaradi jasnosti in enostavnosti bi bilo treba razveljaviti Uredbo Sveta (EGS) št. 234/79 (7), ki trenutno podeljuje takšno pooblastilo, ter pooblastilo vključiti v to uredbo.

    (9)

    Določiti bi bilo treba tržna leta za žita, riž, sladkor, posušeno krmo, semena, vino, oljčno olje in namizne oljke, lan in konopljo, sadje in zelenjavo, predelano sadje in zelenjavo, banane, mleko in mlečne proizvode ter sviloprejke, ki bi morala biti čim bolj prilagojena biološkim proizvodnim ciklom vsakega od teh proizvodov.

    (10)

    Da bi se stabilizirali trgi in zagotovil primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost, je bil oblikovan diferenciran sistem tržne podpore za različne sektorje in uvedene so bile sheme neposredne podpore, ob upoštevanju različnih potreb v vsakem od teh sektorjev na eni strani in medsebojne odvisnosti različnih sektorjev na drugi strani. To so ukrepi v obliki javne intervencije ali izplačila pomoči za zasebno skladiščenje. Še vedno je treba ohraniti ukrepe tržne podpore ter jih obenem racionalizirati in poenostaviti.

    (11)

    Treba bi bilo določiti lestvice Unije za razvrščanje, označevanje in pripravo trupov v sektorjih govejega, telečjega, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa za namene beleženja cen in uporabe intervencijskih ureditev v teh sektorjih. Poleg tega je namen takšnih lestvic Unije izboljšati preglednost trga.

    (12)

    Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo treba določbe o javni intervenciji podvreči skupni strukturi, pri čemer bi bilo treba nadaljevati politiko, ki se izvaja v vsakem sektorju. V ta namen je primerno razlikovati med referenčnimi pragi in intervencijskimi cenami ter opredeliti slednje. Pri tem je zlasti pomembno pojasniti, da uporabljenim administrativno določenim cenam iz prvega stavka osmega odstavka Priloge 3 k Sporazumu STO o kmetijstvu (tj. tržno-cenovni podpori) ustrezajo samo intervencijske cene za javno intervencijo. V povezavi s tem bi bilo treba razumeti, da lahko tržna intervencija poteka v obliki javne intervencije, kot tudi v drugih oblikah intervencije, ki ne temeljijo na predhodno določenih navedbah cen.

    (13)

    Kot je glede na prakso in izkušnje iz prejšnjih skupnih ureditev trga (SUT) primerno za vsak zadevni sektor, bi moral biti sistem javne intervencije na voljo v določenih obdobjih leta in biti v teh obdobjih na voljo stalno ali odvisno od tržnih cen.

    (14)

    Cena javne intervencije bi morala biti za določene količine nekaterih proizvodov fiksna, v drugih primerih pa odvisna od razpisov, pri čemer naj odraža prakso in izkušnje iz prejšnjih SUT.

    (15)

    V tej uredbi bi bilo treba predvideti možnost odpreme proizvodov, odkupljenih z javno intervencijo. Take ukrepe bi bilo treba izvesti na način, s katerim se je mogoče izogniti motnjam na trgu in ki zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavo kupcev.

    (16)

    Obstoječi program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, ki je bil sprejet v okviru SKP, bi morala urejati ločena uredba, sprejeta zato, da bi bili upoštevani cilji socialne kohezije navedenega programa. Kljub temu bi morala ta uredba vsebovati določbo, ki bi omogočala odpremo proizvodov, namenjenih za javno intervencijo, v okviru navedenega programa.

    (17)

    Za zagotovitev tržnega ravnotežja in stabilizacije tržnih cen bo morda treba dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje določenih kmetijskih proizvodov. Da se zagotovi preglednost trga, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določanjem pogojev, na podlagi katerih lahko odloči, da zaradi razmer na trgu dodeli pomoč za zasebno skladiščenje.

    (18)

    Da bi zagotovili, da so proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije oziroma za katere se prejema pomoč za zasebno skladiščenje, primerni za dolgotrajno skladiščenje ter so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, in upoštevali posebnosti različnih sektorjev za namene zagotavljanja ekonomičnega delovanja javne intervencije in zasebnega skladiščenja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo zahtev in pogojev glede kakovosti in upravičenosti, ki jih morajo ti proizvodi izpolnjevati poleg zahtev, določenih v tej uredbi.

    (19)

    Da bi upoštevali posebnosti sektorjev žit in neoluščenega riža, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo meril kakovosti za odkup in prodajo teh proizvodov.

    (20)

    Da se zagotovita ustrezna skladiščna zmogljivost in učinkovitost sistema javne intervencije glede stroškovne učinkovitosti, razdeljevanja in dostopa za izvajalce ter da se ohrani kakovost proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije za odpremo ob koncu obdobja skladiščenja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati skladišča za vse proizvode, ki spadajo v okvir javne intervencije, in pravili o skladiščenju proizvodov znotraj in zunaj držav članic, ki so odgovorne zanje in za njihovo obravnavo glede carinskih dajatev in morebitnih drugih zneskov, ki se dodelijo ali poberejo v okviru SKP.

    (21)

    Da se zagotovi želeni učinek zasebnega skladiščenja na trg, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili in pogoji, ki se uporabljajo, kadar je skladiščena količina nižja od pogodbene količine, pogoji za dodelitev predplačila ter pogoji, ki se uporabljajo za ponovno trženje in odpremo proizvodov, zajetih v pogodbah za zasebno skladiščenje.

    (22)

    Da se zagotovi pravilno delovanje sistemov javne intervencije in zasebnega skladiščenja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določanjem uporabe razpisnih postopkov, dodatnih pogojev, ki jih morajo izpolniti izvajalci, in zahtevo, naloženo izvajalcem, za polog varščine.

    (23)

    Zaradi upoštevanja tehničnega razvoja ter potreb v sektorjih govejega, telečjega, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa ter zaradi potrebe po standardizaciji priprave različnih proizvodov za izboljšanje preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ukrepov tržne intervencije bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov za prilagajanje in posodabljanje lestvic Unije za razvrščanje trupov v teh sektorjih ter v zvezi z določanjem nekaterih povezanih dodatnih določb in odstopanj.

    (24)

    Spodbujati bi bilo treba uživanje sadja in zelenjave, kot tudi mleka in mlečnih proizvodov med šolarji, da bi tako vztrajno povečevali delež takih proizvodov v prehrani otrok v obdobju, ko se njihove prehranjevalne navade še oblikujejo, s tem pa prispevali k uresničevanju ciljev SKP, zlasti k stabilizaciji trgov ter zagotavljanju preskrbe sedaj in v prihodnje. Zato bi bilo treba spodbujati pomoč Unije pri financiranju ali sofinanciranju preskrbe otrok s takšnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah.

    (25)

    Da se zagotovi dobro proračunsko upravljanje sheme šolskega sadja in zelenjave in sheme šolskega mleka Unije, bi bilo treba določiti ustrezne določbe za vsakega od njih. Pomoč Unije se ne bi smela uporabljati kot nadomestilo financiranja obstoječih nacionalnih shem šolskega sadja in zelenjave in shem šolskega mleka. Zaradi proračunskih omejitev bi morale države članice vseeno imeti možnost, da svoje finančne prispevke v te sheme nadomestijo s prispevki iz zasebnega sektorja. Da bi bile njihove sheme šolskega sadja in zelenjave učinkovite, bodo morda potrebni spremljevalni ukrepi, za katere bi jim moralo biti dovoljeno odobriti nacionalno pomoč. Države članice, ki sodelujejo v shemah, bi morale javnost obvestiti o vlogi pomoči Unije pri subvencioniranju.

    (26)

    Da bi spodbudili zdrave prehranjevalne navade otrok in zagotovili, da je pomoč namenjena otrokom, ki redno obiskujejo izobraževalne ustanove, ki jih upravljajo ali priznavajo države članice, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s shemo šolskega sadja in zelenjave glede dodatnih meril v zvezi z namenjanjem pomoči, odobritve in izbora prosilcev za pomoč ter priprave nacionalnih ali regionalnih strategij in spremljevalnih ukrepov.

    (27)

    Da bi zagotovili učinkovito in ciljno porabo sredstev Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s shemo šolskega sadja in zelenjave, ki se nanašajo na metodo prerazporejanja pomoči med državami članicami na podlagi prejetih zahtevkov za pomoč, stroške, za katere je mogoče dodeliti pomoč Unije, tudi možnost določitve splošne zgornje meje teh stroškov, ter obveznost držav članic, da spremljajo in vrednotijo učinkovitost svojih shem šolskega sadja in zelenjave.

    (28)

    Za spodbujanje ozaveščenosti o shemi šolskega sadja in zelenjave bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z zahtevo, da države članice, ki sodelujejo v shemi šolskega sadja in zelenjave, javnost obvestijo o vlogi pomoči Unije pri subvencioniranju.

    (29)

    Da bi upoštevali razvoj vzorcev uživanja mlečnih proizvodov, inovacije in trende na trgu mlečnih proizvodov, razpoložljivost proizvodov na različnih trgih v Uniji in prehranske vidike, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s shemo šolskega mleka v zvezi s proizvodi, ki so upravičeni do vključitve v shemo, nacionalnih ali regionalnih strategij države članice, po potrebi vključno s spremljevalnimi ukrepi, ter spremljanja in vrednotenja sheme.

    (30)

    Da bi zagotovili, da so do pomoči Unije upravičeni ustrezni upravičenci in prosilci ter da je pomoč uporabljena učinkovito in uspešno, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili o upravičencih in prosilcih, ki so upravičeni do pomoči, zahtevo, da prosilce odobrijo države članice, ter uporabo mlečnih proizvodov pri pripravi obrokov v izobraževalnih ustanovah.

    (31)

    Da bi zagotovili, da prosilci za pomoč spoštujejo svoje obveznosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z zahtevo za polog varščine, kadar je izplačano predplačilo pomoči.

    (32)

    Za spodbujanje ozaveščenosti o shemi šolskega mleka bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pogoji, v skladu s katerimi države članice javnost obveščajo o njihovi udeležbi v tej shemi ter da shemo subvencionira Unija.

    (33)

    Da bi zagotovili, da je pomoč upoštevana v ceni proizvodov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z vzpostavitvijo spremljanja cen v okviru sheme šolskega mleka.

    (34)

    Financiranje Unije je potrebno, da se priznane organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije spodbudijo k pripravi delovnih programov za izboljšanje proizvodnje in trženja oljčnega olja in namiznih oljk. V tem okviru bi morala ta uredba določati, da bo podpora Unije dodeljena v skladu s prednostnimi ukrepi za dejavnosti, ki se izvajajo v okviru zadevnih delovnih programov. Vendar bi bilo treba zmanjšati sofinanciranje in tako izboljšati učinkovitost takih programov.

    (35)

    Da se zagotovi učinkovita in uspešna poraba pomoči Unije, ki se odobri organizacijam proizvajalcev, združenjem organizacij proizvajalcev ali medpanožnim organizacijam v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk, da bi izboljšale kakovost proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s posebnimi ukrepi, ki jih je mogoče financirati iz pomoči Unije, ter dejavnostmi in stroški, ki jih ni mogoče financirati iz te pomoči, minimalno dodelitvijo finančnih sredstev Unije za posebna področja, zahtevo za polog varščine ter merili, ki jih morajo države članice upoštevati pri izboru in odobritvi delovnih programov.

    (36)

    V tej uredbi bi bilo treba razlikovati med sadjem in zelenjavo, ki vključujeta sadje in zelenjavo za takojšnjo uporabo, ter sadje in zelenjavo za predelavo na eni strani ter predelanim sadjem in zelenjavo na drugi strani. Pravila o operativnih skladih, operativnih programih in finančni pomoči Unije bi se morala uporabljati samo za prvo skupino, pri čemer bi se morali obe vrsti sadja in zelenjave v tej skupini obravnavati na primerljiv način.

    (37)

    Proizvodnja sadja in zelenjave je nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi. Celo omejeni presežki lahko povzročijo občutne motnje na trgu. Zato bi bilo treba uvesti ukrepe za obvladovanje kriz, ki bi jih bilo treba še naprej vključevati v operativne programe.

    (38)

    Pri proizvodnji in trženju sadja in zelenjave bi bilo treba v celoti upoštevati okoljske vidike, vključno s postopki gojenja, ravnanjem z odpadki in odstranitvijo proizvodov, umaknjenih s trga, zlasti glede varstva kakovosti vode, ohranjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja podeželja.

    (39)

    V okviru politike razvoja podeželja bi bilo treba podpreti ustanavljanje skupin proizvajalcev za vse sektorje v vseh državah članicah. Posebno podporo v sektorju sadja in zelenjave bi bilo zato treba ukiniti.

    (40)

    Da bi organizacije proizvajalcev in njihova združenja v sektorju sadja in zelenjave dobili večjo odgovornost za svoje finančne odločitve ter da bi se javna sredstva, ki so jim dodeljena, usmerila v prihodnje zahteve, bi bilo treba določiti pogoje za uporabo teh sredstev. Ustrezna rešitev je skupno financiranje operativnih skladov, ki jih ustanovijo organizacije proizvajalcev in njihova združenja. V določenih primerih bi bilo treba dovoliti dodatne možnosti financiranja. Operativne sklade bi bilo treba uporabiti samo za financiranje operativnih programov v sektorju sadja in zelenjave. Zaradi nadziranja izdatkov Unije bi bilo treba omejiti pomoč za organizacije proizvajalcev in njihova združenja, ki ustanovijo operativne sklade.

    (41)

    V regijah, v katerih je organizacija proizvodnje v sektorju sadja in zelenjave slaba, bi bilo treba dovoliti dodeljevanje dodatne nacionalne finančne pomoči. V primeru držav članic, ki so glede struktur v posebej neugodnem položaju, bi morala pomoč povrniti Unija.

    (42)

    Da se organizacijam proizvajalcev in njihovim združenjem v sektorju sadja in zelenjave zagotovi učinkovita, usmerjena in vzdržna podpora, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z operativnimi skladi in operativnimi programi, nacionalnim okvirom in nacionalno strategijo za operativne programe glede obveznega spremljanja in vrednotenja učinkovitosti nacionalnega okvira in nacionalnih strategij, finančno pomočjo Unije, ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz in nacionalno finančno pomočjo.

    (43)

    Pomembno je, da se predvidijo podporni ukrepi v vinskem sektorju, ki okrepijo konkurenčne strukture. Medtem ko naj bi te ukrepe določila in financirala Unija, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da same izberejo primerne ukrepe, ki bodo ustrezali potrebam njihovih regionalnih organov, po potrebi ob upoštevanju njihovih posebnosti, in jih vključijo v nacionalne podporne programe. Države članice bi morale biti odgovorne za izvajanje takih programov.

    (44)

    Eden od ključnih ukrepov, upravičenih do nacionalnih podpornih programov, bi morala biti promocija in trženje vin Unije. S podpiranjem inovativnosti je mogoče izboljšati tržnost in konkurenčnost proizvodov vinske trte iz Unije. Še naprej bi morale biti zajete dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve zaradi njihovih pozitivnih strukturnih učinkov na vinski sektor. Podporo bi bilo treba zagotoviti tudi za naložbe v vinskem sektorju, namenjene izboljšanju gospodarske uspešnosti podjetij. Podpora za destilacijo stranskih proizvodov bi morala biti ukrep, ki je na voljo državam članicam, ki želijo takšen instrument uporabljati za zagotovitev kakovosti vina ob varovanju okolja.

    (45)

    Preventivni instrumenti, kot so zavarovanje letine, vzajemni skladi in zelena trgatev, bi morali biti upravičeni do podpore v okviru podpornih programov za vino, da bi spodbudili odgovoren pristop do kriznih razmer.

    (46)

    Določbe o podpori vinogradnikom z dodelitvijo pravic do plačila, kakor so odločile države članice, se bodo uporabljale od finančnega leta 2015 v skladu s členom 103n Uredbe (ES) št. 1234/2007 pod pogoji iz navedene določbe.

    (47)

    Da se zagotovi, da podporni programi držav članic za vino dosežejo svoje cilje in da se sredstva Unije uporabijo uspešno in učinkovito, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili: o odgovornosti za izdatke med datumom, ko Komisija prejme podporne programe, in spremembe podpornih programov, ter datumom začetka njihove uporabe; s pravili glede vsebine podpornih programov ter izdatkih, upravnih in kadrovskih stroških ter dejavnostih, ki se lahko vključijo v podporne programe držav članic, ter pogojih in možnosti plačevanja prek posrednikov v primeru podpore za zavarovanje letine, s pravili o zahtevi za polog varščine v primeru izplačanega predplačila; s pravili o uporabi nekaterih izrazov; s pravili o določitvi zgornje meje za izdatke za ponovno zasaditev sadovnjakov iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov; s pravili o preprečevanju dvojnega financiranja projektov; s pravili na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva in o izjemah od te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, ter s pravili za prostovoljno certificiranje žganjarn in s pravili o možnosti držav članic, da ustvarijo pogoje za pravilno delovanje podpornih ukrepov.

    (48)

    Za čebelarstvo so značilni raznovrstnost proizvodnih pogojev in pridelkov ter razpršenost in različnost gospodarskih subjektov, tako v fazi proizvodnje kot trženja. Poleg tega je zaradi vedno večjega vpliva nekaterih škodljivcev na zdravje čebel in zlasti zaradi širjenja varoze v več državah članicah v zadnjih letih in zaradi težav, ki jih ta bolezen povzroča pri proizvodnji medu, še vedno potrebno ukrepanje Unije, saj varoze ni mogoče popolnoma izkoreniniti in jo je treba zdraviti z odobrenimi proizvodi. Glede na te okoliščine bi bilo treba za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov v Uniji vsaka tri leta pripraviti nacionalne programe za ta sektor, da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov. Te nacionalne programe bi morala delno financirati Unija.

    (49)

    Treba bi bilo določiti, katere ukrepe je mogoče vključiti v čebelarske programe. Da bi zagotovili, da je shema pomoči Unije prilagojena najnovejšemu razvoju ter da se z zajetimi ukrepi dejansko izboljšujejo splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s posodabljanjem seznama ukrepov prek prilagajanja obstoječih ukrepov ali dodajanja novih ukrepov.

    (50)

    Da se zagotovi učinkovita in uspešna raba sredstev Unije za čebelarstvo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s preprečevanjem prekrivanja financiranja med čebelarskimi programi držav članic in programi razvoja podeželja ter v zvezi z osnovo za dodelitev finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici.

    (51)

    V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 (8) se s 1. januarjem 2010 uporablja nevezano plačilo na površino za hmelj. Da bi lahko organizacije proizvajalcev hmelja tudi v prihodnje opravljale svoje dejavnosti kot doslej, bi bilo treba v posebni določbi predvideti, da se v zadevni državi članici za iste dejavnosti uporabijo enaki zneski. Da bi zagotovili, da so iz pomoči financirani cilji organizacij proizvajalcev, določeni v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z zahtevki za pomoč ter pravili o upravičenih površinah za hmelj in izračunu pomoči.

    (52)

    Pomoč Unije za gojenje sviloprejk bi bilo treba ločiti in vključiti v sistem neposrednih plačil, pri čemer se sledi pristopu, ki je bil glede pomoči izbran v drugih sektorjih.

    (53)

    Pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, proizvedeno v Uniji in namenjeno uporabi kot krmilo ter predelavi v kazein in kazeinate, se je izkazala za neučinkovito pri podpori trgu, zato bi jo bilo treba odpraviti skupaj s pravili o uporabi kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira.

    (54)

    V Odločitev, da se prehodna prepoved zasaditve vinske trte na ravni Unije odpravi, je upravičena z dosego glavnih ciljev reforme ureditve trga vina v Uniji, sprejete v letu 2008, zlasti z odpravo dolgotrajnega strukturnega presežka v pridelavi vina ter postopnim večanjem konkurenčnosti in tržne usmerjenosti vinskega sektorja v Uniji. Tak pozitivni razvoj je rezultat precejšnjega zmanjšanja vinogradniških površin v Uniji, odhoda manj konkurenčnih pridelovalcev in postopnega ukinjanja nekaterih ukrepov tržne podpore, kar je odpravilo spodbudo gospodarsko neuspešnim naložbam. Zmanjšanje zmogljivosti dobave in podpora strukturnim ukrepom ter spodbujanje izvoza vina so omogočili boljšo prilagoditev na zmanjšano povpraševanje na ravni Unije, ki je posledica vse manjše potrošnje v državah članicah s tradicijo pridelave vina.

    (55)

    Vendar pa je možnost postopne rasti povpraševanja na ravni svetovnega trga spodbuda za povečanje zmogljivosti dobave, torej za zasaditev novih vinskih trt v prihodnjem desetletju. Medtem ko bi si bilo treba prizadevati za dosego glavnega cilja, tj. za povečanje konkurenčnosti vinskega sektorja Unije, da bi tako ohranili tržni delež na svetovnem trgu, pa bi prehitre nove zasaditve vinske trte kot odziv na predvidene trende v mednarodnem povpraševanju lahko spet vodile do srednjeročne prekomerne zmogljivosti dobave ter morebitnih socialnih in ekonomskih posledic na določenih vinorodnih območjih. Da bi zagotovili urejeno rast nasadov vinske trte med leti 2016 in 2030, bi bilo treba na ravni Unije uvesti nov sistem za upravljanje zasaditev vinske trte, v obliki sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte.

    (56)

    Skladno s tem novim sistemom bi se dovoljenja za zasaditev vinske trte lahko izdala, ne da bi pridelovalci nosili stroške, in bi morala poteči po treh letih, če se ne bi izkoristila. To bi prispevalo k hitremu in neposrednemu izkoriščanju dovoljenj s strani pridelovalcev vina, ki so jim bila izdana, ter s tem preprečilo špekulacije.

    (57)

    Rast novih nasadov vinske trte bi morala biti urejena z zaščitnim mehanizmom na ravni Unije, ki bi temeljil na obveznosti držav članic, da letno izdajo dovoljenja za nove nasade, ki predstavljajo 1 % površine zasajenih vinogradov, vendar pa bi moral zagotavljati prožnost, da bi se lahko odzvali na okoliščine v vsaki državi članici. Države članice bi morale imeti možnost, da na podlagi objektivnih in nediskriminatornih razlogov odločijo, ali bodo na nacionalni ali regionalni ravni zagotovile manjše površine, vključno na ravni območij, ki so upravičena do posebnih zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ter obenem zagotoviti, da so omejitve, ki jih določijo, večje od 0 % in niso preveč omejujoče glede na cilje, za katere si prizadevajo.

    (58)

    Da se zagotovi nediskriminatorna izdaja dovoljenj, bi bilo treba določiti nekatera merila, zlasti kadar je skupno število hektarjev, za katere v vlogi zaprosijo proizvajalci večje od skupnega števila hektarjev, ki so na voljo na podlagi vlog, ki jih odobrijo države članice.

    (59)

    Izdaja dovoljenj pridelovalcem, ki izkrčujejo obstoječe vinograde, bi morala biti samodejna, in sicer po predložitvi vloge in neodvisno od zaščitnega mehanizma za nove nasade, saj ne prispeva k povečanju skupne površine vinogradov. Države članice bi morale imeti možnost, da za določena območja, na katerih se lahko proizvaja vino z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, na podlagi priporočil priznanih in reprezentativnih strokovnih organizacij omejijo izdajo dovoljenj za ponovne zasaditve.

    (60)

    Novi sistem dovoljenj za zasaditve vinske trte se ne bi smel uporabljati za države članice, ki ne uporabljajo unijske prehodne ureditve pravic do zasaditve, in bi moral biti prostovoljen za tiste države članice, v katerih je površina, zasajena z vinsko trto, pod določenim pragom kljub uporabi pravic do zasaditve vinske trte.

    (61)

    Da bi zagotovili nemoten prehod med prejšnjo ureditvijo pravic do zasaditve in novim sistemom, bi bilo treba določiti prehodne določbe, zlasti da bi se izognili pretiranemu zasajevanju pred začetkom novega sistema. Državam članicam bi bilo treba zagotoviti določeno prožnost, ki bi jim omogočila, da rok za vložitev zahtev za pretvorbo pravic do zasaditve v dovoljenja določijo med 31. decembrom 2015 in 31. decembrom 2020.

    (62)

    Da bi zagotovili usklajeno in uspešno izvajanje novega sistema dovoljenj za zasaditve vinske trte, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pogoji, pod katerimi se sistem ne uporablja za nekatere zasaditve vinske trte, pravili glede meril za upravičenost in prednostnih meril, dodajanjem meril za upravičenost in prednostnih meril, soobstojem vinskih trt, ki bodo izkrčene, in novo zasajenih vinskih trt, ter v zvezi z razlogi, zaradi katerih lahko države članice omejijo izdajo dovoljenj za ponovne zasaditve.

    (63)

    Nadzor nad nedovoljenimi nasadi bi bilo treba učinkovito izvajati, da bi tako zagotovili skladnost s pravili novega sistema.

    (64)

    Uporaba standardov za trženje kmetijskih proizvodov lahko prispeva k izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje ter tudi kakovosti takih proizvodov. Uporaba takih standardov je zato v interesu proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov.

    (65)

    Po Sporočilu Komisije o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov in razpravah, ki so mu sledile, je primerno ohraniti tržne standarde po sektorjih ali proizvodih, tako da bodo upoštevana pričakovanja potrošnikov in da se bo prispevalo k izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov ter k njihovi kakovosti.

    (66)

    Za tržne standarde bi bilo treba uvesti horizontalne določbe.

    (67)

    Tržni standardi bi morali biti razdeljeni na obvezna pravila za specifične sektorje ali proizvode in neobvezne rezervirane navedbe, določene na podlagi sektorja ali proizvoda.

    (68)

    Tržne standarde bi bilo treba načeloma uporabljati za vse zadevne kmetijske proizvode, ki se tržijo v Uniji.

    (69)

    Ta uredba bi morala vsebovati seznam sektorjev in proizvodov, za katere se lahko uporabljajo tržni standardi. Zaradi upoštevanja pričakovanj potrošnikov in potrebe po izboljšanju kakovosti kmetijskih proizvodov ter gospodarskih pogojev za njihovo proizvodnjo in trženje, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s spreminjanjem tega seznama pod strogimi pogoji.

    (70)

    Zaradi upoštevanja pričakovanj potrošnikov in izboljšanja gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje ter kakovosti določenih kmetijskih proizvodov ter prilagajanja stalno spreminjajočim se tržnim pogojem in spremembam v povpraševanju potrošnikov ter razvoju zadevnih mednarodnih standardov in zaradi preprečevanja nastajanja ovir za inovacije pri proizvodih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s sprejemanjem tržnih standardov po sektorjih ali proizvodih v vseh fazah trženja ter odstopanj od takih standardov in izvzetij iz njih. Tržni standardi bi morali med drugim upoštevati naravne in bistvene lastnosti zadevnih proizvodov ter ne bi smeli povzročiti bistvenih sprememb v običajni sestavi zadevnega proizvoda. Tržni standardi bi morali tudi upoštevati možnost, da bodo potrošniki zavedeni zaradi pričakovanj in dojemanj. Odstopanja od standardov ali izvzetja iz njih ne bi smela povzročiti dodatnih stroškov, ki bi jih nosili izključno kmetje.

    (71)

    Z uporabo tržnih standardov bi bilo treba omogočiti enostavno oskrbovanje trga s proizvodi standardizirane in zadovoljive kakovosti in bi se morali nanašati zlasti na tehnične opredelitve, razvrstitve, predstavitev, trženje in označevanje, pakiranje, način pridelave, konzerviranje, skladiščenje, prevoz, povezano upravno dokumentacijo, certifikacijo in časovne omejitve, omejitve uporabe in odstranitev.

    (72)

    Ob upoštevanju interesa proizvajalcev, da obveščajo o lastnostih proizvodov in kmetovanja, ter interesa potrošnikov za prejemanje ustreznih in preglednih informacij o proizvodu bi moralo biti mogoče določiti kraj kmetovanja in/ali kraj porekla za vsak primer posebej na ustrezni geografski ravni, pri čemer bi bilo treba obenem upoštevati posebne značilnosti nekaterih sektorjev, zlasti kar zadeva predelane kmetijske proizvode.

    (73)

    Za proizvode, uvožene iz tretjih držav, bi bilo treba določiti posebna pravila, pod pogojem, da nacionalne določbe, ki veljajo v tretjih državah, upravičujejo odstopanja od tržnih standardov in se zagotovi njihova enakovrednost z zakonodajo Unije. Prav tako je primerno določiti pravila o uporabi tržnih standardov za proizvode, ki se izvozijo iz Unije.

    (74)

    Proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki se sveži prodajajo potrošnikom, bi se morali tržiti samo, če so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti ter če je navedena država porekla. Da bi zagotovili pravilno uporabo te zahteve in upoštevali nekatere posebne razmere, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s posebnimi odstopanji od te zahteve.

    (75)

    Po vsej Uniji bi bilo treba izvajati politiko kakovosti ter v ta namen uporabljati certifikacijski postopek za proizvode iz sektorja hmelja in prepovedati trženje proizvodov, za katere certifikat ni bil izdan. Da bi zagotovili pravilno uporabo te zahteve in upoštevali določene posebne razmere, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z ukrepi, ki odstopajo od te zahteve, zaradi izpolnjevanja tržnih zahtev nekaterih tretjih držav ali za proizvode, namenjene za posebno uporabo.

    (76)

    Za nekatere sektorje in proizvode so opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake pomembni elementi za določitev konkurenčnih pogojev. Zato je primerno, da se za te sektorje in/ali proizvode določijo opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake, ki se lahko v Uniji uporabljajo le za trženje proizvodov, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve.

    (77)

    Da se prilagodijo opredelitve in prodajne oznake določenih proizvodov potrebam, ki so posledica sprememb v potrošniškem povpraševanju, tehničnega napredka ali potrebi po inovacijah pri proizvodih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s spremembami opredelitev in prodajnih oznak, odstopanji od njih in izvzetji iz njih.

    (78)

    Da bi pri izvajalcih in v državah članicah zagotovili jasno in pravilno razumevanje opredelitev in prodajnih oznak, določenih za nekatere sektorje, bi bilo treba na Komisijo presesti pooblastilo v zvezi s pravili za njihovo določitev in uporabo.

    (79)

    Da se upoštevajo posebne lastnosti posameznega proizvoda ali sektorja, različne faze trženja, tehnični pogoji, vse možne večje praktične težave, pa tudi natančnost in ponovljivost metod analize, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo dovoljenega odstopanju od enega ali več specifičnih standardov, pri čemer se za celotno serijo proizvodov šteje, da ni v skladu s standardom, če se to odstopanje preseže.

    (80)

    Treba bi bilo določiti nekatere enološke postopke in omejitve za proizvodnjo vina, zlasti kar zadeva rezanje in uporabo nekaterih vrst grozdnega mošta, grozdnega soka in svežega grozdja iz tretjih držav. Da bi bili izpolnjeni mednarodni standardi, bi morala Komisija pri nadaljnjih enoloških postopkih upoštevati enološke postopke, ki jih priporoča Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV).

    (81)

    Treba bi bilo določiti pravila za razvrstitev sort vinske trte, po katerih bi morale države članice, ki pridelajo več kot 50 000 hektolitrov na leto, še naprej odgovorne za razvrščanje sort vinske trte, iz katerih se na njihovih ozemljih lahko prideluje vino. Nekatere sorte vinske trte bi bilo treba izključiti.

    (82)

    Države članice bi morale imeti možnost, da ohranijo ali sprejmejo določena nacionalna pravila o ravneh kakovosti za mazave maščobe.

    (83)

    Za vinski sektor bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da omejijo ali izključijo uporabo določenih enoloških postopkov, ohranijo strožje omejitve za vina, ki se pridelujejo na njihovem ozemlju, ter dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov.

    (84)

    Da bi zagotovili pravilno in pregledno uporabo nacionalnih pravil za nekatere proizvode in sektorje, kar zadeva tržne standarde, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določanjem pogojev za uporabo takšnih tržnih standardov ter pogojev za posedovanje proizvodov, pridobljenih s poskusnimi postopki, promet z njimi in njihovo uporabo.

    (85)

    Poleg tržnih standardov bi bilo treba določiti neobvezne navedbe kakovosti, s katerimi se zagotovi, da navedbe, ki opisujejo posebne lastnosti proizvoda oziroma značilnosti kmetovanja ali predelave, niso zlorabljene na trgu ter da se lahko potrošniki zanesejo nanje pri ugotavljanju različnih elementov kakovosti proizvodov. Ob upoštevanju ciljev te uredbe in zaradi jasnosti bi morale biti obstoječe neobvezne navedbe kakovosti naštete v tej uredbi.

    (86)

    Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da določijo pravila v zvezi z odstranitvijo vinskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe. Da bi zagotovili pravilno in pregledno uporabo nacionalnih pravil o vinskih proizvodih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo pogojev za uporabo vinskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe.

    (87)

    Zaradi upoštevanja razmer na trgu ter razvoja tržnih in mednarodnih standardov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pridržanjem dodatne neobvezne rezervirane navedbe in določanjem pogojev za njeno uporabo, spreminjanjem pogojev za uporabo neobvezne rezervirane navedbe in preklicem neobveznih rezerviranih navedb.

    (88)

    Da se upoštevajo lastnosti določenih sektorjev in pričakovanja potrošnikov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo podrobnosti glede zahtev za uvedbo dodatne rezervirane navedbe.

    (89)

    Da se zagotovi skladnost proizvodov, opisanih z neobveznimi rezerviranimi navedbami, z veljavnimi pogoji uporabe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo dodatnih pravil o uporabi neobveznih rezerviranih navedb.

    (90)

    Da se upoštevajo posebnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami ter posebnih lastnosti določenih kmetijskih proizvodov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov o pogojih, pod katerimi se šteje, da imajo uvoženi proizvodi enakovredno raven skladnosti z zahtevami Unije glede tržnih standardov, in ki dopuščajo ukrepe, ki odstopajo od pravil, v skladu s katerimi se lahko proizvodi v Uniji tržijo samo v skladu s takšnimi standardi, ter pravilih glede uporabe tržnih standardov za proizvode, ki se izvozijo iz Unije.

    (91)

    Določbe o vinu bi bilo treba uporabljati ob upoštevanju mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU.

    (92)

    Koncept kakovostnih vin v Uniji temelji med drugim na posebnih lastnostih, ki se pripisujejo geografskemu poreklu vina. Takšna vina potrošniki prepoznajo po zaščitenih označbah porekla in geografskih označbah. Da se omogoči pregleden in bolj izpopolnjen okvir, ki bi podprl navedbe kakovosti zadevnih proizvodov, bi bilo treba vzpostaviti ureditev za pregledovanje vlog za označbo porekla ali geografsko označbo v skladu s pristopom horizontalne politike Unije za kakovost, ki se uporablja za živila razen vina in žganih pijač, določena v Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

    (93)

    Da bi ohranili posebne kakovostne lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uporabljajo strožja pravila.

    (94)

    Da bi bili izpolnjeni pogoji za zaščito v Uniji, bi bilo treba označbe porekla in geografske označbe za vino priznati in registrirati na ravni Unije v skladu s postopkovnimi pravili, ki jih določi Komisija.

    (95)

    Možnost za zaščito bi morale imeti tudi označbe porekla in geografske označbe iz tretjih držav, če so zaščitene v državi porekla.

    (96)

    Postopek registracije bi moral vsaki fizični ali pravni osebi z zakonitim interesom v državi članici ali tretji državi omogočiti, da z vložitvijo ugovora uveljavlja svoje pravice.

    (97)

    Registrirane označbe porekla in geografske označbe bi bilo treba zaščititi pred uporabami, ki izkoriščajo ugled proizvodov, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve. Zaradi spodbujanja poštene konkurence in preprečevanja zavajanja potrošnikov bi bilo treba to zaščito razširiti tudi na proizvode in storitve, ki jih ta uredba ne zajema, vključno s proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbama.

    (98)

    Da se upošteva obstoječe prakse označevanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dovoljevanjem uporabe imena sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je iz nje sestavljeno.

    (99)

    Da se upoštevajo posebnosti proizvodnje na razmejenem geografskem območju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo dodatnih meril za razmejitev geografskega območja ter omejitvami in odstopanji glede proizvodnje na razmejenem geografskem območju.

    (100)

    Da se zagotovi kakovost in sledljivost proizvoda bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pogoji, pod katerimi so lahko v specifikacije proizvoda vključene dodatne zahteve.

    (101)

    Da se zagotovi varstvo zakonitih pravic ali interesov proizvajalcev in izvajalcev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s tipom vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe; pogoji, ki jih je treba upoštevati pri vlogah za zaščito označbe porekla ali geografske označbe; pregledom, ki ga opravi Komisija; postopkom ugovora ter postopki za spremembo, preklic in pretvorbo zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb. To pooblastilo bi moralo zajemati tudi pogoje, ki veljajo za čezmejne vloge; pogoje za vloge v zvezi z geografskimi območji v tretji državi; datum začetka uporabe zaščite ali njene spremembe ter pogoje v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov.

    (102)

    Da se zagotovi ustrezno raven zaščite, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z omejitvami glede zaščitenih imen.

    (103)

    Da se zagotovi, da uporaba te uredbe za imena vin, za katera je bila zaščita odobrena pred 1. avgustom 2009 ali za katera je bila vloga za zaščito vložena pred tem datumom, ne vpliva nepotrebno na gospodarske subjekte in pristojne organe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določitvijo prehodnih pravilo takšnih imenih vin, v zvezi z vini, ki so bila dana na trg ali označena pred določenim datumom, ter v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov.

    (104)

    Določeni izrazi se v Uniji tradicionalno uporabljajo, da potrošniki iz njih dobijo informacije o posebnostih in kakovosti vin, ki dopolnjujejo informacije, ki izhajajo iz zaščitenih označb porekla in geografskih označb. Da bi zagotovili delovanje notranjega trga in pošteno konkurenco ter se izognili zavajanju potrošnikov, bi morali biti ti tradicionalni izrazi upravičeni do zaščite v Uniji.

    (105)

    Da se zagotovi ustrezno raven zaščite, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z jezikom in zapisom tradicionalnega izraza, ki ga je treba zaščititi.

    (106)

    Da se zagotovi varstvo zakonitih pravic proizvajalcev in izvajalcev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s tipom vlagateljev, ki lahko vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza, pogoji za veljavnost vloge za priznanje tradicionalnega izraza, razlogi za ugovarjanje predlaganemu priznanju tradicionalnega izraza, obsegom zaščite, vključno z razmerjem do blagovnih znamk, zaščitenih tradicionalnih izrazov, zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, homonimov ali določenih imen vinske trte, v zvezi z razlogi za preklic tradicionalnega izraza, datumom vložitve vloge ali zahteve ter v zvezi s postopki, ki jih je treba upoštevati pri vlogah za zaščito tradicionalnega izraza, vključno s pregledom, ki ga opravi Komisija, postopkom ugovora in postopki za preklic in spremembo.

    (107)

    Da se upoštevajo posebnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pogoji, pod katerimi se tradicionalni izrazi lahko uporabljajo za proizvode iz tretjih držav, in s tem povezanimi odstopanji.

    (108)

    Opis, označevanje in predstavitev proizvodov vinskega sektorja, ki so zajeti v tej uredbi, lahko pomembno vplivajo na njihovo trženje. Razlike med zakonodajami držav članic pri označevanju proizvodov vinskega sektorja lahko ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Zato bi bilo treba določiti pravila, ki upoštevajo zakonite interese potrošnikov in pridelovalcev. Zato je primerno določiti predpise Unije o označevanju in predstavitvi.

    (109)

    Da se zagotovi skladnost z obstoječimi praksami označevanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z izjemnimi okoliščinami, ki upravičujejo opustitev navedbe izrazov „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“.

    (110)

    Da se upoštevajo posebne značilnosti vinskega sektorja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s predstavitvijo in uporabo navedb na oznakah, ki niso določene v tej uredbi; nekaterimi obveznimi in neobveznimi podrobnostmi ter predstavitvijo.

    (111)

    Da se zagotovi varstvo zakonitih interesov izvajalcev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z začasnim označevanjem in predstavitvijo vin z označbo porekla ali geografsko označbo, kadar ta označba porekla ali geografska označba izpolnjuje potrebne zahteve.

    (112)

    Da se zagotovi, da gospodarski subjekti niso oškodovani, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s prehodnimi določbami glede vina, danega na trg in označenega v skladu z zadevnimi pravili, veljavnimi pred 1. avgustom 2009.

    (113)

    Da se upoštevajo posebnosti trgovine s proizvodi iz vinskega sektorja med Unijo in določenimi tretjimi državami, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z odstopanji od pravil o označevanju in predstavitvi za proizvode, namenjene za izvoz, kadar je to potrebno po pravu zadevne tretje države.

    (114)

    Po izteku sistema kvot bodo še vedno potrebni posebni instrumenti za zagotovitev uravnotežene porazdelitve pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato bi bilo treba določiti standardne določbe, ki urejajo pisne panožne sporazume med njimi.

    (115)

    Reforma ureditve trga sladkorja, sprejeta leta 2006, je povzročila daljnosežne spremembe v sektorju sladkorja v Uniji. Da bi se lahko pridelovalci sladkorne pese prilagodili novim razmeram na trgu in večji tržni usmerjenosti sektorja, bi bilo treba sedanji sistem kvot za sladkor podaljšati do konca tržnega leta 2016/2017, ko bo ukinjen.

    (116)

    Da se upoštevajo posebnosti sektorja sladkorja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s posodobitvijo tehničnih opredelitev za sektor sladkorja, posodobitvijo odkupnih pogojev za sladkorno peso iz te uredbe ter dodatnimi pravili za določanje bruto in tara mase ter vsebnosti sladkorja v sladkorni pesi, dobavljeni podjetju, ter v zvezi s pravili o pulpi sladkorne pese.

    (117)

    Nedavne izkušnje so pokazale, da so potrebni posebni ukrepi, s katerimi bi zagotovili zadostno dobavo sladkorja na trg Unije v obdobju, ko se še uporabljajo kvote za sladkor.

    (118)

    Da se upoštevajo posebnosti sektorja sladkorja in zagotovili ustrezno upoštevanje interesov vseh strani ter glede na to, da je treba preprečevati motnje na trgu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z: odkupnimi pogoji in dobavnimi pogodbami, posodabljanjem odkupnih pogojev za sladkorno peso iz te uredbe, in merili, ki jih morajo uporabljati podjetja za proizvodnjo sladkorja, ko prodajalcem sladkorne pese dodeljujejo količine sladkorne pese, ki jih bodo zajemale predsetvene pogodbe o dobavi.

    (119)

    Da se upošteva tehnični napredek, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pripravo seznama proizvodov, pri proizvodnji katerih se lahko uporablja industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup.

    (120)

    Da se zagotovi, da odobrena podjetja, ki proizvajajo ali predelujejo sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, izpolnjujejo svoje obveznosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dodelitvijo in odvzemom odobritve takšnim podjetjem, ter merili za upravne kazni.

    (121)

    Da se upoštevajo posebnosti sektorja sladkorja in zagotovi ustrezno upoštevanje interesov vseh strani, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pomenom pogojev za delovanje sistema kvot in pogoji za prodajo v najbolj oddaljene regije.

    (122)

    Da se zagotovil, da pridelovalci dejansko sodelujejo pri odločitvi o prenosu določene količine proizvodnje, bi bilo treba na Komisija prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s prenosom sladkorja.

    (123)

    Zaradi boljšega izkoriščanja vinogradniških možnosti bi morale države članice Komisiji poslati preglednico pridelovalne zmogljivosti na podlagi registra vinogradov. Da bi države članice spodbudili, da pošljejo preglednico, bi bilo treba podporo za prestrukturiranje in preusmeritev omejiti na tiste države članice, ki so poslale preglednico.

    (124)

    Da bi države članice lažje spremljale in preverjale pridelovalne zmogljivosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z vsebino registra vinogradov ter izjemami.

    (125)

    Da bi zagotovili zadovoljivo raven sledljivosti zadevnih proizvodov, zlasti zaradi varstva potrošnikov, bi bilo treba vsem proizvodom vinskega sektorja, ki so zajeti v tej uredbi, priložiti spremni dokument, kadar so v obtoku znotraj Unije.

    (126)

    Da se olajša prevoz vinskih proizvodov in da bi države članice lažje spremljale ta prevoz, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili: o spremnem dokumentu in njegovi uporabi, o pogojih, pod katerimi spremni dokument šteje za dokument, ki potrjuje zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, o obveznosti vodenja registra in njegovi uporabi, o določitvi, kdo vodi register, in o oprostitvah obveznosti vodenja registra ter o dejavnostih, ki jih je treba vključiti v register.

    (127)

    Ker ne obstaja zakonodaja Unije o formalnih pisnih pogodbah, lahko države članice v okviru nacionalnega pogodbenega prava, določijo obvezno uporabo takšnih pogodb, če pri tem ne kršijo zakonodaje Unije ter zlasti spoštujejo pravilno delovanje notranjega trga in skupne ureditve trga. Ker so razmere v Uniji zelo različne, in v interesu subsidiarnosti, bi morala biti odločitev o tem prepuščena državam članicam. Zaradi zagotovitve ustreznih minimalnih standardov za take pogodbe ter dobrega delovanja notranjega trga in skupne ureditve trga pa bi bilo treba v primeru sektorja mleka in mlečnih proizvodov nekatere osnovne pogoje za uporabo takih pogodb določiti na ravni Unije. Vsi ti osnovni pogoji bi morali biti predmet prostega dogovarjanja. Ker imajo lahko nekatere mlekarske zadruge v statutih določena pravila s podobnim učinkom, bi jih bilo treba zaradi enostavnosti izvzeti iz zahteve za sklenitev pogodbe. Da bi povečali učinkovitost takšnega pogodbenega sistema, bi morale države članice odločiti, ali bi se morale uporabljati, kadar posredniki zbirajo mleko od kmetov, da bi ga dobavili predelovalcem.

    (128)

    Da bi zagotovili uspešen razvoj proizvodnje in iz tega izhajajoč primeren življenjski standard proizvajalcev mleka, bi bilo treba okrepiti njihovo pogajalsko moč v odnosu do predelovalcev, kar bi moralo omogočiti pravičnejšo porazdelitev dodane vrednosti v dobavni verigi. Za uresničitev teh ciljev SKP bi bilo zato treba sprejeti določbo na podlagi člena 42 in člena 43(2) PDEU, da se organizacijam proizvajalcev, ki jih sestavljajo proizvajalci mleka ali njihova združenja, omogoči, da se z mlekarno skupaj pogajajo o pogodbenih pogojih, vključno s cenami, za vso proizvodnjo surovega mleka svojih članov ali del te proizvodnje. Da bi ohranili dejansko konkurenco na trgu mleka in mlečnih proizvodov, bi morale za to možnost veljati primerne količinske omejitve. Da ne bi ogrozili učinkovitega delovanja zadrug in zaradi jasnosti, bi bilo treba posebej določiti naslednje: ko iz članstva kmeta v zadrugi izhaja obveznost oddaje surovega mleka, in sicer v zvezi z vso kmetovo proizvodnjo mleka ali njenim delom, za kar so pogoji določeni v statutu zadruge ali na njem temelječih pravilih in odločitvah, ti pogoji ne bi smeli biti predmet pogajanj prek organizacije proizvajalcev.

    (129)

    Glede na pomen zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, predvsem za občutljive podeželske regije, ter da bi zagotovili dodano vrednost in ohranili zlasti kakovosti sirov z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo ter glede na prenehanja uporabe sistema mlečnih kvot, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da na zahtevo medpanožne organizacije, organizacije proizvajalcev ali skupine, opredeljene v Uredbi (EU) št. 1151/2012, uporabijo pravila za uravnavanje celotne ponudbe takih sirov, proizvedenih na opredeljenem geografskem območju. Takšno zahtevo bi morala podpirati velika večina proizvajalcev mleka, ki predstavljajo veliko večino količine mleka, uporabljenega za proizvodnjo tega sira, v primeru medpanožnih organizacij in skupin pa bi jo morala podpirati velika večina proizvajalcev sira, ki predstavljajo veliko večino proizvodnje tega sira.

    (130)

    Da bi lahko spremljala tržne trende, Komisija potrebuje pravočasne podatke o količinah oddanega surovega mleka. Zato bi bilo treba določiti, da prvi kupec takšne podatke redno sporoča državam članicam ter da država članica o njih uradno obvesti Komisijo.

    (131)

    Organizacije proizvajalcev in njihova združenja imajo lahko koristno vlogo pri koncentraciji ponudbe, izboljšanju trženja, načrtovanju in prilagajanju proizvodnje povpraševanju, optimizaciji proizvodnih stroškov in stabilizaciji cen proizvajalcev, izvajanju raziskav, spodbujanju najboljših praks in zagotavljanju tehnične pomoči, ravnanju s stranskimi proizvodi in instrumenti za obvladovanje tveganja, ki so na voljo njihovim članom, s čimer prispevajo h krepitvi položaja proizvajalcev v prehranski verigi.

    (132)

    Medsektorske organizacije imajo lahko pomembno vlogo pri omogočanju dialoga med udeleženci v dobavni verigi ter pri spodbujanju najboljših praks in preglednosti trga.

    (133)

    Obstoječa pravila o opredelitvi in priznavanju organizacij proizvajalcev, njihovih združenj in medpanožnih organizacij bi bilo zato treba uskladiti, racionalizirati in razširiti, da bodo omogočali morebitno priznavanje na zahtevo na podlagi statutov, oblikovanih za določene sektorje v skladu s to uredbo. Zlasti bi morali s pogoji za priznanje in statuti organizacij proizvajalcev zagotoviti, da so takšni organi ustanovljeni na pobudo proizvajalcev in da nadzor nad njimi poteka v skladu s pravili, na podlagi katerih lahko proizvajalci člani demokratično preverjajo svojo organizacijo in njene odločitve.

    (134)

    Obstoječe določbe v različnih sektorjih, ki krepijo vpliv organizacij proizvajalcev, njihovih združenj in medpanožnih organizacij, tako da državam članicam pod določenimi pogoji omogočajo razširitev nekaterih pravil takšnih organizacij na izvajalce nečlane, so se izkazale za učinkovite ter bi jih bilo treba uskladiti, racionalizirati in razširiti na vse sektorje.

    (135)

    Treba bi bilo predvideti možnost sprejetja določenih ukrepov za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga, kar lahko prispeva k stabilizaciji trgov in k zagotavljanju primernega življenjskega standarda zadevne kmetijske skupnosti.

    (136)

    Da bi spodbudili ukrepanje organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij za lažje prilagajanje ponudbe zahtevam trga, razen ukrepanj v zvezi z umikom proizvodov s trga, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z: ukrepi za izboljšanje kakovosti, spodbujanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja, lažje beleženje gibanja tržnih cen ter omogočanje oblikovanja kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.

    (137)

    Da bi izboljšali delovanje trga za vina, bi morale imeti države članice možnost, da uresničujejo odločitve, ki jih sprejmejo medpanožne organizacije. Vendar bi morala biti pri takih odločitvah izključena ravnanja, ki bi lahko izkrivljala konkurenco.

    (138)

    Uporaba formalnih pisnih pogodb v sektorju mleka je sicer obravnavana v ločenih določbah, a lahko tovrstne pogodbe obenem pomagajo okrepiti odgovornost izvajalcev v drugih sektorjih in povečati njihovo zavedanje o tem, da je treba bolj upoštevati signale trga, izboljšati prenos cen in ponudbo prilagoditi povpraševanju, lahko pa te pogodbe prispevajo tudi k preprečevanju določenih nepoštenih trgovinskih praks. Ker ne obstaja zakonodaja Unije o tovrstnih pogodbah, lahko države članice v okviru nacionalnega pogodbenega prava določijo obvezno uporabo takšnih pogodb, če pri tem ravnajo skladno s pravom Unije ter zlasti spoštujejo pravilno delovanje notranjega trga in skupne ureditve trga.

    (139)

    Da bi zagotovili vzdržen razvoj proizvodnje in s tem ustrezen življenjski standard za proizvajalce v sektorju govejega in telečjega mesa in v sektorju oljčnega olja ter za proizvajalce določenih poljščin, bi bilo treba okrepiti njihovo pogajalsko moč v odnosu do izvajalcev nižje v dobavni verigi, s čimer bi omogočili pravičnejšo porazdelitev dodane vrednosti vzdolž te verige. Za uresničitev teh ciljev SKP bi morale priznane organizacije proizvajalcev imeti možnost, da se ob upoštevanju količinskih omejitev pogajajo o pogojih dobavnih pogodb, vključno s cenami, za vso proizvodnjo svojih članov ali del te proizvodnje, pri čemer si prizadevajo za enega ali več ciljev, in sicer koncentracijo ponudbe, dajanje proizvodov, ki jih proizvedejo njihovi člani, na trg in optimizacijo proizvodnih stroškov, ter pod pogojem da je rezultat zasledovanja teh ciljev združevanje dejavnosti, ki bo po vsej verjetnosti znatno izboljšalo učinkovitost, tako da bodo dejavnosti organizacij proizvajalcev na splošno prispevale k izpolnitvi ciljev člena 39 PDEU. To bi se lahko zgodilo, če bi organizacija proizvajalcev izvajala določene specifične dejavnosti, ki bi imele precejšen pomen z vidika obsega zadevne proizvodnje, njenih stroškov in dajanja proizvoda na trg.

    (140)

    Da bi se zagotovilo dodano vrednost in ohranilo kakovost, zlasti sušenega stegna z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, bi bilo treba državam članicam pod strogimi pogoji dovoliti, da uporabljajo pravila za uravnavanje ponudbe takšnega sušenega stegna, če taka pravila podpirati velika večina proizvajalcev sušenega stegna, po potrebi pa tudi rejci prašičev na geografskem območju, vezanem na to sušeno stegno.

    (141)

    Obveznost registracije vseh dobavnih pogodb za hmelj, proizveden v Uniji, je obremenjujoča in bi jo zato bilo treba odpraviti.

    (142)

    Da bi se zagotovilo, da so cilji in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij jasno določeni, in da prispevajo k učinkovitosti ukrepov teh organizacij in združenj brez nalaganja nepotrebnega upravnega bremena in ogrožanja načela svobode združevanja, zlasti za nečlane takšnih organizacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s: pravili o posebnih ciljih, za katere si takšne organizacije in združenja lahko prizadevajo, si zanje morajo ali ne smejo prizadevati in ki bi po potrebi morali dopolnjevati cilje, določene v tej uredbi; takšnih organizacijah in združenjih, statutih organizacij, ki niso organizacije proizvajalcev, posebnih pogojih, ki se uporabljajo za statute organizacij proizvajalcev v določenih sektorjih, vključno z odstopanji, strukturi, trajanju članstva, velikosti, demokratični odgovornosti in dejavnostih takšnih organizacij in združenj, učinkih, izhajajočih iz združitev; pogojih za priznanje, preklic in začasno prekinitev priznanja, iz tega izhajajočih učinkih ter zahtevah za sprejemanje popravnih ukrepov v primeru neupoštevanja meril za priznanje;

    nadnacionalnih organizacijah in združenjih ter upravni pomoči pri nadnacionalnem sodelovanju; sektorjih, za katere je potrebno dovoljenje države članice in pri katerih se dejavnosti lahko oddajo v izvajanje zunanjim izvajalcem, pogojih in naravi tovrstnih dejavnosti ter zagotavljanju tehničnih sredstev s strani organizacij ali združenj; osnovi za izračun minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje organizacij in združenj; izračunu količine surovega mleka, za katero se organizacija proizvajalcev pogaja, sprejemu članov, ki niso proizvajalci, v organizacije proizvajalcev ali članov, ki niso organizacije proizvajalcev, v združenja organizacij proizvajalcev;

    razširitvi nekaterih pravil organizacij na nečlane in obveznem plačilu članarine za nečlane, vključno z uporabo in dodelitvijo takega plačila s strani navedenih organizacij ter seznamom strožjih pravil v zvezi s proizvodnjo, ki se lahko razširijo, dodatnih zahtevah glede reprezentativnosti organizacij, zadevnih gospodarskih območjih, vključno s preverjanjem njihove opredelitve s strani Komisije, minimalnih obdobjih, v katerih morajo biti pravila veljavna, preden se razširijo, osebah ali organizacijah, za katere se pravila ali prispevki lahko uporabljajo, in okoliščinah, v katerih lahko Komisija zahteva, da se razširitev pravil ali obvezni prispevki zavrnejo ali odpravijo.

    (143)

    Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem vprašanje upravljanja, ki bi se ga morali lotiti na prožen način. Odločitev o uvedbi zahtev za dovoljenja bi bilo treba sprejeti ob upoštevanju potrebe po dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti potrebe po spremljanju uvoza ali izvoza zadevnih proizvodov.

    (144)

    Da bi se upoštevale mednarodne obveznosti Unije in njeni veljavni socialni in okoljski standardi ter standardi za dobrobit živali, potrebe po spremljanju razvoja trgovine in tržnih trendov ter uvoza ali izvoza, potreba po dobrem upravljanju trga in potreba po zmanjšanju upravnega bremena bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s seznamom proizvodov, za katere je treba predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje, ter primeri in okoliščinami, v katerih predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja ni potrebna.

    (145)

    Da bi se določili dodatni elementi sistema dovoljenj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s pravili o: pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz dovoljenja, njegovih pravnih učinkih in primerih, v katerih je dovoljeno odstopanje od spoštovanja obveznosti uvoza ali izvoza količine, navedene v dovoljenju, ali v katerih je treba navesti poreklo; izdaji uvoznega dovoljenja ali sprostitvi v prosti promet, za kar je treba predložiti dokument, ki ga izda tretja država ali subjekt in ki med drugim potrjuje poreklo, pristnost in kakovostne lastnosti proizvodov; prenosu dovoljenja ali omejitvi te prenosljivosti; dodatnih pogojih za uvozna dovoljenja za konopljo in načelu upravne pomoči med državami članicami za preprečevanje ali obravnavanje goljufij in nepravilnosti; ter primerih in okoliščinah, v katerih je treba ali ni treba položiti varščine, ki zagotavlja, da se uvoz ali izvoz proizvodov opravi v času trajanja veljavnosti dovoljenja.

    (146)

    Bistveni elementi carin, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode in odražajo sporazume Svetovne trgovinske organizacije (STO) in dvostranske sporazume, so določeni v skupni carinski tarifi. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje ukrepov za podroben izračun uvoznih dajatev v skladu s temi bistvenimi elementi.

    (147)

    Za določene proizvode bi bilo treba ohraniti sistem vhodne cene. Da bi se zagotovila učinkovitost sistema vhodne cene, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s preverjanjem – na podlagi uporabe pavšalne uvozne vrednosti – točnosti deklarirane cene pošiljke ter v zvezi z določitvijo pogojev, v katerih se zahteva položitev varščine.

    (148)

    Da bi preprečili ali odpravili škodljive učinke na trgu Unije, ki bi lahko nastali zaradi uvoza določenih kmetijskih proizvodov, bi bilo treba pri uvozu teh proizvodov zaračunati dodatno dajatev, kadar so izpolnjeni določeni pogoji.

    (149)

    Pod določenimi pogoji je primerno odpreti in upravljati uvozne tarifne kvote, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, ali iz drugih pravnih aktov Unije. Za uvozne tarifne kvote bi morala sprejeta metoda upravljanja ustrezno upoštevati zahteve po preskrbi obstoječega in hitro rastočega trga proizvodnje, predelave in potrošnje v Uniji v smislu konkurenčnosti, zanesljivosti in trajnosti preskrbe ter potrebo po ohranjanju ravnotežja trga.

    (150)

    Da bi se spoštovale zaveze iz sporazumov, sklenjenih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, glede tarifnih kvot za uvoz 2 000 000 ton koruze in 300 000 ton sirka v Španijo in glede tarifnih kvot za uvoz 500 000 ton koruze na Portugalsko, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z oblikovanjem določb, potrebnih za uvoz v okviru zadevnih tarifnih kvot ter po potrebi za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo plačilne agencije zadevnih držav članic.

    (151)

    Da bi zagotovili pošten dostop do razpoložljivih količin in enako obravnavo izvajalcev v okviru tarifne kvote, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z: določitvijo pogojev in zahtev za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka v okviru tarifne kvote; določitvijo pravil o prenosu pravic med izvajalci in po potrebi omejitvah, ki se uporabljajo za prenos v okviru upravljanja tarifne kvote; pogojevanjem sodelovanja pri tarifni kvoti s pologom varščine; po potrebi določitvijo vseh posebnosti, zahtev ali omejitev, ki se uporabljajo za tarifno kvoto, določeno v mednarodnem sporazumu ali drugem zadevnem aktu.

    (152)

    Kmetijski proizvodi so v nekaterih primerih lahko upravičeni do posebne obravnave pri uvozu v tretje države, če izpolnjujejo določene zahteve in/ali cenovne pogoje. Za zagotovitev pravilne uporabe takšnega sistema je potrebno upravno sodelovanje med organi tretje države uvoznice in Unije. V ta namen bi moralo biti proizvodom priloženo potrdilo, izdano v Uniji.

    (153)

    Da bi zagotovili, da so lahko proizvodi, ki se izvažajo, v skladu z mednarodnimi sporazumi, ki jih Unija sklene na podlagi PDEU, upravičeni do posebne obravnave pri uvozu v tretjo državo, če so upoštevani določeni pogoji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov, s katerimi se predpiše, da morajo pristojni organi držav članic na zahtevo in po ustreznih preverjanjih izdati dokument, ki potrjuje izpolnjevanje pogojev.

    (154)

    Da bi preprečili motnje na trgu za konopljo za vlakna, ki bi jih povzročili prepovedani pridelki, bi morali s to uredbo predpisati nadzor nad uvozom konoplje in semena konoplje, tako da se zagotovi ustreznost takih proizvodov glede vsebnosti tetrahidrokanabinola. Poleg tega bi moral za uvoz konopljinega semena, ki ni namenjeno setvi, še naprej veljati sistem kontrole, ki določa sistem dovoljenj za zadevne uvoznike.

    (155)

    Po vsej Uniji se za proizvode iz sektorja hmelja izvaja politika kakovosti. Za uvožene proizvode bi bilo treba v to uredbo vključiti določbe, s katerimi bo zagotovljeno, da bodo uvoženi samo proizvodi, katerih lastnosti so enakovredne vsaj lastnostim najnižje zahtevane kakovosti. Zaradi zmanjšanja upravnega bremena bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s primeri, v katerih ne veljajo obveznosti, povezane s potrdilom o enakovrednosti in označevanjem embalaže.

    (156)

    Unija je s tretjimi državami sklenila več preferencialnih ureditev dostopa na trg, ki tem državam omogočajo, da v Unijo pod ugodnimi pogoji izvažajo trsni sladkor. Za določen čas bi bilo treba ohraniti s tem povezane določbe o ocenjevanju potreb rafinerij po sladkorju za prečiščevanje in pod določenimi pogoji določbe o pridržanju uvoznih dovoljenj za specializirane uporabnike večjih količin uvoženega surovega trsnega sladkorja, ki se v Uniji štejejo za stalne rafinerije. Da se zagotovi, da je uvoženi sladkor za prečiščevanje prečiščen v skladu s temi zahtevami, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z uporabo izrazov za delovanje uvoznih režimov; pogoji in zahtevami za upravičenost, ki jih mora izpolniti izvajalec, da vloži zahtevek za uvozno dovoljenje, vključno s pologom varščine, ter pravili o upravnih kaznih, ki se naložijo.

    (157)

    Sistem carin omogoča opustitev vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Unije. Mehanizem notranjega trga in carin se lahko v izjemnih okoliščinah izkaže za neustreznega. V takšnih primerih bi morala biti Unija, zato da njen trg ne bi ostal brez zaščite pred motnjami, ki bi se lahko pojavile, zmožna nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe. Taki ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

    (158)

    Primerno je, da se omogoči opustitev uporabe postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja, kadar taka ureditev moti ali utegne motiti trg Unije.

    (159)

    Nadomestila za izvoz v tretje države, ki temeljijo na razliki med cenami v Uniji in na svetovnem trgu ter spadajo v okvir omejitev, določenih z zavezami v STO, bi morali ohraniti kot ukrep, ki bi lahko zajemal določene proizvode, za katere bi se ta uredba uporabljala, kadar bi se razmere na notranjem trgu prekrivale z razmerami, opisanimi za izredne ukrepe. Subvencionirani izvozi bi morali biti omejeni glede vrednosti in količine, razpoložljivo nadomestilo pa bi moralo znašati nič, pri čemer to ne bi smelo vplivati na uporabo izrednih ukrepov.

    (160)

    Upoštevanje omejitev, izraženih v vrednosti, bi bilo treba zagotoviti v trenutku določitve izvoznih nadomestil, in sicer s spremljanjem izplačil po pravilih, ki veljajo za Evropski kmetijski jamstveni sklad. Spremljanje bi bilo olajšati z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil, pri čemer je treba določiti možnost, da se pri diferenciranih izvoznih nadomestilih spremeni navedeni namembni kraj znotraj geografskega območja, za katero se uporablja enotna stopnja izvoznega nadomestila. V primeru spremembe namembnega kraja bi morali plačati izvozno nadomestilo, ki se uporablja za dejanski namembni kraj in je omejeno z zneskom, ki se uporablja za vnaprej določen namembni kraj.

    (161)

    Upoštevanje količinskih omejitev bi bilo treba zagotoviti z zanesljivim in učinkovitim sistemom spremljanja. Zato bi morala biti odobritev izvoznih nadomestil pogojena z izvoznim dovoljenjem. Izvozna nadomestila bi bilo treba odobriti v okviru razpoložljivih omejitev ob upoštevanju posebnega položaja vsakega zadevnega proizvoda. Izjeme pri tem pravilu bi morale biti dovoljene samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbama in za katere se količinske omejitve ne uporabljajo. Določiti bi bilo treba odstopanje od zahteve strogega upoštevanja pravil o upravljanju, kadar ni verjetno, da bi izvoz, za katerega se uporabljajo izvozna nadomestila, presegel količine, ki so določene.

    (162)

    V primeru izvoza živega goveda bi bilo treba izvozna nadomestila odobriti in izplačati samo, če so upoštevane določbe iz zakonodaje Unije, ki se nanašajo na dobrobit živali, zlasti na zaščito živali med prevozom.

    (163)

    Da bi zagotovili pravilno delovanje sistema izvoznih nadomestil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z zahtevo za polog varščine, ki bi zagotavljala, da bodo izvajalci izpolnili svoje obveznosti.

    (164)

    Da bi čim bolj zmanjšali upravno breme izvajalcev in organov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z določitvijo pragov, pod katerimi izdaja ali predložitev izvoznega dovoljenja ne bi bila nujno potrebna, opredelitvijo namembnih krajev ali dejavnosti, pri katerih bi lahko bila upravičena oprostitev obvezne predložitve izvoznega dovoljenja, in dovolitvijo naknadne izdaje izvoznega dovoljenja v upravičenih okoliščinah.

    (165)

    Da bi obravnavali konkretne okoliščine, ki utemeljujejo popolno ali delno upravičenost do izvoznih nadomestil, in izvajalcem pomagali premostiti obdobje med vložitvijo zahtevka za izvozno nadomestilo in končnim plačilom tega nadomestila, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s pravili o: drugem datumu za nadomestilo; predplačilu izvoznih nadomestil, vključno s pogoji za polog in sprostitev varščine; dodatnih dokazilih, kadar obstaja dvom o resničnem namembnem kraju proizvodov in možnost ponovnega uvoza v carinsko območje Unije; namembnih krajih, ki se obravnavajo kot izvoz iz Unije, in vključitvi namembnih krajev znotraj carinskega območja Unije, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil.

    (166)

    Da bi izvoznikom proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbama in predelanih proizvodov iz teh proizvodov zagotovili enak dostop do izvoznih nadomestil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z uporabo določenih pravil, ki veljajo za kmetijske proizvode, za proizvode, ki se izvažajo kot predelano blago.

    (167)

    Da bi zagotovili, da so proizvodi, za katere se odobrijo izvozna nadomestila, izvoženi iz carinskega območja Unije, preprečili njihov povratek v navedeno območje ter čim bolj zmanjšali upravno breme izvajalcev pri zbiranju in predložitvi dokazil, da so proizvodi, upravičeni do nadomestila, dospeli v namembno državo za diferencirana nadomestila, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s pravili o: roku, v katerem mora biti končan izstop iz carinskega območja Unije, vključno z rokom za začasni ponovni vstop; predelavi, ki je v tem času dovoljena za proizvode, za katere so bila dodeljena izvozna nadomestila; dokazilu o dospetju na namembni kraj za upravičenost do diferenciranih nadomestil; pragih za nadomestila in pogojih, pod katerimi so lahko izvozniki oproščeni predložitve takšnega dokazila, ter pogojih za odobritev dokazila o dospetju na namembni kraj, kjer se uporabljajo diferencirana nadomestila, ki ga predložijo neodvisne tretje strani.

    (168)

    Da bi izvoznike spodbudili k spoštovanju pogojev dobrobiti živali, in omogočanja pristojnim organom, da preverjajo pravilnost porabe izvoznih nadomestil, kadar je to pogoj za izpolnitev zahtev za dobrobit živali, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z zahtevami za dobrobit živali zunaj carinskega območja Unije, vključno z uporabo neodvisnih tretjih strani.

    (169)

    Da bi upoštevali posebnosti različnih sektorjev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s posebnimi zahtevami in pogoji za izvajalce in proizvode, upravičene do izvoznega nadomestila, ter z določitvijo koeficientov za namene izračuna izvoznih nadomestil ob upoštevanju staranja določenih žganih pijač, pridobljenih iz žit.

    (170)

    Minimalne izvozne cene za cvetoče čebulice niso več koristne in bi jih bilo treba odpraviti.

    (171)

    V skladu s členom 42 PDEU se določbe PDEU v zvezi s konkurenco uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi le v obsegu, ki ga določa zakonodaja Unije v okviru člena 43(2) PDEU, ter v skladu s postopkom, določenim v navedenem členu.

    (172)

    Zaradi posebnosti kmetijskega sektorja in njegove odvisnosti od dobrega delovanja celotne verige preskrbe s hrano, tudi učinkovite uporabe pravil o konkurenci za vse povezane sektorje v celotni prehrambni verigi, ki je lahko izrazito skoncentrirana, bi bilo treba posebno pozornost nameniti uporabi pravil o konkurenci, določenih v členu 42 PDEU. Zato je potrebno tesno sodelovanje med Komisijo in organi držav članic, pristojnimi za konkurenco. Primeren instrument z navodili za ravnanje podjetij in drugih zainteresiranih strani so tudi smernice, ki jih po potrebi sprejme Komisija.

    (173)

    Zagotoviti bi bilo treba, da se pravila o konkurenci, ki se nanašajo na sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 101 PDEU ter na zlorabo prevladujočega položaja, uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi, če njihova uporaba ne ogroža uresničitve ciljev SKP.

    (174)

    Poseben pristop bi bilo treba dopustiti za organizacije kmetov ali proizvajalcev oziroma njihova združenja, katerih cilj je skupna proizvodnja ali trženje kmetijskih proizvodov ali uporaba skupnih objektov, razen če tako skupno delovanje preprečuje ali izkrivlja konkurenco ali ogroža izpolnjevanje ciljev iz člena 39 PDEU.

    (175)

    Brez poseganja v ureditev ponudbe določenih proizvodov, kot sta sir in stegna z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vino, za katerega velja poseben niz pravil, bi bilo treba za določene dejavnosti medpanožnih organizacij uporabiti poseben pristop pod pogojem, da te ne povzročajo delitve trgov, ne vplivajo na dobro delovanje SUT, ne izkrivljajo ali odpravljajo konkurence, ne pomenijo določanja cen ali kvot in ne povzročajo diskriminacije.

    (176)

    Pravilno delovanje notranjega trga bi bilo z odobritvijo nacionalne pomoči ogroženo. Zato bi za kmetijske proizvode praviloma morali uporabljati določbe PDEU, ki urejajo državno pomoč. Ne glede na to, bi morale biti v določenih okoliščinah dovoljene izjeme. Pri takih izjemah bi Komisija morala imeti možnost, da sestavi seznam obstoječih, novih ali predlaganih nacionalnih pomoči, dá ustrezne pripombe državam članicam in predlaga ustrezne ukrepe.

    (177)

    Določbe o premijah za izkrčitev in določeni ukrepi v sklopu podpornih programov za vino sami po sebi ne bi smeli ovirati nacionalnih plačil za iste namene.

    (178)

    Finska in Švedska lahko zaradi posebnega gospodarskega položaja proizvodnje in trženja severnih jelenov in iz njih pridobljenih proizvodov še naprej odobravata nacionalna plačila za ta sektor.

    (179)

    Na Finskem se sladkorna pesa prideluje v posebnih geografskih in podnebnih razmerah, kar poleg splošnih učinkov reforme sektorja sladkorja dodatno negativno vpliva na sektor. Tej državi članici bi zato moralo biti na trajni podlagi dovoljeno, da svojim pridelovalcem sladkorne pese izplačuje nacionalna plačila.

    (180)

    Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da izplačujejo nacionalna plačila da bi sofinancirale čebelarske ukrepe iz te uredbe in za zaščito panjev, ki so v slabšem položaju zaradi strukturnih ali naravnih razmer ali spadajo v okvir programov gospodarskega razvoja, razen nacionalnih plačil, ki so namenjena za proizvodnjo ali trgovino.

    (181)

    Države članice, ki sodelujejo v programih za omogočanje boljšega dostopa do hrane otrokom, bi morale imeti možnost, da za dobavo proizvodov in za nekatere s tem povezane stroške odobrijo nacionalno pomoč poleg pomoči Unije.

    (182)

    Da bi države članice upravičene krizne primere obravnavale tudi po koncu prehodnega obdobja, bi morale imeti možnost, da izvršijo nacionalna plačila za krizno destilacijo znotraj skupne proračunske meje 15 % vrednosti zadevnega letnega proračuna posamezne države članice za nacionalni podporni program. Takšna nacionalna plačila bi bilo treba uradno sporočiti Komisiji in jih pred odobritvijo potrditi.

    (183)

    Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da še naprej izplačujejo nacionalna plačila za oreške, kakor je trenutno določeno v členu 120 Uredbe (ES) št. 73/2009, da se ublažijo učinki nevezanosti nekdanje sheme pomoči Unije za oreške. Ker je navedeno uredbo treba razveljaviti, bi bilo treba zaradi jasnosti ta nacionalna plačila določiti v tej uredbi.

    (184)

    Za učinkovit in uspešen odziv na nevarnosti motenj na trgu bi bilo treba poskrbeti za posebne intervencijske ukrepe. Določiti bi bilo treba obseg teh ukrepov.

    (185)

    Da bi se učinkovito in uspešno odzvali na nevarnosti motenj na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali znižanja cen na notranjih ali zunanjih trgih ali drugi dogodki in okoliščine, ki močno motijo ali bi lahko močno motili trg, bi bilo treba – kadar je verjetno, da se bo to stanje ali njegovi učinki na trg nadaljevali ali poslabšali – na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z ukrepi, potrebnimi za obravnavo teh razmer na trgu, ob spoštovanju vseh obveznosti iz mednarodnih sporazumov in pod pogojem, da se zdijo vsi drugi ukrepi, ki so na voljo v sklopu te uredbe, nezadostni, vključno z ukrepi, s katerimi se razširi ali spremeni področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih s to uredbo, ali se zagotovijo izvozna nadomestila ali popolnoma ali delno opustijo uvozne dajatve, tudi za nekatere količine ali obdobja glede na potrebe.

    (186)

    Omejitve prostega pretoka, ki izhajajo iz uporabe ukrepov, katerih namen je preprečiti širitev bolezni živali, bi lahko povzročile težave na trgu v eni ali več državah članicah. Izkušnje kažejo, da so hude motnje na trgu, kakor je znatno znižanje potrošnje ali cen, lahko povezane z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin. Glede na izkušnje bi bilo treba ukrepe, sprejete zaradi izgube zaupanja potrošnikov, razširiti na rastlinske proizvode.

    (187)

    Izjemni ukrepi za podporo trgu govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc ter perutnine bi morali biti neposredno povezani z veterinarsko-sanitarnimi ukrepi, sprejetimi za preprečevanje širjenja bolezni. Treba bi jih bilo sprejeti na zahtevo držav članic, da bi se izognili hudim motnjam na trgih.

    (188)

    Da bi se učinkovito odzvali na izredne razmere, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s podaljšanjem seznama proizvodov iz te uredbe, glede katere je mogoče sprejeti izredne podporne ukrepe.

    (189)

    Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje potrebnih ukrepov za reševanje specifičnih problemov v nujnih primerih.

    (190)

    Učinkovito in uspešno odzivanje na nevarnost motenj na trgu je lahko še zlasti pomembno v sektorju mleka. Podobno se lahko v izrednih razmerah pojavijo posebni problemi. Zato je treba poudariti, da se lahko Komisija pri sprejemanju navedenih ukrepov ob motnjah na trgu, tudi tržnih neravnovesjih, ali ukrepov, ki so potrebni za odpravo posebnih problemov v izrednih razmerah, še posebej usmeri v sektor mleka.

    (191)

    Da bi se odzvali na obdobja velikih tržnih neravnovesij, bi bile lahko primerne posebne kategorije skupnih ukrepov kot izredni ukrepi zasebnih izvajalcev za stabilizacijo zadevnih sektorjev, za katere bi veljali natančni zaščitni ukrepi, omejitve in pogoji. Kadar bi takšni ukrepi lahko spadali v področje uporabe člena 101(1) PDEU, bi morala imeti Komisija možnost, da zagotovi časovno omejeno odstopanje. Vendar bi morali ti ukrepi dopolnjevati ukrepe Unije v okviru javne intervencije in zasebnega skladiščenja ali izrednih ukrepov, predvidenih v tej uredbi, ter ne bi smeli škodovati delovanju notranjega trga.

    (192)

    Omogočiti bi bilo treba, da se od podjetij, držav članic ali tretjih držav zahteva, naj predložijo sporočila za namene uporabe te uredbe, spremljanja, analiziranja in upravljanja trga s kmetijskimi proizvodi, zagotavljanja preglednosti trga in pravilnega delovanja ukrepov SKP, preverjanja, kontrole, spremljanja, vrednotenja in revizije ukrepov SKP ter izpolnjevanja zahtev, določenih v mednarodnih sporazumih, vključno z zahtevami po uradnem obveščanju v skladu s temi sporazumi. Da se zagotovi usklajen, racionaliziran in poenostavljen pristop, bi bito treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje vseh potrebnih ukrepov glede obveščanja. Komisija bi morala pri tem upoštevati potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov.

    (193)

    Da bi zagotovili celovitost informacijskih sistemov ter pristnost in čitljivost posredovanih dokumentov in povezanih posredovanih podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z: naravo in vrsto informacij, ki se uradno sporočajo; kategorijami podatkov, ki bodo obdelani, in najdaljšim obdobjem njihove hrambe; namenom obdelave, zlasti v primeru objave teh podatkov in njihovega posredovanja tretjim državam; pravicami dostopa do razpoložljivih informacij ali informacijskih sistemov ter pogoji objavljanja informacij.

    (194)

    Uporablja se pravo Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

    (195)

    Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 14. decembra 2011 (12).

    (196)

    Sredstva iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju bi bilo treba prenesti pod pogoji in po postopku iz člena 24 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in točke 22 Medinstitucionalnega sporazuma med 17. decembra 2013 Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (13), obenem pa bi bilo treba pojasniti, da se kot temeljni akt uporablja ta uredba.

    (197)

    Da bi zagotovili nemoten prehod z ureditve, določene v Uredbi (ES) št. 1234/2007, na ureditev, določeno v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z vzpostavitvijo potrebnih ukrepov, zlasti ukrepov, ki so potrebni za zaščito pridobljenih pravic in upravičenih pričakovanj podjetij.

    (198)

    Postopek v nujnih primerih bi bilo treba pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi te uredbe uporabiti izjemoma, kadar tako zahtevajo izredno nujni razlogi, da se učinkovito in uspešno odzovemo na nevarnosti motenj na trgu ali na nastale motnje na trgu. Izbiro postopka v nujnih primerih bi bilo treba upravičiti, prav tako bi bilo treba jasno določiti primere, v katerih naj bi se ta postopek uporabil.

    (199)

    Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

    (200)

    Za sprejetje aktov o izvajanju te uredbe bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, saj se ti akti nanašajo na SKP iz točke (ii) člena 2(2)(b) Uredbe (EU) št. 182/2011. Za sprejetje aktov o izvajanje te uredbe, ki se nanašajo na zadeve konkurence, pa bi se moral uporabiti svetovalni postopek, ker se ta postopek na splošno uporablja za sprejetje izvedbenih aktov na področju konkurenčnega prava.

    (201)

    Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj v zvezi s sprejemanjem, spreminjanjem ali preklicem zaščitnih ukrepov Unije, opustitvijo uporabe predelave ali postopkov aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, če je to potrebno za takojšen odziv na razmere na trgu, in za reševanje specifičnih problemov v nujnih primerih, ki zahtevajo takšno takojšnje ukrepanje, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih.

    (202)

    Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme izvedbene akte v zvezi z nekaterimi ukrepi na podlagi te uredbe, za katere je potrebno takojšnje ukrepanje ali pri katerih gre zgolj za uporabo splošnih določb pri specifičnih okoliščinah brez diskrecije.

    (203)

    Komisija bi morala biti poleg tega pooblaščena, da izvaja določene upravne ali upravljavske naloge, ki ne pomenijo sprejemanja delegiranih ali izvedbenih aktov.

    (204)

    V tej uredbi bi bilo treba za Hrvaško v skladu z aktom o njenem pristopu določiti nekatera specifična pravila (15).

    (205)

    Na podlagi Uredbe (ES) št. 1234/2007 bo več ukrepov po posameznih sektorjih prenehalo veljati v razumnem roku po začetku veljavnosti te uredbe. Po razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1234/2007 bi se morale ustrezne določbe še naprej uporabljati do izteka zadevnih shem.

    (206)

    Uredba Sveta (EGS) št. 922/72 (16) v zvezi s pomočjo za sviloprejke za gojitveno leto 1972/1973 je zastarela, Uredbo (EGS) št. 234/79 v zvezi s postopkom za prilagajanje nomenklature skupne carinske tarife je nadomestila ta uredba, Uredba Sveta (ES) št. 1601/96 (17) v zvezi s pomočjo proizvajalcem hmelja za letino v letu 1995 pa je bila začasen ukrep in je že zaradi tega zastarela. Uredbo Sveta (ES) št. 1037/2001 (18) o odobritvi ponudbe in dobave določenih uvoženih vin so nadomestile določbe Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o trgovini z vinom, sprejetega s Sklepom Sveta 2006/232/ES (19), in je zato zastarela. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba navedene uredbe razveljaviti.

    (207)

    Določena pravila v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, zlasti tista v zvezi s pogodbenimi odnosi in pogajanju, uravnavanju ponudbe sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ter izjavah prvih kupcev, organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, so začela veljati pred kratkim in ostajajo ob trenutnih gospodarskih razmerah na trgu mleka in mlečnih proizvodov ter zaradi strukture dobavne verige upravičena. Zato bi jih bilo treba v tem sektorju uporabljati dovolj dolgo (pred odpravo mlečnih kvot in po njej), da bi lahko dosegla svoj polni učinek. Vendar bi morala biti ta pravila začasna in bi jih bilo treba preverjati. Komisija bi morala sprejeti poročili o premikih na trgu mleka, v katerih bodo obravnavane zlasti možne spodbude za kmete, da pristopijo k sporazumom o skupni proizvodnji, in ju predložiti, prvega do 30. junija 2014 in drugega do 31. decembra 2018 –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    DEL I

    UVODNE DOLOČBE

    Člen 1

    Področje uporabe

    1.   S to uredbo se vzpostavlja skupna ureditev trgov za kmetijske proizvode, kar pomeni vse proizvode iz Priloge I k Pogodbama, z izjemo ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kot so opredeljeni v zakonodajnih aktih Unije na področju skupne ureditve trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.

    2.   Kmetijski proizvodi, kot so opredeljeni v odstavku 1, se razdelijo v naslednje sektorje, kot so navedeni v ustrezni delih seznama iz Priloge I:

    (a)

    žita, del I;

    (b)

    riž, del II;

    (c)

    sladkor, del III;

    (d)

    posušena krma, del IV;

    (e)

    semena, del V;

    (f)

    hmelj, del VI;

    (g)

    oljčno olje in namizne oljke, del VII;

    (h)

    lan in konoplja, del VIII;

    (i)

    sadje in zelenjava, del IX;

    (j)

    proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave, del X;

    (k)

    banane, del XI;

    (l)

    vino, del XII;

    (m)

    živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje, del XIII;

    (n)

    tobak, del XIV;

    (o)

    goveje in telečje meso, del XV;

    (p)

    mleko in mlečni proizvodi, del XVI;

    (q)

    prašičje meso, del XVII;

    (r)

    ovčje in kozje meso, del XVIII;

    (s)

    jajca, del XIX;

    (t)

    perutninsko meso, del XX;

    (u)

    etilni alkohol kmetijskega izvora, del XXI;

    (v)

    čebelarski proizvodi, del XXII;

    (w)

    sviloprejke, del XXIII;

    (x)

    drugi proizvodi, del XXIV.

    Člen 2

    Splošne določbe o skupni kmetijski politiki (SKP)

    Uredba (EU) št. 1306/2013 in določbe, sprejete na podlagi navedene uredbe, se uporabljajo za ukrepe iz te uredbe.

    Člen 3

    Opredelitev pojmov

    1.   V tej uredbi se v zvezi z določenimi sektorji uporabljajo opredelitve pojmov, kakor so navedene v Prilogi II.

    2.   Opredelitve pojmov iz oddelka B dela II Priloge II se uporabljajo samo do konca tržnega leta 2016/2017 za sladkor.

    3.   Opredelitve pojmov, določene v Uredbi (EU) št. 1306/2013, Uredbi (EU) št. 1307/2013 (20) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21), se uporabljajo v tej uredbi, razen če je v tej uredbi drugače določeno.

    4.   Da bi upoštevali posebnosti sektorja riža, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za spremembo opredelitev pojmov v zvezi s sektorjem riža iz dela I Priloge II, kolikor je to potrebno za posodobitev opredelitev pojmov zaradi sprememb na trgu.

    5.   Za namene te uredbe:

    (a)

    „manj razvite regije“ pomeni regije, kakor so opredeljene v točki (a) prvega pododstavka člena 90(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

    (b)

    „slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo“pomeni vremenske razmere, na primer zmrzal, toča, led, dež ali suša, ki uničijo več kot 30 % povprečja letne proizvodnje zadevnega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer se najvišja in najnižja vpisna vrednost ne upošteva.

    Člen 4

    Prilagoditev nomenklature skupne carinske tarife, ki se uporablja za kmetijske proizvode

    Kadar je to potrebno zaradi upoštevanja sprememb kombinirane nomenklature, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 227 sprejeme delegirane akte, s katerimi se opis proizvodov in sklici iz te uredbe prilagodijo tarifnim številkam ali podštevilkam kombinirane nomenklature.

    Člen 5

    Pretvorbeni količniki za riž

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

    (a)

    določi pretvorbene količnike za riž v različnih fazah predelave, stroške predelave in vrednost stranskih proizvodov;

    (b)

    sprejme vse potrebne ukrepe glede uporabe pretvorbenih količnikov za riž.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    Člen 6

    Tržna leta

    Določijo se naslednja tržna leta:

    (a)

    od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektor sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan;

    (b)

    od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta za sektor posušene krme in sektor sviloprejk;

    (c)

    od 1. julija do 30. junija naslednjega leta za:

    (i)

    sektor žit;

    (ii)

    sektor semen;

    (iii)

    sektor oljčnega olja in namiznih oljk;

    (iv)

    sektor lana in konoplje;

    (v)

    sektor mleka in mlečnih proizvodov;

    (d)

    od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta za vinski sektor;

    (e)

    od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta za sektor riža;

    (f)

    od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta za sektor sladkorja.

    Člen 7

    Referenčni pragi

    1.   Določijo se naslednji referenčni pragi:

    (a)

    za sektor žit, 101,31 EUR na tono, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;

    (b)

    za neoluščeni riž, 150 EUR na tono za standardno kakovost, določeno v točki A Priloge III, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;

    (c)

    za sladkor standardne kakovosti, določen v točki B Priloge III, v zvezi z nepakiranim sladkorjem, franko tovarna:

    (i)

    za beli sladkor: 404,4 EUR na tono;

    (ii)

    za surovi sladkor: 335,2 EUR na tono;

    (d)

    za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR na tono za trupe goveda moškega spola razreda mesnatosti/zamaščenosti R3, kakor je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov goveda, starega osem mesecev ali več, iz točke A Priloge IV;

    (e)

    za sektor mleka in mlečnih proizvodov:

    (i)

    246,39 EUR na 100 kg za maslo;

    (ii)

    169,80 EUR na 100 kg za posneto mleko v prahu;

    (f)

    za prašičje meso 1 509,39 EUR na tono za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljene glede na maso in vsebnost pustega mesa, kot je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov prašičev iz točke B Priloge IV:

    (i)

    trupi, katerih masa je 60 kg ali več, vendar manj kot 120 kg: razred E;

    (ii)

    trupi, katerih masa je 120 kg ali več, vendar manj kot 180 kg: razred R;

    (g)

    za sektor oljčnega olja:

    (i)

    1 779 EUR na tono za ekstra deviško oljčno olje;

    (ii)

    1 710 EUR na tono za deviško oljčno olje;

    (iii)

    1 524 EUR na tono za oljčno olje lampante, ki ima stopnjo proste kislosti dve, ta znesek pa se zmanjša za 36,70 EUR na tono za vsako dodatno stopnjo kislosti.

    2.   Referenčne prage, določene v odstavku 1, preverja Komisija, ki upošteva objektivna merila, zlasti proizvodne trende, stroške proizvodnje (predvsem vložke) in tržne trende. Referenčni zneski so po potrebi posodobljeni v skladu z rednim zakonodajnim postopkom glede na proizvodne in tržne trende.

    DEL II

    NOTRANJI TRG

    NASLOV I

    TRŽNA INTERVENCIJA

    POGLAVJE I

    Javna intervencija in pomoč za zasebno skladiščenje

    Oddelek 1

    Splošne določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje

    Člen 8

    Področje uporabe

    To poglavje določa pravila o tržni intervenciji glede:

    (a)

    javne intervencije, pri kateri proizvode odkupijo pristojni organi držav članic in jih skladiščijo do odpreme, in

    (b)

    dodeljevanja pomoči za skladiščenje proizvodov s strani zasebnih izvajalcev.

    Člen 9

    Poreklo upravičenih proizvodov

    Proizvodi, upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali do dodelitve pomoči za zasebno skladiščenje, morajo imeti poreklo v Uniji. Če so proizvedeni iz pridelkov, morajo biti ti pridelki pridelani v Uniji, in če so proizvedeni iz mleka, mora biti to mleko pridelano v Uniji.

    Člen 10

    Lestvica Unije za razvrščanje trupov

    Lestvica Unije za razvrščanje trupov se v skladu s točko A oziroma B Priloge IV uporablja v sektorju govejega in telečjega mesa za trupe goveda, starega osem mesecev ali več, ter v sektorju prašičjega mesa za prašiče, ki niso bili uporabljeni za vzrejo.

    Države članice lahko v sektorju ovčjega in kozjega mesa uporabljajo lestvico Unije za razvrščanje trupov ovac v skladu s pravili, določenimi v točki C Priloge IV.

    Oddelek 2

    Javna intervencija

    Člen 11

    Proizvodi, upravičeni do javne intervencije

    Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, ter morebitnimi dodatnimi zahtevami in pogoji, ki jih lahko določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 19 in izvedbenimi akti v skladu s členom 20:

    (a)

    navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen in koruzo;

    (b)

    neoluščeni riž;

    (c)

    sveže ali ohlajeno goveje in telečje meso, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50;

    (d)

    maslo, izdelano v odobrenem podjetju v Uniji neposredno in izključno iz pasterizirane smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;

    (e)

    posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku iz kravjega mleka v odobrenem podjetju v Uniji, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 34,0 utežnih odstotkov nemastne suhe snovi.

    Člen 12

    Obdobja javne intervencije

    Javna intervencija je na voljo:

    (a)

    za navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen in koruzo od 1. novembra do 31. maja;

    (b)

    za neoluščeni riž od 1. aprila do 31. julija;

    (c)

    za goveje in telečje meso skozi vse leto;

    (d)

    za maslo in posneto mleko v prahu od 1. marca do 30. septembra.

    Člen 13

    Začetek in zaključek javne intervencije

    1.   V obdobjih iz člena 11:

    (a)

    je javna intervencija na voljo za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu;

    (b)

    javno intervencijo za trdo pšenico, ječmen, koruzo in neoluščeni riž (vključno s posebnimi sortami ali tipi neoluščenega riža) lahko začne Komisija na podlagi izvedbenih aktov, če je to potrebno zaradi razmer na trgu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2);

    (c)

    javno intervencijo za sektor govejega in telečjega mesa lahko začne Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), če je povprečna tržna cena v reprezentativnem obdobju, določena na podlagi točke (c) prvega odstavka člena 20, v državi članici ali regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Unije za razvrščanje trupov goveda iz točke A Priloge IV, pod 85 % referenčnega praga, določenega v točki (d) člena 7(1).

    2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi konča javno intervencijo za sektor govejega in telečjega mesa, kadar pogoji, določeni v točki (c) odstavka 1 tega člena, v reprezentativnem obdobju, določenem v skladu s točko (c) prvega odstavka člena 20, niso več izpolnjeni. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

    Člen 14

    Odkup po fiksni ceni ali prek razpisa

    Kadar se javna intervencija začne v skladu s členom 13(1), Svet v skladu s členom 43(3) PDEU sprejme ukrepe za določitev odkupnih cen za proizvode iz člena 11, po potrebi pa tudi ukrepe glede količinske omejitve, kadar se odkup izvede po fiksni ceni.

    Člen 15

    Cena javne intervencije

    1.   Cena javne intervencije pomeni:

    (a)

    ceno, po kateri se proizvodi odkupijo v okviru javne intervencije, kadar se odkup izvede po fiksni ceni, ali

    (b)

    najvišjo ceno, po kateri se lahko odkupijo proizvodi, upravičeni do javne intervencije, kadar se odkup izvede z javnim razpisom.

    2.   Ukrepe za določitev višine cene javne intervencije, vključno z zneski povišanj in znižanj, sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

    Člen 16

    Splošna načela o odpremi iz javne intervencije

    1.   Odprema proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se izvede na način, ki:

    (a)

    preprečuje morebitne motnje na trgu;

    (b)

    zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavanje kupcev ter

    (c)

    je skladen z zavezami iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU.

    2.   Proizvode, ki so bili odkupljeni v okviru javne intervencije, je mogoče odpremiti tako, da se dajo na razpolago za sistem razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, določen v zadevnih pravnih aktih Unije. V takšnih primerih je obračunska vrednost takšnih proizvodov enaka višini ustrezne fiksne cene javne intervencije iz člena 14(2) te uredbe.

    3.   Komisija vsako leto objavi podrobne pogoje, pod katerimi so bile v predhodnem letu prodani proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije.

    Oddelek 3

    Pomoči za zasebno skladiščenje

    Člen 17

    Upravičeni proizvodi

    Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za naslednje proizvode v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, ter morebitnimi dodatnimi zahtevami in pogoji, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 1718(1) ali členom 1819 ter izvedbenimi akti v skladu s členom 1718(2) ali členom 20:

    (a)

    beli sladkor;

    (b)

    oljčno olje;

    (c)

    lanena vlakna;

    (d)

    sveže ali ohlajeno meso goveda, starega osem mesecev ali več;

    (e)

    maslo, izdelano iz smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka;

    (f)

    sir;

    (g)

    posneto mleko v prahu, izdelano iz kravjega mleka;

    (h)

    prašičje meso;

    (i)

    ovčje in kozje meso.

    Točka (f) prvega odstavka se nanaša samo na sir z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012, ki je skladiščen tudi po preteku obdobja zorenja, določenega v specifikaciji proizvoda za proizvod iz člena 7 navedene uredbe, in/ali obdobja zorenja, ki prispeva k večji vrednosti sira.

    Člen 18

    Pogoji za dodelitev pomoči

    1.   Da se zagotovi preglednosti trga se na Komisijo po potrebi prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, po katerih se lahko odloči dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 17, ob upoštevanju:

    (a)

    povprečne zabeležene tržne cene v Uniji in referenčnih pragov ter proizvodnih stroškov za zadevne proizvode in

    (b)

    potrebe po pravočasnem odzivu na posebej težke tržne razmere ali gospodarske trende, ki imajo močan negativni učinek na marže v sektorju.

    2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih:

    (a)

    dodeli pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 17, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 1 tega člena;

    (b)

    omeji dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    3.   Ukrepe za določitev zneska pomoči za zasebno skladiščenje iz člena 17 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

    Oddelek 4

    Skupne določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje

    Člen 19

    Prenos pooblastila

    1.   Da bi zagotovili, da so proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije oziroma za katere se prejema pomoč za zasebno skladiščenje, primerni za dolgotrajno skladiščenje ter so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti in da se upošteva posebnosti različnih sektorjev za namene zagotavljanja ekonomičnega delovanja javne intervencije in zasebnega skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi zahteve in pogoje, ki jih morajo ti proizvodi izpolnjevati poleg zahtev, določenih v tej uredbi. Cilj teh zahtev in pogojev je, da se za odkupljene in skladiščene proizvode zagotovi:

    (a)

    njihova kakovost, kar zadeva parametre kakovosti, kakovostne skupine, kakovostne razrede, kategorije, lastnosti proizvoda in starost;

    (b)

    izpolnjevanje pogojev, kar zadeva količino, pakiranje, vključno z označevanjem, konzerviranje, predhodne pogodbe za skladiščenje, odobritev podjetij ter fazo proizvodov, za katero se uporablja cena javne intervencije in pomoč za zasebno skladiščenje.

    2.   Da bi upoštevali posebne značilnosti sektorjev žit in neoluščenega riža, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za določitev meril kakovosti za odkup in prodajo navadne pšenice, trde pšenice, ječmena, koruze in neoluščenega riža.

    3.   Da se zagotovi, da skladiščna zmogljivost in učinkovitost sistema javne intervencije omogočata stroškovno učinkovitost, distribucijo in dostop za izvajalce ter da se ohrani takšna kakovost proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, da jih je mogoče odpremiti ob koncu obdobja skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo:

    (a)

    zahteve, ki jih morajo izpolnjevati skladiščni prostori za vse proizvode, ki so predmet javne intervencije;

    (b)

    pravila o skladiščenju proizvodov znotraj in zunaj držav članic, ki so odgovorne zanje in za njihovo obravnavo z vidika carinskih dajatev in morebitnih drugih zneskov, ki se dodelijo ali poberejo v okviru SKP.

    4.   Da bi zagotovili, da ima pomoč za zasebno skladiščenje želeni učinek na trgu, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo:

    (a)

    pravila in pogoji, ki se uporabljajo, če je skladiščena količina manjša od pogodbene količine;

    (b)

    pogoji za dodelitev predplačila takšne pomoči.

    (c)

    pogoji, v skladu s katerimi se lahko odloči, da je mogoče proizvode, ki so zajeti v pogodbah za zasebno skladiščenje, ponovno tržiti ali odpremiti.

    5.   Da bi zagotovili pravilno delovanje sistemov javne intervencije in zasebnega skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, v katerih se:

    (a)

    predvidi uporaba razpisnih postopkov, ki zagotavljajo enak dostop do blaga in enako obravnavanje izvajalcev;

    (b)

    določijo dodatni pogoji, ki jih morajo izpolniti izvajalci, da bi državam članicam in izvajalcem olajšali učinkovito upravljanje in nadzor sistema;

    (c)

    za izvajalce določi zahtevo za polog varščine, ki zagotavlja, da bodo izpolnili svoje obveznosti.

    6.   Da se upošteva tehnični napredek in potrebe sektorjev iz člena 10 ter potrebo po standardizaciji predstavitve različnih proizvodov za namene boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ukrepov tržne intervencije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

    (a)

    prilagodi in posodobi določbe Priloge IV o lestvicah Unije za razvrščanje, označevanje in pripravo trupov;

    (b)

    določi dopolnilne določbe o razvrščanju, vključno z osebami, usposobljenimi za razvrščanje, uvrščanju, vključno s tehnikami samodejnega uvrščanja, identifikaciji, tehtanju in označevanju trupov ter o izračunu povprečnih cen v Uniji in ponderiranih koeficientih, ki se uporabljajo pri izračunu teh cen;

    (c)

    v sektorju govejega in telečjega mesa določi odstopanja od določb in posebna odstopanja, ki jih lahko države članice odobrijo klavnicam, v katerih se zakolje le malo goveda, ter dodatne določbe za zadevne proizvode, vključno z določbami o razredih mesnatosti in stopnji zamaščenosti, v sektorju ovčjega mesa nadaljnje določbe o masi, barvi mesa in stopnji zamaščenosti ter merila za razvrščanje lahkih jagnjet;

    (d)

    državam članicam dovoli, da ne uporabljajo razvrstitvene lestvice za razvrščanje prašičjih trupov ter da dovoli, da poleg mase in ocenjenega deleža pustega mesa uporabijo dodatna ocenjevalna merila ali določi odstopanja od te lestvice.

    Člen 20

    Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

    Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo tega poglavja. Ti ukrepi se lahko zlasti nanašajo na:

    (a)

    stroške, ki jih mora plačati izvajalec, kadar proizvodi, dobavljeni za javno intervencijo, ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede kakovosti;

    (b)

    določitev minimalne skladiščne zmogljivosti za intervencijska skladišča;

    (c)

    reprezentativna obdobja, trge in tržne cene, potrebne za uporabo tega poglavja;

    (d)

    dobavo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, stroške prevoza, ki jih krije ponudnik, prevzem proizvodov s strani plačilnih agencij in plačilo;

    (e)

    različne dejavnosti v zvezi s postopkom izkoščevanja za sektor govejega in telečjega mesa;

    (f)

    praktične podrobnosti za pakiranje, trženje in označevanju proizvodov;

    (g)

    postopke za odobritev podjetij, ki proizvajajo maslo in posneto mleko v prahu, za namene tega poglavja;

    (h)

    morebitno odobritev skladiščenja zunaj ozemlja države članice, v kateri so bili proizvodi odkupljeni in skladiščeni;

    (i)

    prodajo ali odpremo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti kar zadeva prodajne cene, pogoje za odpremo iz skladišča, nadaljnjo uporabo ali namembni kraj odpremljenih proizvodov, vključno s postopki v zvezi s proizvodi, ki so na voljo za uporabo v sistemu iz člena 16(2), vključno s prenosi med državami članicami;

    (j)

    kar zadeva proizvode, odkupljene v okviru javne intervencije, določbe v zvezi z možnostjo držav članic, da na lastno odgovornost prodajajo majhne količine, ki so še v skladiščih, ali količine, ki jih ni več mogoče prepakirati oziroma so slabše kakovosti;

    (k)

    pri zasebnem skladiščenju, sklenitev in vsebino pogodb med pristojnim organom države članice in prosilci;

    (l)

    oddajo proizvodov v zasebno skladiščenje ter njihovo hranjenje v zasebnem skladišču in odpremo iz njega;

    (m)

    trajanje obdobja zasebnega skladiščenja in določbe, v skladu s katerimi se taka obdobja, določena v pogodbah, lahko skrajšajo ali podaljšajo;

    (n)

    postopke, ki se uporabljajo za odkup po fiksni ceni, vključno s postopki za polog varščine in njeno višine ali za dodelitev vnaprej določene pomoči za zasebno skladiščenje;

    (o)

    uporabo razpisnih postopkov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, zlasti kar zadeva:

    (i)

    predložitev ponudb in minimalno količino za zahtevek ali predložitev;

    (ii)

    postopke za polog varščine in njeno višine ter

    (iii)

    izbor ponudb, ki zagotavlja, da se prednost nameni ponudbam, ki so za Unijo najugodnejše, pri čemer ni nujno, da sledi oddaja naročila;

    (p)

    uporabo lestvic Unije za razvrščanje trupov goveda, prašičev in ovac;

    (q)

    drugačno pripravo trupov in polovic od tiste, ki je določena v točki A.IV Priloge IV, za namen določitve tržnih cen;

    (r)

    korekcijske faktorje, ki jih morajo uporabiti države članice pri drugačni pripravi trupov goveda in ovac, kadar se ne uporablja referenčna priprava;

    (s)

    praktične podrobnosti za označevanje razvrščenih trupov in za izračun tehtane povprečne cene v Uniji za trupe goveda, prašičev in ovac, ki ga opravi Komisija;

    (t)

    dovoljenje, da države članice za prašiče, zaklane na njihovem ozemlju, zagotovijo drugačno pripravo trupov prašičev od tiste iz točke B.III Priloge IV, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

    (i)

    običajna poslovna praksa na njihovem ozemlju se razlikuje od standardne priprave, opredeljene v prvem pododstavku točke B.III Priloge IV;

    (ii)

    tako narekujejo tehnične zahteve;

    (iii)

    koža je s trupov enakomerno odstranjena;

    (u)

    določbe, na podlagi katerih odbor iz Unije, ki ga sestavljajo strokovnjaki Komisije in strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, na terenu preveri uporabo razvrščanja trupov v državah članicah, da se zagotovita točnost in zanesljivost razvrščanja trupov. V teh določbah se navede, da Unija krije stroške, nastale zaradi preverjanja.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    Člen 21

    Druga izvedbena pooblastila

    Komisija sprejme izvedbene akte za dovolitev državam članicam, da z odstopanjem od točke C.III Priloge IV za jagnjeta z maso trupa manj kot 13 kg uporabijo naslednja merila za razvrščanje:

    (a)

    masa trupa;

    (b)

    barva mesa;

    (c)

    zamaščenost.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

    POGLAVJE II

    Sheme pomoči

    Oddelek 1

    Sheme za izboljšanje dostopa do hrane

    Člen 22

    Ciljna skupina

    Sheme pomoči za izboljšanje razdeljevanja kmetijskih proizvodov ter izboljšanje prehranjevalnih navad otrok so namenjene otrokom, ki redno obiskujejo vrtec ali malo šolo, osnovno ali srednjo šolo, ki jih upravljajo ali priznavajo pristojni organi držav članic.

    Pododdelek 1

    Sheme šolskega sadja in zelenjave

    Člen 23

    Pomoč pri razdeljevanju sadja in zelenjave, proizvodov iz predelanega sadja in zelenjave ter banan otrokom

    1.   Pomoč Unije se dodeli za:

    (a)

    dobavo proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan za otroke v ustanovah iz člena 22 ter

    (b)

    določene pripadajoče stroške, povezane z logistiko in razdeljevanjem, opremo, obveščanjem javnosti, spremljanjem, vrednotenjem in spremljevalnimi ukrepi.

    2.   Države članice, ki želijo sodelovati v shemi, najprej pripravijo strategijo na nacionalni ali regionalni ravni za njegovo izvajanje. Določijo tudi spremljevalne ukrepe, potrebne za zagotovitev učinkovitosti sheme, ki lahko vključujejo obveščanje o ukrepih za izobraževanje o zdravih prehranjevalnih navadah, lokalnih prehranskih verigah in preprečevanju tratenja hrane.

    3.   Države članice pri pripravi strategij sestavijo seznam proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan, ki jih bodo v okviru svoje sheme štele za upravičene do pomoči. Proizvodi iz Priloge V se ne vključijo v ta seznam.

    Vendar je v ustrezno utemeljenih primerih, na primer kadar država članica želi zagotoviti široko izbiro proizvodov v svoji shemi ali želi, da bi njena shema postala privlačnejša, v strategiji države članice lahko določeno, da lahko taki proizvodi postanejo upravičeni do pomoči, če so dodane samo omejene količine snovi iz navedene priloge.

    Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni zdravstveni organi potrdijo seznam proizvodov, ki so upravičeni do pomoči v okviru njihove sheme.

    Države članice svoje proizvode izberejo na podlagi objektivnih meril, med katerimi so lahko zdravstveni in okoljski vidiki, ter sezonskost, sorta ali razpoložljivost proizvodov, pri čemer dajo, v kolikor je to izvedljivo, prednost proizvodom s poreklom iz Unije, in zlasti lokalnim nabavam, lokalnim trgom, kratkim dobavnim verigam ali okoljevarstvu.

    4.   Ukrepe za določitev pomoči Unije iz odstavka 1 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

    5.   Pomoč Unije iz odstavka 1 se vsaki državi članici dodeli na podlagi objektivnih meril, upoštevajoč delež otrok, starih od šest do deset let, ki prebivajo v njej.

    Države članice, ki sodelujejo v shemi, za pomoč Unije zaprosijo vsako leto na podlagi svoje strategije iz odstavka 2.

    Ukrepe o določitvi minimalnega zneska pomoči Unije za vsako državo članico, ki sodeluje v shemi, ter o okvirni in dokončni dodelitvi pomoči sodelujočim državam članicam sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

    6.   Pomoč Unije iz odstavka 1 se ne porabi za nadomestilo financiranja nobenih obstoječih nacionalnih shem šolskega sadja, v okviru katerih se zagotavljajo sadje in zelenjava, predelano sadje in zelenjava ter banane, ali drugih shem razdeljevanja v šolah, ki vključujejo takšne proizvode.

    Če pa ima država članica že vzpostavljeno shemo, ki bi bil na podlagi tega člena lahko upravičen do pomoči Unije, in namerava to shemo razširiti ali izboljšati njeno učinkovitost, med drugim kar zadeva ciljno skupino, trajanje sheme ali upravičene proizvode, se pomoč Unije lahko dodeli pod pogojem, da se pri tem spoštujejo omejitve v zvezi z deležem pomoči Unije, določene v skladu s členom 43(3) PDEU, v razmerju do skupnega obsega nacionalnega prispevka. V takem primeru država članica v svoji izvedbeni strategiji navede, kako namerava razširiti svojo shemo ali izboljšati njeno učinkovitost.

    7.   Država članica lahko v skladu s členom 217 poleg pomoči Unije dodeli tudi nacionalno pomoč.

    8.   Shema šolskega sadja in zelenjave Unije ne posega v nobene ločene nacionalne sheme šolskega sadja in zelenjave, ki so v skladu s pravom Unije.

    9.   Unija lahko na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1306/2013 financira tudi ukrepe informiranja, spremljanja in vrednotenja v zvezi s shemo šolskega sadja in zelenjave, vključno z ukrepi, namenjenimi ozaveščanju javnosti z njo, in s tem povezane ukrepe mrežnega povezovanja.

    10.   Države članice, ki sodelujejo v shemi na krajih, kjer se hrana razdeljuje, objavijo, da sodelujejo v shemi pomoči, ki jo subvencionira Unija.

    Člen 24

    Prenos pooblastila

    1.   Da bi pri otrocih spodbujali zdrave prehranjevalne navade in zagotovili, da se pomoč nameni otrokom iz ciljne skupine iz člena 22, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih glede:

    (a)

    dodatnih meril v zvezi z namenjanjem pomoči s strani držav članic;

    (b)

    odobritve in izbora prosilcev za pomoč s strani držav članic;

    (c)

    priprave nacionalnih ali regionalnih strategij in glede spremljevalnih ukrepov.

    2.   Da bi zagotovili učinkovito in ciljno usmerjeno porabo sredstev Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

    (a)

    metodi za prerazporeditev okvirne dodelitve pomoči iz člena 23(4a) med državami članicami na podlagi prejetih zahtevkov za pomoč;

    (b)

    stroških, navedenih v strategijah držav članic, ki so upravičeni do pomoči Unije, in o možnosti določitve skupne zgornje meje za specifične stroške;

    (c)

    obveznosti držav članic za spremljanje in vrednotenje učinkovitosti njihovih shem šolskega sadja in zelenjave.

    3.   Da se spodbudi ozaveščenost s shemo, se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic s shemo šolskega sadja in zelenjave zahteva, da javnost obvestijo o vlogi pomoči Unije pri subvencioniranju.

    Člen 25

    Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, potrebne za uporabo tega pododdelka, tudi glede:

    (a)

    informacij, ki se navedejo v strategijah držav članic;

    (b)

    zahtevkov za pomoč in plačil pomoči;

    (c)

    načinov obveščanja javnosti o shemi in z njo povezanih ukrepih mrežnega povezovanja;

    (d)

    predložitve, oblike in vsebine poročil o spremljanju in vrednotenju, ki jih pripravijo države članice, ki sodelujejo v shemi šolskega sadja in zelenjave Unije.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    Pododdelek 2

    Shema šolskega mleka

    Člen 26

    Pomoč za razdeljevanje mleka in mlečnih proizvodov otrokom

    1.   Pomoč Unije se dodeli za razdeljevanje nekaterih mlečnih proizvodov in predelanih mlečnih proizvodov, ki spadajo pod oznake KN 0401, 0403, 0404 90 in 0406 ali pod oznako KN 2202 90, otrokom v izobraževalnih ustanovah iz člena 22.

    2.   S 1. avgustom 2015 države članice, ki želijo sodelovati v shemi, najprej pripravijo strategijo na nacionalni ali regionalni ravni za njegovo izvajanje. Določijo lahko tudi spremljevalne ukrepe, ki lahko vključujejo informacije o ukrepih za izobraževanje o zdravih prehranjevalnih navadah, lokalnih prehranskih verigah in preprečevanju tratenja hrane, ki so potrebni za zagotovitev učinkovitosti programa.

    3.   Pri pripravi strategij države članice sestavijo seznam mleka in mlečnih proizvodov, ki so upravičeni do pomoči v okviru njihovih shem, v skladu s pravili, ki jih je sprejela Komisija na podlagi člena 27.

    4.   Z izjemo brezplačnega razdeljevanja obrokov otrokom v izobraževalnih ustanovah se pomoč Unije iz odstavka 1 ne uporablja za nadomestilo financiranja katerih koli obstoječih nacionalnih shem šolskega mleka in mlečnih proizvodov ali shem razdeljevanja v šolah, ki vključujejo mleko ali mlečne proizvode. Če pa ima država članica že vzpostavljeno shemo, ki bi bil na podlagi tega člena upravičena do pomoči Unije, in namerava to shemo razširiti ali izboljšati njeno učinkovitost, med drugim kar zadeva ciljno skupino sheme, njeno trajanje ali upravičene proizvode, se pomoč Unije lahko dodeli. V tem primeru država članica v svoji izvedbeni strategiji navede, kako namerava razširiti svojo shemo ali izboljšati njeno učinkovitost.

    5.   Država članica lahko v skladu s členom 217 poleg pomoči Unije dodeli tudi nacionalno pomoč.

    6.   Shema Unije šolskega mleka in mlečnih proizvodov ne posega v morebitne ločene nacionalne sheme, ki spodbujajo uživanje mleka in mlečnih proizvodov v šolah in so v skladu s pravom Unije.

    7.   Ukrepe za določitev pomoči Unije za vse vrste mleka in mlečne proizvode in največje možne količine, ki je še upravičena do pomoči Unije iz odstavka 1, sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

    8.   Države članice, ki sodelujejo v shemi na krajih, kjer se hrana razdeljuje, javnost obvestijo, da sodelujejo v shemi pomoči, ki jo subvencionira Unija.

    Člen 27

    Prenos pooblastila

    1.   Da se upošteva razvoj vzorcev uživanja mlečnih proizvodov, inovacije in razvoj na trgu mlečnih proizvodov, razpoložljivost proizvodov na različnih trgih Unije ter prehranske vidike, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

    (a)

    proizvode, ki so upravičeni do sheme v skladu z določbami iz člena 26(1) in ob upoštevanju prehranskih vidikov;

    (b)

    pripravo nacionalnih ali regionalnih strategij s strani držav članic po potrebi vključno s spremljevalnimi ukrepi ter

    (c)

    ukrepe, potrebne za spremljanje in vrednotenje.

    2.   Da se zagotovi učinkovita in uspešna poraba pomoči Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

    (a)

    pravilih glede upravičenosti do pomoči za upravičence in prosilce;

    (b)

    zahtevi po odobritvi prosilcev s strani držav članic;

    (c)

    uporabi mlečnih proizvodov, ki so upravičeni do pomoči, pri pripravi obrokov v izobraževalnih ustanovah.

    3.   Da bi zagotovili, da prosilci za pomoč spoštujejo svoje obveznosti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 glede zahteve za polog varščine, kadar je izplačano predplačilo pomoči.

    4.   Da se spodbuja ozaveščenost o shemi pomoči, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo pogoji, v skladu s katerimi države članice javnost obvestijo o svojem sodelovanju v shemi pomoči ter o tem, da jo subvencionira Unija.

    5.   Da se zagotovi, da se pomoč odraža v ceni, po kateri so proizvodi na voljo v okviru sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, v katerih določi pravila o vzpostavitvi spremljanja cen v okviru sheme.

    Člen 28

    Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, potrebne za uporabo tega pododdelka, vključno o:

    (a)

    postopkih za zagotovitev upoštevanja maksimalne količine, ki je upravičena do pomoči;

    (b)

    postopkih za polog varščine, kadar se izplača predplačilo, in njeno višino;

    (c)

    informacijah, ki jih je treba poslati državam članicam za odobritev prosilcev, vlog za pomoč in plačil;

    (d)

    načinih obveščanja javnosti o shemi;

    (e)

    upravljanjem spremljanja cen v skladu s členom 27(5).

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    Oddelek 2

    Pomoč v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

    Člen 29

    Programi za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

    1.   Unija financira triletne delovne programe, ki jih pripravijo organizacije proizvajalcev, priznane v skladu s členom 152, združenja organizacij proizvajalcev, priznana v skladu s členom 156, ali medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157, na enem ali več od naslednjih področij:

    (a)

    spremljanje in upravljanje trga v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk;

    (b)

    izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk;

    (c)

    povečanje konkurenčnosti gojenja oljk s posodobitvijo;

    (d)

    izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk;

    (e)

    sistem sledljivosti, certificiranje in zaščita kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti spremljanje kakovosti oljčnega olja, ki se prodaja končnim porabnikom, pod nadzorom državnih uprav;

    (f)

    širjenje informacij o ukrepih, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije za izboljšanje kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk.

    2.   Unija za financiranje delovnih programov iz odstavka 1 nameni:

    (a)

    11 098 000 EUR na leto za Grčijo;

    (b)

    576 000 EUR na leto za Francijo in

    (c)

    35 991 000 EUR na leto za Italijo.

    3.   Najvišji znesek, ki ga nameni Unija za financiranje delovnih programov iz odstavka 1, je enak zneskom, ki so jih zadržale države članice. Financiranje upravičenih stroškov lahko znaša največ:

    (a)

    75 % za dejavnosti na področjih iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1;

    (b)

    75 % za naložbe v osnovna sredstva in 50 % za druge dejavnosti na področju iz točke (d) odstavka 1;

    (c)

    75 % za delovne programe, ki jih v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo priznane organizacije iz odstavka 1 iz najmanj dveh držav članic proizvajalk na področjih iz točk (e) in (f) odstavka 1, in 50 % za druge dejavnosti na teh področjih.

    Dopolnilno financiranje zagotovi država članica do 50 % stroškov, ki niso kriti iz sredstev Unije.

    Člen 30

    Prenos pooblastila

    Da se zagotovi uspešna in učinkovita poraba pomoči Unije iz člena 29 ter da se izboljša kakovost proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 pooblaščena v zvezi s:

    (a)

    posebnimi ukrepi, ki se lahko financirajo iz pomoči Unije, ter dejavnostmi in stroški, ki jih ni mogoče financirati, na področjih iz člena 29(1);

    (b)

    minimalno dodelitvijo finančnih sredstev Unije za posebna področja po državah članicah;

    (c)

    zahtevo za polog varščine ob vložitvi vloge za odobritev delovnega programa, kadar se izplača predplačilo pomoči;

    (d)

    merili, ki jih morajo države članice upoštevati pri izboru in odobritvi delovnih programov.

    Člen 31

    Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, glede:

    (a)

    izvajanja delovnih programov in sprememb takšnih programov;

    (b)

    plačila pomoči, vključno s predplačili pomoči;

    (c)

    postopkov za polog varščine ob predložitvi vloge za odobritev delovnega programa, kadar se izplača predplačilo pomoči, in njene višine.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    Oddelek 3

    Pomoč v sektorju sadja in zelenjave

    Člen 32

    Operativni skladi

    1.   Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave in/ali njihova združenja lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

    (a)

    finančnih prispevkov:

    (i)

    članov organizacije proizvajalcev in/ali same organizacije proizvajalcev ali

    (ii)

    združenj organizacij proizvajalcev prek članov teh združenj;

    (b)

    finančne pomoči Unije, ki se lahko dodeli organizacijam proizvajalcev ali njihovim združenjem, kadar ta združenja predstavijo, upravljajo in izvajajo operativni program ali delni operativni program v skladu s pogoji, ki jih sprejme Komisija z delegiranimi akti v skladu členom 37 in izvedbenimi akti v skladu s členom 38.

    2.   Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki so bili predloženi državam članicam in z njihove strani potrjeni.

    Člen 33

    Operativni programi

    1.   Operativni programi v sektorju sadja in zelenjave trajajo najmanj tri in največ pet let. Vključujejo najmanj dva od ciljev iz točke (c) člena 152(1) ali dva od naslednjih ciljev:

    (a)

    načrtovanje proizvodnje, vključno z napovedjo in spremljanjem proizvodnje in porabe;

    (b)

    izboljšanje kakovosti proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;

    (c)

    povečanje tržne vrednosti proizvodov;

    (d)

    promocijo proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;

    (e)

    okoljske ukrepe, zlasti glede vode, in okolju prijazne načine pridelave, vključno z ekološkim kmetovanjem;

    (f)

    preprečevanje in obvladovanje kriz.

    Operativni programi se predložijo državam članicam v odobritev.

    2.   Združenja organizacij proizvajalcev lahko prav tako predložijo cel ali delni operativni program, sestavljen iz ukrepov, ki so jih organizacije članice opredelile v okviru svojih operativnih programov, a jih niso izvedle. Za operativne programe združenj organizacij proizvajalcev veljajo enaka pravila kot za operativne programe organizacij proizvajalcev, obravnavajo pa se skupaj z operativnimi programi organizacij članic.

    Države članice v ta namen zagotovijo, da:

    (a)

    se ukrepi na podlagi operativnih programov združenja organizacij proizvajalcev v celoti financirajo s prispevki teh organizacij članic združenja in da so taka sredstva pridobljena iz operativnih skladov teh organizacij članic;

    (b)

    so ukrepi in ustrezna finančna udeležba opredeljeni v operativnem programu vsake posamezne organizacije članice;

    (c)

    ne prihaja do podvajanja financiranja.

    3.   Preprečevanje in obvladovanje kriz iz točke (f) prvega pododstavka odstavka 1 sta povezana z izogibanjem krizam na trgih sadja in zelenjave in njihovim reševanjem ter v zvezi s tem zajemata:

    (a)

    naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg;

    (b)

    ukrepe za usposabljanje in izmenjavo najboljših praks;

    (c)

    promocijo in obveščanje za preprečevanje kriz ali med njimi;

    (d)

    podporo za upravne stroške vzpostavljanja vzajemnih skladov;

    (e)

    ponovno zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice;

    (f)

    umik s trga;

    (g)

    zgodnje obiranje ali opustitev spravila sadja in zelenjave;

    (h)

    zavarovanje letine.

    Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, neugodnih vremenskih dogodkov, bolezni ali napadov škodljivcev.

    V skladu z zavarovalnimi pogodbami morajo upravičenci sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganja.

    Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obresti iz petega pododstavka, ne zajemajo več kot tretjine odhodkov v okviru operativnega programa.

    Organizacije proizvajalcev lahko najamejo posojila po komercialnih pogojih za financiranje ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz. V tem primeru je vračilo glavnice in obresti teh posojil lahko del operativnega programa in je tako lahko upravičeno do finančne pomoči Unije v skladu s členom 34. Vse posebne ukrepe v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz je mogoče financirati s takšnimi posojili, neposredno ali na oba načina.

    4.   Za namene tega oddelka:

    (a)

    „zgodnje obiranje“ pomeni spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zgodnjim obiranjem niso bili poškodovani zaradi vremena, bolezni ali drugih razlogov, na posameznem območju, ki se izvede pred običajnim začetkom spravila;

    (b)

    „opustitev spravila“ pomeni končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti. Uničenje proizvodov zaradi podnebnih razmer ali bolezni se ne obravnava kot opustitev spravila.

    5.   Države članice zagotovijo, da:

    (a)

    operativni programi vključujejo dva ali več okoljskih ukrepov ali

    (b)

    da je najmanj 10 % odhodkov v okviru operativnih programov namenjenih okoljskim ukrepom.

    Pri okoljskih ukrepih se upoštevajo zahteve glede kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil iz člena 28(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

    Kadar za najmanj 80 % proizvajalcev, ki so člani organizacije proizvajalcev, velja ena ali več identičnih kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti iz člena 28(3) Uredbe (EU) št 1305/2013, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.

    S podporo okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka tega odstavka se krijejo dodatni stroški in izpad dohodka zaradi izvajanja ukrepa.

    6.   Države članice zagotovijo, da so naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, dovoljene samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.

    Člen 34

    Finančna pomoč Unije

    1.   Finančna pomoč Unije je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz točke (a) člena 32(1), vendar znaša največ 50 % dejanskih nastalih izdatkov.

    2.   Za posamezne organizacije proizvajalcev ali njihova združenja se finančna pomoč Unije omeji na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje.

    Vendar se lahko ta odstotek v primeru organizacij proizvajalcev poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

    V primeru združenj organizacij proizvajalcev se ta odstotek lahko poveča na 4,7 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz, ki jih ta združenja organizacij proizvajalcev izvedejo v imenu svojih članov.

    3.   50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se na zahtevo organizacije proizvajalcev poveča na 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje najmanj enega od naslednjih pogojev:

    (a)

    predloži ga več organizacij proizvajalcev Unije, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih sistemov;

    (b)

    predloži ga ena ali več organizacij proizvajalcev, vključenih v projekte, ki se izvajajo na medpanožni osnovi;

    (c)

    zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 (23);

    (d)

    je prvi program, ki ga predloži priznana organizacija proizvajalcev, ki se je rezultat združitve dveh priznanih organizacij proizvajalcev;

    (e)

    je prvi program, ki ga predloži priznano združenje organizacij proizvajalcev;

    (f)

    predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave;

    (g)

    predloži ga organizacija proizvajalcev v eni izmed najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU.

    4.   50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % v primeru umika sadja in zelenjave s trga, ki ne presega 5 % obsega tržne proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev in se odstrani z:

    (a)

    brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo v dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do javne pomoči, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje, ali

    (b)

    s prosto razdelitvijo komurkoli od naslednjega: kazenskim institucijam, šolam, ustanovam iz člena 22, otroškim počitniškim taborom, bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo.

    Člen 35

    Nacionalna finančna pomoč

    1.   V regijah držav članic, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave še posebno nizka, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi državam članicam na podlagi ustrezno utemeljene prošnje dovoli, da plačajo organizacijam proizvajalcev nacionalno finančno pomoč v višini do največ 80 % finančnih prispevkov iz točke (a) člena 32(1). To pomoč se doda operativnemu skladu.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    2.   V regijah držav članic, v katerih organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013 tržijo manj kot 15 % vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave v tistih regijah, v katerih proizvodnja sadja in zelenjave predstavlja najmanj 15 % skupne kmetijske proizvodnje teh regij, lahko Unija na prošnjo zadevne države članice povrne nacionalno finančno pomoč iz odstavka 1 tega člena.

    Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih odloči o tem povračilu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    Člen 36

    Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe

    1.   Države članice oblikujejo nacionalni okvir, ki vsebuje splošne pogoje v zvezi z okoljskimi ukrepi iz člena 33(5). Ta okvir zlasti določa, da se pri takšnih ukrepih upoštevajo ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, zlasti tiste, določene v členu 3 navedene uredbe.

    Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), v treh mesecih po predložitvi zahteva spremembo, če ugotovi, da predlog ne bi prispeval k izpolnjevanju ciljev iz člena 191 PDEU in sedmega okoljskega akcijskega programa Unije. Pri naložbah v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, se prav tako upoštevajo ti cilji.

    2.   Vsaka država članica oblikuje nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Takšna strategija vključuje:

    (a)

    analizo stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj;

    (b)

    utemeljitev izbranih prednostnih nalog;

    (c)

    cilje operativnih programov in instrumentov ter kazalnike uspešnosti;

    (d)

    oceno operativnih programov;

    (e)

    obveznosti organizacij proizvajalcev glede poročanja.

    Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

    3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za države članice, v katerih ni priznanih organizacij proizvajalcev.

    Člen 37

    Prenos pooblastila

    Da se organizacijam proizvajalcev in njihovim združenjem v sektorju sadja in zelenjave zagotovi učinkovita, usmerjena in trajnostna podpora, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pravila o:

    (a)

    operativnih skladih in operativnih programih glede:

    (i)

    ocenjenih zneskov, odločitev organizacij proizvajalcev in njihovih združenj o finančnih prispevkih in uporabe operativnih skladov;

    (ii)

    ukrepov, dejavnosti, izdatkov ter upravnih in kadrovskih stroškov, ki se vključijo v operativne programe ali iz njih izključijo, sprememb operativnih programov in dodatnih zahtev, ki jih določijo države članice;

    (iii)

    izogibanja dvojnemu financiranju med operativnimi programi in programi razvoja podeželja;

    (iv)

    operativnih programov združenj organizacij proizvajalcev;

    (v)

    posebnih pravil, ki se uporabljajo v primeru, ko združenja organizacij proizvajalcev upravljajo, obdelujejo, izvajajo in predstavljajo celotne operativne programe ali njihove dele;

    (vi)

    obvezne uporabe skupnih kazalnikov za namene spremljanja in vrednotenja operativnih programov;

    (b)

    nacionalnem okviru in nacionalni strategiji za operativne programe v zvezi z obveznim spremljanjem in vrednotenjem učinkovitosti nacionalnih okvirov in nacionalnih strategij;

    (c)

    finančni pomoči Unije v zvezi z:

    (i)

    osnovo za izračun finančne pomoči Unije in vrednostjo tržne proizvodnje iz člena 34(2);

    (ii)

    veljavnimi referenčnimi obdobji za izračun pomoči;

    (iii)

    zagotovitvijo predplačil in obveznostjo za polog varščine, kadar se izplača predplačilo pomoči;

    (iv)

    posebnimi pravili za financiranje operativnih programov združenj organizacij proizvajalcev, zlasti tistih, ki se nanašajo na uporabo omejitev, določenih v členu 34(2);

    (d)

    ukrepih za preprečevanje in obvladovanje kriz v zvezi z:

    (i)

    možnostjo držav članic, da ne uporabijo enega ali več ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz;

    (ii)

    pogoji glede točki (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 33(3);

    (iii)

    dovoljenimi namembnimi kraji, ki jih določijo države članice za umaknjene proizvode;

    (iv)

    najvišjo stopnjo podpore za umike s trga;

    (v)

    zahtevo za predhodna obvestila v primeru umikov s trga;

    (vi)

    osnovo za izračun obsega tržne proizvodnje za brezplačno razdeljevanje iz člena 34(4) in določitvijo največjega obsega tržne proizvodnje v primeru umikov;

    (vii)

    zahtevo za prikaz emblema Unije na embalaži proizvodov, namenjenih za brezplačno razdeljevanje;

    (viii)

    pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov;

    (ix)

    uporabo izrazov za namene tega oddelka;

    (x)

    pogoji, ki jih sprejmejo države članice in se nanašajo na zgodnje obiranje in opustitev spravila;

    (xi)

    zavarovanje letine;

    (xii)

    vzajemnimi skladi in

    (xiii)

    pogoji za ponovno zasaditev sadovnjakov iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov v skladu s točko (e) prvega pododstavka člena 33(3) ter določitvijo zgornjo mejo izdatkov zanjo;

    (e)

    nacionalni finančni pomoči v zvezi s:

    (i)

    stopnjo organiziranosti proizvajalcev;

    (ii)

    zahtevo za polog varščine, kadar se izplača predplačilo;

    (iii)

    največjim deležem povračila nacionalne finančne pomoči s strani Unije.

    Člen 38

    Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe v zvezi z:

    (a)

    upravljanjem operativnih skladov;

    (b)

    informacijami, ki morajo biti navedene v operativnih programih, nacionalnih okvirih in nacionalnih strategijah iz člena 36, predložitvijo operativnih programov državam članicam, roki, spremnimi dokumenti in odobritvijo s strani držav članic;

    (c)

    izvajanjem operativnih programov s strani organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev;

    (d)

    predložitvijo, obliko in vsebino poročil o spremljanju in vrednotenju nacionalnih strategij in operativnih programov;

    (e)

    zahtevki za pomoč in plačili pomoči, vključno s predplačili in delnimi plačili pomoči;

    (f)

    praktičnimi podrobnostmi za prikaz emblema Unije na embalaži proizvodov, namenjenih za brezplačno razdeljevanje;

    (g)

    upoštevanjem tržnih standardov v primeru umikov;

    (h)

    stroški prevoza, sortiranja in pakiranja v primeru brezplačnega razdeljevanja;

    (i)

    ukrepi za promocijo, obveščanje in usposabljanje v primeru preprečevanja in obvladovanja kriz;

    (j)

    izvajanjem ukrepov umika, zgodnjega obiranja, opustitve spravila in ukrepov za zavarovanje letine;

    (k)

    vlaganjem zahtevkov za nacionalno finančno pomoč, njeno odobritvijo, plačilom in povračilom;

    (l)

    postopki za polog varščine kadar se izplača predplačilo in določitvijo njene višine.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    Oddelek 4

    Podporni programi v vinskem sektorju

    Pododdelek 1

    Splošne določbe in upravičeni ukrepi

    Člen 39

    Področje uporabe

    V tem oddelku so določena pravila, ki urejajo dodeljevanje sredstev Unije državam članicam in uporabo teh sredstev v državah članicah v okviru petletnih nacionalnih podpornih programov (v nadaljnjem besedilu: podporni programi) za financiranje posebnih podpornih ukrepov kot pomoč vinskemu sektorju.

    Člen 40

    Združljivost in skladnost

    1.   Podporni programi so združljivi s pravom Unije ter skladni z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije.

    2.   Države članice so pristojne za podporne programe in zagotovijo, da so notranje skladni ter pripravljeni in izvedeni objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih proizvajalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju proizvajalcev.

    3.   Podpora se ne dodeli za:

    (a)

    raziskovalne projekte in ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ki niso našteti v točkah (d) in (e) člena 45(2);

    (b)

    ukrepe iz programov držav članic za razvoj podeželja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013.

    Člen 41

    Predložitev podpornih programov

    1.   Vsaka država članica proizvajalka iz Priloge VI Komisiji predloži osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje najmanj en upravičen ukrep, določen v členu 43.

    2.   Podporni ukrepi v osnutku podpornih programov se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša. Država članica se o podpornem programu posvetuje s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni, preden ga predloži Komisiji.

    3.   Vsaka država članica predloži en osnutek podpornega programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti.

    4.   Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po predložitvi osnutka podpornega programa Komisiji.

    Vendar pa lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi ugotovi, da predloženi osnutek podpornega programa ni v skladu s pravili, določenimi v tem oddelku, in o tem obvesti državo članico. V takem primeru država članica Komisiji predloži revidiran osnutek podpornega programa. Revidirani podporni program se začne uporabljati dva meseca po predložitvi revidiranega osnutka podpornega programa, razen če se neskladje nadaljuje, v tem primeru pa se uporablja ta pododstavek.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

    5.   Odstavek 4 se smiselno uporablja za spremembe, ki so jih predložile države članice glede podpornih programov, ki se uporabljajo.

    Člen 42

    Vsebina podpornih programov

    Podporni programi vključujejo vsaj naslednje elemente:

    (a)

    podroben opis predlaganih ukrepov in njihovih količinsko opredeljenih ciljev;

    (b)

    izid opravljenih posvetovanj;

    (c)

    oceno, ki prikazuje pričakovani tehnični, gospodarski, okoljski in družbeni vpliv;

    (d)

    časovni razpored izvajanja ukrepov;

    (e)

    splošno finančno preglednico, ki prikazuje namenjena sredstva in predvideno okvirno razdelitev sredstev med ukrepe v skladu s proračunskimi omejitvami, določenimi v Prilogi VI;

    (f)

    merila in količinske kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje in vrednotenje, ter ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se podporni programi izvajajo ustrezno in učinkovito, ter

    (g)

    imenovanje pristojnih organov in teles, odgovornih za izvajanje podpornega programa.

    Člen 43

    Upravičeni ukrepi

    Podporni programi lahko vsebujejo samo enega ali več naslednjih ukrepov:

    (a)

    promocijo v skladu s členom 45;

    (b)

    prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 46;

    (c)

    zeleno trgatev v skladu s členom 47;

    (d)

    vzajemne sklade v skladu s členom 48;

    (e)

    zavarovanje letine v skladu s členom 49;

    (f)

    naložbe v skladu s členom 50;

    (g)

    inovativnost v vinskem sektorju v skladu s členom 51;

    (h)

    destilacijo stranskih proizvodov v skladu s členom 52.

    Člen 44

    Splošna pravila za podporne programe

    1.   Razpoložljiva sredstva Unije se dodelijo v okviru proračunskih omejitev iz Priloge VI.

    2.   Podpora Unije se dodeli samo za upravičene izdatke, ki nastanejo po predložitvi zadevnega osnutka podpornega programa.

    3.   Države članice ne prispevajo k stroškom za ukrepe, ki jih financira Unija na podlagi podpornih programov.

    Pododdelek 2

    Posebni podporni ukrepi

    Člen 45

    Promocija

    1.   Podpora v skladu s tem členom zajema ukrepe obveščanja ali promocije v zvezi z vini Unije:

    (a)

    v državah članicah, da bi potrošnike obveščali o odgovornem uživanju vina in o sistemih Unije za označbe porekla in geografske označbe, ali

    (b)

    v tretjih državah, da bi izboljšali konkurenčnost.

    2.   Ukrepi iz točke (b) odstavka 1 se uporabljajo za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali za vina z navedbo sorte vinske trte ter so lahko sestavljeni iz enega ali več od naslednjega:

    (a)

    odnosov z javnostmi, promocijskih ali reklamnih ukrepov, zlasti s poudarkom na visokih standardih proizvodov Unije, predvsem z vidika kakovosti, varnosti hrane ali okolja;

    (b)

    udeležbe na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;

    (c)

    informacijskih kampanj, zlasti o sistemih Unije za označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;

    (d)

    študij novih trgov, potrebnih za razširitev možnosti prodaje;

    (e)

    študij za vrednotenje rezultatov ukrepov obveščanja in promocije.

    3.   Prispevek Unije za ukrepe obveščanja ali promocije iz odstavka 1 ne presega 50 % upravičenih izdatkov.

    Člen 46

    Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

    1.   Cilj ukrepov za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov je povečati konkurenčnost proizvajalcev vina.

    2.   Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se podpre, če države članice predložijo preglednico svoje pridelovalne zmogljivosti v skladu s členom 145(3).

    3.   Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, ki bi lahko prispevala tudi k izboljšanju sistemov trajnostne pridelave ter vplivanja vinskega sektorja na okolje, lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti:

    (a)

    zamenjavo sort, vključno s precepljanjem;

    (b)

    spremembo lokacije vinogradov;

    (c)

    ponovno zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice;

    (d)

    izboljšave metod upravljanja in obdelovanja vinogradov, zlasti uvedbo naprednih sistemov trajnostnega pridelovanja.

    Običajna obnova vinogradov, kar pomeni ponovna zasaditev iste zemljiške parcele z isto sorto vinske trte po istem sistemu gojenja, ko se trtam izteče naravna življenjska doba, ne dobi podpore.

    Države članice lahko določijo dodatne specifikacije, zlasti glede starosti vinogradov, ki se nadomestijo.

    4.   Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, tudi za izboljšanje metod upravljanja vinogradov, se sme dodeliti le v naslednjih oblikah:

    (a)

    nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa;

    (b)

    prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.

    5.   Nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka iz točke (a) odstavka 4 lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko eno izmed naslednjih oblik:

    (a)

    ne glede na pododdelek II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007, v katerem je določena prehodna ureditev v zvezi s pravicami do zasaditve, dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt do konca prehodne ureditve za obdobje, ki ni daljše od treh let;

    (b)

    finančno nadomestilo.

    6.   Prispevek Unije k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 50 % teh stroškov. V manj razvitih regijah Unije prispevek za stroške prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 75 %.

    Člen 47

    Zelena trgatev

    1.   Za namene tega člena "zelena trgatev" pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič.

    Puščanje komercialnega grozdja na trti na koncu običajnega proizvodnega cikla (opustitev trgatve) ne šteje za zeleno trgatev.

    2.   Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu vina v Uniji, da se preprečijo krize na tem trgu.

    3.   Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica. Plačilo ne sme presegati 50 % vsote neposrednih stroškov uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

    4.   Zadevna država članica vzpostavi sistem, ki temelji na objektivnih merilih, da zagotovi, da z ukrepom zelene trgatve posamezni proizvajalci vina ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornjo mejo, določeno v odstavku 3.

    Člen 48

    Vzajemni skladi

    1.   Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov zagotavlja pomoč tistim proizvajalcem, ki se želijo zavarovati pred tržnimi nihanji.

    2.   Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov se lahko dodeli v obliki začasne in degresivne pomoči za kritje upravnih stroškov skladov.

    Člen 49

    Zavarovanje letine

    1.   Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar imajo izgubo zaradi naravnih nesreč, neugodnih vremenskih dogodkov, bolezni ali napadov škodljivcev.

    V skladu z zavarovalnimi pogodbami morajo upravičenci sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganja.

    2.   Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Unije, ki ne presega:

    (a)

    80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo proizvajalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, ki lahko štejejo za naravne nesreče;

    (b)

    50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje:

    (i)

    pred izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi neugodnih vremenskih dogodkov;

    (ii)

    pred izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali škodljivci.

    3.   Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli, če ustrezne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka proizvajalca ob upoštevanju morebitnih nadomestil, ki jih je proizvajalec pridobil iz drugih shem podpore v zvezi z zavarovanim tveganjem.

    4.   Podpora za zavarovanje letine ne sme izkrivljati konkurence na zavarovalnem trgu.

    Člen 50

    Naložbe

    1.   Podpora se lahko dodeli za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo ter tržne strukture in orodja. Te naložbe so namenjene izboljšanju splošne uspešnosti podjetja in njegovi prilagoditvi povpraševanju na trgu, pa tudi izboljšanju njegove konkurenčnosti in se nanašajo na pridelavo ali trženje proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII, tudi z namenom večjega prihranka energije in splošne energetske učinkovitosti ter trajnostnih postopkov.

    2.   Najvišja stopnja podpore iz odstavka 1:

    (a)

    se uporablja samo za mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (24);

    (b)

    se lahko poleg tega uporablja za vsa podjetja iz najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU in manjših egejskih otokov, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

    V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali prihodek od prodaje, nižji od 200 milijonov EUR, se največja intenzivnost pomoči razpolovi.

    Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (26).

    3.   Upravičeni izdatki izključujejo neupravičene stroške iz člena 75(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

    4.   V zvezi z upravičenimi naložbenimi stroški se za prispevek Unije uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči:

    (a)

    50 % v manj razvitih regijah;

    (b)

    40 % v regijah, ki ne štejejo za manj razvite regije;

    (c)

    75 % v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU;

    (d)

    65 % za manjše egejske otoke, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013.

    5.   Za podporo iz odstavka 1 tega člena se smiselno uporablja člen 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

    Člen 51

    Inovativnost v vinskem sektorju

    Podpora se lahko dodeli za materialne ali nematerialne naložbe v razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij, povezanih s proizvodi iz dela II Priloge VII. Namen te podpore je izboljšanje trženja in konkurenčnosti proizvodov vinske trte, pridelanih v Uniji, in lahko vključuje tudi prenos znanja. Najvišje stopnje pomoči glede prispevka Unije k podpori na podlagi tega člena so enake kot tiste, ki so določene v členu 50(4).

    Člen 52

    Destilacija stranskih proizvodov

    1.   Podpora se lahko dodeli za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina, ki je bila opravljena v skladu s pogoji iz oddelka D dela II Priloge VIII. Znesek pomoči se določi na vol. % in na hektoliter proizvedenega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % volumenskega deleža alkohola v proizvedenem vinu, se pomoč ne izplača.

    2.   Podpora se dodeli destilarnam, ki predelujejo stranske proizvode vinarstva, oddane v destilacijo za surov alkohol z volumenskim deležem alkohola najmanj 92 vol. %.

    Države članice lahko odobritev podpore pogojujejo s tem, da upravičenec položi varščino.

    3.   Najvišje veljavne ravni pomoči temeljijo na stroških zbiranja in predelave ter jih določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 54.

    4.   Zadevna pomoč vključuje pavšalni znesek za nadomestilo stroškov zbiranja stranskih proizvodov vinarstva. Ta znesek se iz destilarne prenese k proizvajalcu, kadar slednji nosi pripadajoče stroške.

    5.   Alkohol, ki nastane pri destilaciji, upravičeni do podpore, iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, da se prepreči izkrivljanje konkurence.

    Pododdelek 3

    Postopkovne določbe

    Člen 53

    Prenos pooblastila

    Da bi zagotovili, da podporni programi držav članic za vino dosežejo svoje cilje in da je raba sredstev Unije uspešna in učinkovita, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

    (a)

    pravila o odgovornosti za izdatke med datumom, ko Komisija prejme podporne programe in spremembe podpornih programov, ter datumom začetka njihove uporabe;

    (b)

    pravila o vsebini podpornih programov ter izdatkih, upravnih in kadrovskih stroških in dejavnostih, ki se lahko vključijo v podporne programe držav članic, ter pogojih in možnostih za plačevanje prek posrednikov v primeru podpore za zavarovanje letine iz člena 49;

    (c)

    pravila o zahtevi za polog varščine v primeru izplačanega predplačila;

    (d)

    pravila o uporabi izrazov za namene tega oddelka;

    (e)

    pravila o določitvi zgornje meje za izdatke za ponovno zasaditev sadovnjakov iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 46(3);

    (f)

    pravila o preprečevanju dvojnega financiranja med:

    (i)

    različnimi dejavnostmi podpornega programa države članice za vino in

    (ii)

    podpornim programom države članice za vino in njenimi programi razvoja podeželja ali promocijskimi programi;

    (g)

    pravila na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva, in o izjemah glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, ter pravila za prostovoljno certificiranje žganjarn;

    (h)

    pravila, ki državam članicam dovoljujejo, da ustvarijo pogoje za ustrezno delovanje podpornih ukrepov iz svojih programov.

    Člen 54

    Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe v zvezi s:

    (a)

    predložitvijo podpornih programov, ustreznim finančnim načrtovanjem in revizijo podpornih programov;

    (b)

    postopki vlaganja in izbora zahtevkov ter plačilnimi postopki;

    (c)

    predložitvijo, obliko in vsebino poročil in vrednotenj podpornih programov držav članic;

    (d)

    določitvijo ravni pomoči za zeleno trgatev in destilacijo stranskih proizvodov s strani držav članic;

    (e)

    finančnim poslovodenjem in določbami v zvezi z izvajanjem podpornih ukrepov s strani držav članic;

    (f)

    postopki za polog varščine v primeru izplačanega predplačila in njeno višino.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    Oddelek 5

    Pomoč v sektorju čebelarstva

    Člen 55

    Nacionalni programi in financiranje

    1.   Da bi izboljšali splošne pogoje za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov, lahko države članice pripravijo nacionalne programe v sektorju čebelarstva za obdobje treh let (v nadaljnjem besedilu: čebelarski programi). Ti programi se pripravijo v sodelovanju s predstavniškimi organizacijami na področju čebelarstva.

    2.   Prispevek Unije za čebelarske programe je enakovreden 50 % izdatkov, ki jih krijejo države članice za te programe, odobrene v skladu s točko (c) prvega odstavka člena 57.

    3.   Da bi bile države članice upravičene do prispevka Unije, predvidenega v odstavku 2, opravijo študijo proizvodne in tržne strukture sektorja čebelarstva na svojem ozemlju.

    4.   V čebelarske programe se lahko vključijo naslednji ukrepi:

    (a)

    tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev;

    (b)

    zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze;

    (c)

    racionalizacija sezonske selitve panjev;

    (d)

    ukrepi za podporo laboratorijem za analizo čebelarskih proizvodov, da bi čebelarjem pomagali tržiti proizvode in povečati njihovo vrednost;

    (e)

    ukrepi za podporo pri obnovi čebeljega fonda v Uniji;

    (f)

    sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov aplikativnih raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov;

    (g)

    spremljanje trga;

    (h)

    izboljšanje kakovosti proizvodov, da bi izrabili njihov potencial na trgu.

    Člen 56

    Prenos pooblastila

    1.   Da bi zagotovili uspešno in učinkovito rabo sredstev Unije za čebelarstvo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

    (a)

    preprečevanju dvojnega financiranja med čebelarskimi programi držav članic in programi razvoja podeželja;

    (b)

    osnovi za dodelitev finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici med drugim na podlagi skupnega števila čebeljih panjev v Uniji.

    2.   Da se zagotovi, da je shema pomoči Unije prilagojena najnovejšemu razvoju in da se splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov zaradi zadevnih ukrepov izboljšujejo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi posodobi seznam ukrepov iz člena 55(4), ki se lahko vključijo v čebelarske programe držav članic, z dodajanjem drugih ukrepov ali prilagajanjem obstoječih, ne da bi se kateri koli črtal. Ta posodobitev seznama ukrepov ne vpliva na nacionalne programe, ki so bili sprejeti pred začetkom veljavnosti delegiranega akta.

    Člen 57

    Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, v zvezi z:

    (a)

    vsebino nacionalnih programov in študij, ki jih države članice opravijo v zvezi s proizvodno in tržno strukturo svojega sektorja čebelarstva;

    (b)

    postopek za prerazporeditev neuporabljenih sredstev;

    (c)

    odobritev čebelarskih programov, ki jih predložijo države članice, vključno z dodelitvijo finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici in najvišjo ravnjo financiranja s strani držav članic.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    Oddelek 6

    Pomoč v sektorju hmelja

    Člen 58

    Pomoč organizacijam proizvajalcev

    1.   Unija dodeli pomoč organizacijam proizvajalcev v sektorju hmelja, priznanim v skladu s členom 152, za financiranje doseganja ciljev iz točk (c)(i), (ii) ali (iii) člena 152(1).

    2.   Financiranje Unije za pomoč organizacijam proizvajalcev iz odstavka 1 znaša 2 277 000 EUR na leto za Nemčijo.

    Člen 59

    Prenos pooblastila

    Da bi zagotovili, da bo s pomočjo iz člena 58 financirano doseganje ciljev iz člena 152, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi z:

    (a)

    zahtevki za pomoč, vključno s pravili o rokih in spremnih dokumentih;

    (b)

    pravili o upravičenih površinah za hmelj in izračunu zneskov, ki jih je treba plačati vsaki organizaciji proizvajalcev.

    Člen 60

    Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za uporabo tega oddelka za plačilo pomoči.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    POGLAVJE III

    Sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte

    Člen 61

    Veljavnost

    Sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte iz tega poglavja se uporablja od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2030, Komisija pa izvede vmesni pregled, v katerem oceni delovanje sistema ter po potrebi pripravi predloge.

    Oddelek 1

    Upravljanje sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte

    Člen 62

    Dovoljenja

    1.   Sorte vinske trte, razvrščene v skladu s členom 81(2), se lahko zasadijo ali ponovno zasadijo le, če se skladno s pogoji iz tega poglavja izda dovoljenje v skladu s členi 64, 66 in 68.

    2.   Države članice izdajo dovoljenje iz odstavka 1, ki velja za določeno površino, izraženo v hektarih, če pridelovalec predloži vlogo, ki ustreza objektivnim in nediskriminatornim merilom za upravičenost. Tako dovoljenje se izda, ne da bi se pridelovalcem zaračunala pristojbina.

    3.   Dovoljenja iz odstavka 1 veljajo tri leta od dneva, ko so bila izdana. Pridelovalcu, ki v obdobju veljavnosti ne izkoristi izdanega dovoljenja, se naložijo upravne kazni, določene v členu 89(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

    4.   To poglavje se ne uporablja za zasaditev ali ponovno zasaditev območij, namenjenih za poskuse ali za matične nasade za cepiče, ali območij, katerih vino ali proizvodi vinske trte so namenjeni izključno za porabo vinogradnikove družine, ali območij, ki bodo ponovno zasajena zaradi obveznega odkupa v javnem interesu, v okviru nacionalnega prava.

    Člen 63

    Zaščitni mehanizem za nove nasade

    1.   Države članice vsako leto dajo na razpolago dovoljenja za nove nasade, ki predstavljajo 1 % skupne površine, dejansko zasajene z vinsko trto na njihovem ozemlju, kakor so jo izmerile 31. julija prejšnjega leta.

    2.   Države članice lahko:

    (a)

    na nacionalni ravni uporabijo odstotek, nižji od tistega, ki je določen v odstavku 1;

    (b)

    omejijo izdajo dovoljenj na regionalni ravni za določena območja, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla, za območja, upravičena do pridelave vin z zaščiteno geografsko označbo, ali za območja brez geografske označbe.

    3.   Katera koli od omejitev odstavka 2 prispeva k urejeni rasti nasadov, je nad 0 % in je upravičena zaradi enega ali več naslednjih posebnih razlogov:

    (a)

    potrebe, da bi se izognili dokazanemu tveganju prekomerne dobave vinskih proizvodov glede na tržne obete za te proizvode, ki ne presega tistega, kar je potrebno za izpolnjevanje te potrebe;

    (b)

    potrebe, da bi se izognili dokazanemu tveganju, da bo določena zaščitena označba porekla ali zaščitena geografska označba močno razvrednotena.

    4.   Države članice objavijo vse odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 2, ki jih ustrezno upravičijo. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o teh odločitvah ter o razlogih zanje.

    Člen 64

    Izdaja dovoljenj za nove zasaditve

    1.   Če skupna površina iz upravičenih vlog v določenem letu ne presega površine, ki jo da na voljo država članica, se odobrijo vse takšne vloge.

    Za namene tega člena lahko države članice uporabijo enega ali več naslednjih objektivnih in nediskriminatornih meril za upravičenost:

    (a)

    vlagatelj ima kmetijsko površino, ki ni manjša od površine, za katero prosi za dovoljenje;

    (b)

    vlagatelj ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost,

    (c)

    vloga ne predstavlja velikega tveganja, da bo prilaščen sloves posebnih zaščitenih označb porekla, ki se domneva, razen če javni organi dokažejo, da takšno tveganje obstaja;

    (d)

    eno ali več meril iz odstavka 2, če so ustrezno utemeljeni ter uporabljeni objektivno in nediskriminatorno.

    2.   Če skupna površina iz upravičenih vlog iz odstavka 1 v določenem letu presega površino, ki jo da na voljo država članica, se dovoljenja izdajo vsem vlagateljem glede na sorazmerno razdelitev hektarjev na podlagi površine, v zvezi s katero so prosili za dovoljenje. Izdaja dovoljenja je lahko delno ali v celoti utemeljena tudi z enim ali več naslednjimi objektivnimi in nediskriminatornimi prednostnimi merili:

    (a)

    pridelovalci, ki nasade vinske trte sadijo prvič in vodijo vinogradniško gospodarstvo (novi udeleženci);

    (b)

    površine, kjer vinogradi prispevajo k ohranjanju okolja;

    (c)

    površine, ki jih je treba na novo zasaditi v okviru projektov kosomacije;

    (d)

    površine, za katere so značilne naravne ali posebne omejitve;

    (e)

    trajnost projektov razvoja ali ponovne zasaditev na podlagi gospodarske ocene;

    (f)

    na novo zasajene površine, ki prispevajo k boljši konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva in regije;

    (g)

    projekti, ki bi lahko izboljšali kakovost proizvodov z geografskimi označbami;

    (h)

    na novo zasajene površine zaradi povečanja malih ali srednjih gospodarstev.

    3.   Države objavijo merila iz odstavkov 1 in 2, ki jih uporabljajo, ter o njih nemudoma uradno obvestijo Komisijo.

    Člen 65

    Vloga strokovnih organizacij

    Država članica lahko pri uporabi člena 63(2) upošteva priporočila, ki jih dajo priznane strokovne organizacije, dejavne v vinskem sektorju in navedene v členih 152, 156 in 157, zainteresirane skupine pridelovalcev iz člena 95 ali druge vrste strokovnih organizacij, ki so priznane skladno z zakonodajo zadevne države članice, pod pogojem, da se o teh priporočilih predhodno dogovorijo ustrezne reprezentativne strani na zadevnem geografskem območju.

    Priporočila se dajo za največ tri leta.

    Člen 66

    Ponovne zasaditve

    1.   Države članice dovoljenje samodejno izdajo pridelovalcem, ki izkrčijo površino, posajeno z vinskimi trtami od 1. januarja 2016, in predložijo vlogo. Tako dovoljenje velja za površino, ki je po čistem pridelku enakovredna. Površine, ki jih zadevajo taka dovoljenja, ne štejejo za namene iz člena 63.

    2.   Države članice lahko izdajo dovoljenje iz odstavka 1 pridelovalcem, ki načrtujejo izkrčitev površine, zasajene z vinsko trto, če se izkrčitev zadevne površine izvede najpozneje konec četrtega leta od datuma, na katerega so se zasadile nove vinske trte.

    3.   Dovoljenje iz odstavka 1 se uporabi za isto vinogradniško gospodarstvo, na katerem se je izvedla izkrčitev. Na območjih, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, lahko države članice na podlagi priporočila strokovne organizacije v skladu s členom 65 omejijo ponovno zasaditev na trte, ki so skladne z isto zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo kot izkrčena površina.

    4.   Ta člen se ne uporabljajo za izkrčitev nedovoljenih nasadov.

    Člen 67

    De minimis

    1.   Sistem dovoljenj za zasaditve vinske trte, določen v tem poglavju, se ne uporablja v državah članicah, kjer se 31. decembra 2007 ni uporabljala prehodna ureditev v zvezi s pravicami do zasaditve, ki je določena v pododdelku II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007.

    2.   Države članice, za katere se je 31. decembra 2007 uporabljala prehodna ureditev iz odstavka 1 in v katerih površina, ki je trenutno zasajena z vinsko trto, ne presega 10 000 hektarov, lahko odločijo, da sistema dovoljenj za zasaditve vinske trte iz tega poglavja ne bodo izvajale.

    Člen 68

    Prehodne določbe

    1.   Pravice do zasaditve, ki se pred 31. decembrom 2015 dodelijo pridelovalcem v skladu s členom 85h, členom 85i ali členom 85k Uredbe (ES) št. 1234/2007 in jih ti pridelovalci niso izkoristili ter so do navedenega datuma še veljavne, se lahko od 1. januarja 2016 pretvorijo v dovoljenja iz tega poglavja.

    Take pretvorbe se izvedejo na zahtevo, ki jo morajo ti pridelovalci predložiti pred 31. decembrom 2015. Države članice lahko odločijo, da bodo pridelovalcem dovolile predložiti tovrstno zahtevo za pretvorbo pravic v dovoljenja do 31. decembra 2020.

    2.   Dovoljenja, ki se izdajo v skladu z odstavkom 1, veljajo enako obdobje kot pravice do zasaditve iz odstavka 1. Če se ta dovoljenja ne uporabijo, prenehajo veljati najpozneje 31. decembra 2018 oziroma, če je država članica sprejela odločitev iz drugega pododstavka odstavka 1, najpozneje do 31. decembra 2023.

    3.   Površine, ki jih zadevajo dovoljenja, izdana skladno z odstavkom 1, ne štejejo za namene iz člena 63.

    Člen 69

    Prenos pooblastila

    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov skladu s členom 227 v zvezi s:

    (a)

    pogoji za uporabo izjeme iz člena 62(4);

    (b)

    pravili glede meril iz člena 64(1) in (2);

    (c)

    dodajanjem meril tistim, ki so navedena v členu 64(1) in (2);

    (d)

    soobstojem vinskih trt, k izkrčitvi katerih se je zavezal pridelovalec, z novo zasajenimi vinskimi trtami v skladu s členom 66(2);

    (e)

    razlogih za odločitve države članice v skladu s členom 66(3).

    Člen 70

    Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi s:

    (a)

    postopki izdaje dovoljenj;

    (b)

    evidencami, ki jih morajo voditi države članice in obvestili, ki jih morajo pošiljati Komisiji.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    Oddelek 2

    Nadzor sistema dovoljenj za zasaditve vinske trte

    Člen 71

    Nedovoljeni nasadi

    1.   Pridelovalci na lastne stroške izkrčijo površine, brez dovoljenja zasajene z vinsko trto.

    2.   Če pridelovalci izkrčitve ne izvedejo v štirih mesecih od datuma, na katerega so obveščeni o nepravilnosti, države članice zagotovijo, da se izkrčitev takih nedovoljenih nasadov opravi v dveh letih po preteku štirih mesecev. Pripadajoči stroški se zaračunajo zadevnemu pridelovalcu.

    3.   Države članice Komisiji do 1. marca vsako leto sporočijo skupno površino območij, ki so ugotovljena za zasajena z vinsko trto brez dovoljenja po 1. januarju 2016, ter območij, izkrčenih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

    4.   Pridelovalcu, ki ne izpolni obveznosti iz odstavka 1 tega člena, se naložijo kazni, ki se določijo v skladu s členom 64 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

    5.   Površine, zasajene z vinsko trto brez dovoljenja, niso upravičene do podpornih ukrepov na nacionalni ravni ali na ravni Unije.

    Člen 72

    Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi potrebne ukrepe, s katerimi določi podrobnosti glede zahtev za obveščanje, ki jih morajo izpolniti države članice, vključno z morebitnimi znižanji proračunskih omejitev, določenih v Prilogi VI v primeru neizpolnjevanja obveznosti.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    NASLOV II

    PRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN ORGANIZACIJAMI PROIZVAJALCEV

    POGLAVJE I

    Pravila v zvezi s trženjem

    Oddelek 1

    Tržni standardi

    Pododdelek 1

    Uvodne določbe

    Člen 73

    Področje uporabe

    Brez poseganja v druge določbe, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode, in določbe, ki so bile sprejete v veterinarskem, fitosanitarnem in živilskem sektorju za zagotovitev, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, in za zaščito zdravja živali, rastlin in ljudi, so v tem oddelku določena pravila o tržnih standardih. Ta pravila so razdeljena na obvezna pravila in neobvezne rezervirane navedbe za kmetijske proizvode.

    Pododdelek 2

    Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih

    Člen 74

    Splošno načelo

    Proizvodi, za katere so bili določeni tržni standardi po sektorjih ali proizvodih v skladu s tem pododdelkom, se v Uniji lahko tržijo le, če so v skladu s temi standardi.

    Člen 75

    Določitev in vsebina

    1.   Tržni standardi se lahko uporabljajo za enega ali več navedenih sektorjev in proizvodov:

    (a)

    oljčno olje in namizne oljke;

    (b)

    sadje in zelenjavo;

    (c)

    proizvode iz predelanega sadja in zelenjave;

    (d)

    banane;

    (e)

    žive rastline;

    (f)

    jajca;

    (g)

    perutninsko meso;

    (h)

    mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi;

    (i)

    hmelj.

    2.   Da se upošteva pričakovanja potrošnikov ter izboljša gospodarske pogoje za proizvodnjo in trženje, pa tudi kakovost kmetijskih proizvodov iz odstavkov 1 in 4 tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o tržnih standardih po sektorjih ali proizvodih v vseh fazah trženja, pa tudi o odstopanjih in izvzetjih od uporabe takšnih standardov z namenom prilagoditve stalno spreminjajočim se tržnim pogojem, spreminjajočemu se povpraševanju potrošnikov, spremembam ustreznih mednarodnih standardov in preprečitve nastajanja ovir za inovacije pri proizvodih.

    3.   Brez poseganja v člen 26 Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (27) lahko tržni standardi iz odstavka 1 zajemajo eno ali več naslednjega, ki se določi na podlagi sektorja ali proizvoda in ob upoštevanju lastnosti posameznega sektorja, potrebe po ureditvi dajanja na trg in pogojev iz odstavka 5 tega člena:

    (a)

    tehnične opredelitve, poimenovanje in prodajne oznake za sektorje, ki niso določeni v členu 78;

    (b)

    merila za razvrščanje, kot je razvrščanje v razrede, po masi, velikosti, starosti in v kategorije;

    (c)

    vrsto, sorto rastline ali živalsko pasmo ali komercialni tip;

    (d)

    predstavitev, označevanje, povezano z obveznimi tržnimi standardi, pakiranje, pravila, ki veljajo za pakirnice, označevanje, leto pridelave in uporabo posebnih navedb brez poseganja v člene od 92 do 123 te uredbe;

    (e)

    merila, kot so videz, konsistenca, konformacija, lastnosti proizvoda in odstotek vsebnosti vode;

    (f)

    posebne snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji, ali sestavni deli ali sestavine, vključno z navedbo vsebnosti, čistosti in določitve snovi;

    (g)

    način kmetovanja in pridelave, tudi enološki postopki in napredni sistemi trajnostne pridelave;

    (h)

    rezanje mošta in vina, vključno z opredelitvami pojmov, tipiziranje in omejitve, ki veljajo za to;

    (i)

    pogostnost zbiranja, dobavo, konzerviranje in ravnanje, metodo konzerviranja in temperaturo, skladiščenje in prevoz;

    (j)

    kraj kmetovanja in/ali poreklo razen perutninskega mesa in mazavih maščob;

    (k)

    omejitve glede uporabe nekaterih snovi in praks;

    (l)

    posebno uporabo;

    (m)

    pogoje, ki urejajo odstranitev, posedovanje, promet in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s tržnimi standardi, sprejetimi na podlagi odstavka 1, ali opredelitvami, poimenovanji in prodajnimi oznakami iz člena 78, ter odstranjevanje stranskih proizvodov.

    4.   Poleg odstavka 1 se za vinski sektor lahko uporabljajo tržni standardi. Za ta sektor se uporabljajo točke (f), (g), (h), (k) in (m) odstavka 3.

    5.   Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih, sprejeti v skladu z odstavkom 1 tega člena, se določijo brez poseganja v člene od 84 do 88 in Prilogo IX ter ob upoštevanju:

    (a)

    posebnosti zadevnega proizvoda;

    (b)

    dejstva, da je treba zagotoviti pogoje za lažje dajanje proizvodov na trg;

    (c)

    interesa proizvajalcev, da obveščajo o lastnostih proizvodov in kmetovanja, ter interesa potrošnikov, da prejmejo ustrezne in pregledne informacije o proizvodu, vključno s krajem kmetovanja, ki se določi za vsak primer posebej na ustrezni geografski ravni, potem ko so bili ocenjeni zlasti stroški in upravna obremenitev izvajalcev ter koristi proizvajalcev in končnih potrošnikov;

    (d)

    metod, ki so na voljo za določitev fizikalnih, kemičnih in organoleptičnih lastnosti proizvodov;

    (e)

    standardnih priporočil, ki jih sprejmejo mednarodni organi;

    (f)

    potrebe po ohranitvi naravnih in osnovnih lastnosti proizvodov ter da se je treba izogniti bistveni spremembi sestave zadevnega proizvoda.

    6.   Da bi upoštevali pričakovanja potrošnikov ter potrebo po izboljšanju gospodarskih pogojev za pridelavo in trženje kmetijskih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za spremembo seznama sektorjev iz odstavka 1. Takšni delegirani akti so strogo omejeni na dejanske potrebe, ki nastanejo zaradi potrošniškega povpraševanja, tehničnega napredka ali potreb po inovacijah pri proizvodih, Komisija pa mora pred njihovim sprejetjem Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem oceni zlasti potrebe potrošnikov, stroške in upravna bremena za izvajalce, vključno z učinkom na notranji trg in mednarodno trgovino, ter koristi za proizvajalce in končne potrošnike.

    Člen 76

    Dodatne zahteve za trženje proizvodov v sektorju sadja in zelenjave

    1.   Proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki se potrošniku prodajajo sveži, se lahko tržijo le, če so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti ter je navedena država porekla in če upoštevajo morebitne veljavne tržne standarde iz člena 75.

    2.   Tržni standardi iz odstavka 1 in vsi tržni standardi, ki veljajo za sektor sadja in zelenjave ter so določeni v skladu s tem pododdelkom, se uporabljajo na vseh stopnjah trženja, tudi med uvozom in izvozom, in lahko zajemajo kakovost, razvrščanje v razrede, maso, velikost, pakiranje, embalažo, skladiščenje, prevoz, predstavitev in trženje.

    3.   Imetnik proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, za katerega veljajo tržni standardi, takih proizvodov znotraj Unije ne razstavlja, jih ponuja v prodajo, dobavlja ali z njimi trguje na noben drug način kakor v skladu s temi standardi in je odgovoren za zagotavljanje take skladnosti.

    4.   Da se zagotovi pravilna uporaba zahtev iz odstavka 1 tega člena in da se upoštevajo nekatere posebne razmere, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o posebnem odstopanju od tega člena, ki je potrebno za njegovo pravilno uporabo.

    Člen 77

    Certificiranje hmelja

    1.   Poleg tržnih standardov, ki se uporabljajo kadar je ustrezno je za proizvode iz sektorja hmelja, obrane ali pripravljene v Uniji, treba opraviti certifikacijski postopek iz tega člena.

    2.   Certifikati se lahko izdajo samo za proizvode z lastnostmi vsaj najnižje zahtevane kakovosti, ki veljajo na določeni stopnji trženja. Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, hmeljni ekstrakt in mešane hmeljne proizvode se certifikat lahko izda samo, če vsebnost alfa kislin v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti teh kislin v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

    3.   V certifikatih so navedeni vsaj:

    (a)

    kraj(-i) pridelave hmelja;

    (b)

    leto(-a) spravila pridelka ter

    (c)

    sorta ali sorte.

    4.   Proizvodi iz sektorja hmelja se lahko tržijo ali izvozijo samo, če je bil zanje izdan certifikat v skladu s tem členom.

    Pri uvoženih proizvodih iz sektorja hmelja se kot enakovredno certifikatu šteje potrdilo iz člena 190(2).

    5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi ukrepe, ki odstopajo od odstavka 4 tega člena:

    (a)

    za izpolnitev tržnih zahtev nekaterih tretjih držav ali

    (b)

    za proizvode, namenjene za posebno uporabo.

    Ukrepi, na katere se nanaša prvi pododstavek:

    (i)

    ne posegajo v običajno trženje proizvodov, za katere je bil izdan certifikat, in

    (ii)

    imajo jamstva, da bi se izognili kakršni koli zamenjavi s temi proizvodi.

    Člen 78

    Opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake za nekatere sektorje in proizvode

    1.   Poleg tržnih standardov, ki se uporabljajo, kadar je ustrezno, se za naslednje sektorje ali proizvode uporabljajo opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake iz Priloge VII:

    (a)

    goveje in telečje meso;

    (b)

    vino;

    (c)

    mleko in mlečne proizvode, namenjene za prehrano ljudi;

    (d)

    perutnino;

    (e)

    jajca;

    (f)

    mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi ter

    (g)

    oljčno olje in namizne oljke.

    2.   Opredelitve, poimenovanja ali prodajne oznake iz Priloge VII se lahko v Uniji uporabijo le za trženje proizvoda, ki izpolnjuje ustrezne zahteve iz navedene priloge.

    3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o spremembah opredelitev in prodajnih oznak iz Priloge VII, odstopanju od njih ali izjemah v zvezi z njimi. Ti delegirani akti so strogo omejeni na dejanske potrebe, ki nastanejo zaradi razvoja potrošniškega povpraševanja, tehničnega napredka ali potreb po inovacijah pri proizvodih.

    4.   Da bi zagotovili, da bodo izvajalci in države članice jasno in pravilno razumeli opredelitve in prodajne oznake, določene v Prilogi VII, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi s pravili za določitev in uporabo teh opredelitev in oznak.

    5.   Da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov in razvoj na trgu mlečnih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo mlečni proizvodi, za katere se navedejo živalske vrste izvora mleka, razen goveda, ter potrebna zadevna pravila.

    Člen 79

    Dovoljeno odstopanje

    1.   Da se upoštevajo posebne značilnosti posameznega proizvoda ali sektorja, različne stopnje trženja, tehnični pogoji, vse možne večje praktične težave, pa tudi natančnost in ponovljivost metod analize, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o dovoljenem odstopanju od enega ali več posebnih standardov, pri čemer se za celotno serijo proizvodov šteje, da ni v skladu s standardom, če se to odstopanje preseže.

    2.   Komisija pri sprejemanju aktov iz odstavka 1 upošteva, da se bistvene lastnosti proizvodov ne smejo spremeniti in da se njihova kakovost ne sme znižati.

    Člen 80

    Enološki postopki in metode analize

    1.   Samo enološki postopki, ki so dovoljeni v skladu s Prilogo VIII in določeni v točki (g) člena 75(3) ter v členu 83(2) in (3), se v Uniji uporabljajo za proizvodnjo in konzerviranje proizvodov iz dela II Priloge VII.

    Prvi pododstavek se ne uporablja za:

    (a)

    grozdni sok in zgoščeni grozdni sok ter

    (b)

    grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.

    Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne vinifikacije, ustreznega konzerviranja ali ustreznega prečiščenja proizvoda.

    Proizvodi iz dela II Priloge VII se proizvajajo v Uniji v skladu s pravili iz Priloge VIII.

    2.   Proizvodi iz dela II Priloge VII se ne tržijo v Uniji, če:

    (a)

    so bili proizvedeni po enoloških postopkih, ki niso dovoljeni v Uniji;

    (b)

    so bili proizvedeni po enoloških postopkih, ki niso dovoljeni na nacionalni ravni, ali

    (c)

    niso skladni s pravili iz Priloge VIII.

    Proizvodi vinske trte, ki jih ni mogoče tržiti v skladu s prvim pododstavkom, se uničijo. Države članice lahko z odstopanjem od tega pravila dovolijo, da se določeni od takih proizvodov z lastnostmi, ki jih določijo same, uporabljajo v destilarnah, kisarnah ali za industrijske namene, vendar to dovoljenje ne sme postati spodbuda za proizvodnjo proizvodov vinske trte, po nedovoljenih enoloških postopkih.

    3.   Pri odobritvi enoloških postopkov za vino iz točke (g) člena 75(3) Komisija:

    (a)

    upošteva enološke postopke in analizne metode, ki jih priporoča in objavi Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV), ter izsledke poskusne uporabe še nedovoljenih enoloških postopkov;

    (b)

    upošteva varovanje zdravja ljudi;

    (c)

    upošteva možnost, da bi lahko bili potrošniki zavedeni zaradi svojega ustaljenega dojemanja proizvoda in temu ustreznih pričakovanj, ter pri tem upošteva tudi, ali so na voljo praktični načini obveščanja, s katerimi bi odpravili to tveganje;

    (d)

    omogoči, da se ohranijo naravne in bistvene lastnosti vina ter da se sestava zadevnega proizvoda bistveno ne spremeni;

    (e)

    zagotovi sprejemljivo minimalno raven skrbi za okolje;

    (f)

    upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in pravila, ki so določena v Prilogi VIII.

    4.   Da se zagotovi pravilna obravnava vinskih proizvodov, ki jih ni mogoče tržiti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi s pravili o nacionalnih postopkih iz drugega pododstavka odstavka 2 tega člena ter odstopanj od teh pravil za umik ali uničenje vinskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev.

    5.   Komisija za proizvode iz dela II Priloge VII po potrebi sprejme izvedbene akte, v katerih opredeli metode iz točke (d) člena 75(3). Te metode temeljijo na morebitnih ustreznih metodah, ki jih priporoča in objavi OIV, razen če bi bile neučinkovite ali neustrezne glede na izpolnjevanje cilja Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    Dokler se ti izvedbeni akti ne sprejmejo, se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.

    Člen 81

    Sorte vinske trte

    1.   Proizvodi, navedeni v delu II Priloge VII in proizvedeni v Uniji, se proizvedejo iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu z odstavkom 2 tega člena.

    2.   Ob upoštevanju odstavka 3 države članice razvrstijo sorte vinske trte, ki se smejo zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti na njihovem ozemlju za pridelavo vina.

    Države članice smejo razvrstiti le sorte vinske trte, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

    (a)

    zadevna sorta spada v vrsto Vitis vinifera ali je pridobljena s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis;

    (b)

    sorta ni ena od naslednjih: Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont.

    Kadar je sorta vinske trte izločena iz razvrstitve iz prvega pododstavka, se izkrči v 15 letih po izločitvi.

    3.   Države članice, v katerih pridelava vina ne presega 50 000 hektolitrov na vinsko leto, izračunano na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih, so izvzete iz obveznosti razvrstitve, določene v prvem pododstavku odstavka 2.

    Vendar se smejo za pridelavo vina tudi v teh državah članicah zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti le sorte vinske trte, ki so skladne z drugim pododstavkom odstavka 2.

    4.   Z odstopanjem od prvega in tretjega pododstavka odstavka 2 ter drugega pododstavka odstavka 3 države članice za znanstvene raziskave in poskuse dovolijo zasaditev, ponovno zasaditev ali cepitev naslednjih sort vinske trte:

    (a)

    sorte vinske trte, ki niso razvrščene, če gre za države članice, ki niso tiste iz odstavka 2;

    (b)

    sorte vinske trte, ki niso skladne z drugim pododstavkom odstavka 2, če gre za države članice iz odstavka 3.

    5.   Površine, zasajene s sortami vinske trte za pridelavo vina, ki so bile zasajene v nasprotju z odstavki 2, 3 in 4, se izkrčijo.

    Vendar takšnih površin ni treba izkrčiti, če je zadevna pridelava namenjena izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

    Člen 82

    Posebna uporaba vina, ki ne ustreza kategorijam iz dela II Priloge VII

    Razen glede ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da je bilo polnjenje opravljeno pred 1. septembrom 1971, se vina, proizvedena iz sort vinske trte, vključenih v razvrstitve, sestavljene v skladu s prvim pododstavkom člena 81(2), ki pa ne ustrezajo nobeni od kategorij iz dela II Priloge VII, uporabljajo samo za porabo v gospodinjstvu posameznega pridelovalca vina, proizvodnjo vinskega kisa ali destilacijo.

    Člen 83

    Nacionalna pravila za nekatere proizvode in sektorje

    1.   Ne glede na člen 75(1) lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalna pravila, ki določajo različne ravni kakovosti za mazave maščobe. Taka pravila omogočajo, da se te ravni kakovosti ocenijo na podlagi meril, ki se zlasti nanašajo na uporabljene surovine, organoleptične lastnosti proizvodov ter njihovo fizikalno in mikrobiološko stabilnost.

    Države članice, ki uporabljajo možnost iz prvega pododstavka, zagotovijo, da se na proizvodih drugih držav članic, ki izpolnjujejo merila, določena z navedenimi nacionalnimi pravili, na nediskriminatoren način lahko uporabijo izrazi, ki navajajo, da so bila ta merila izpolnjena.

    2.   Države članice lahko omejijo ali prepovejo uporabo nekaterih enoloških postopkov, ki jih dovoljuje pravo Unije, in določijo strožja pravila za vina, ki se pridelujejo na njihovem ozemlju, da bi izboljšale ohranjanje bistvenih lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.

    3.   Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov.

    4.   Da se zagotovi pravilna in pregledna uporaba tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje za uporabo odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ter pogoje za posedovanje, promet in uporabo proizvodov, pridobljenih s poskusnimi postopki iz odstavka 3 tega člena

    5.   Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo dodatne nacionalne določbe za proizvode, za katere velja tržni standard Unije, le če so te določbe skladne z zakonodajo Unije, zlasti z načelom prostega pretoka blaga, ter če je v njih upoštevana Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28).

    Pododdelek 3

    Neobvezne rezervirane navedbe

    Člen 84

    Splošna določba

    Vzpostavi se shema za neobvezne rezervirane navedbe po sektorjih ali proizvodih, ki proizvajalcem kmetijskih proizvodov, ki imajo zaradi svojih lastnosti ali značilnosti dodano vrednost, omogoči, da na notranjem trgu laže obveščajo o teh lastnostih ali značilnostih, ter zlasti za podpiranje in dopolnjevanje posebnih tržnih standardov.

    Ta pododdelek ne uporablja za vinske proizvode iz člena 92 (1).

    Člen 85

    Obstoječe neobvezne rezervirane navedbe

    1.   Neobvezne rezervirane navedbe, zajete v tej shemi na dan 20. decembrom 2013, so navedene v Prilogi IX, pogoji za njihovo uporabo pa se določijo v skladu s točko (a) člena 86.

    2.   Neobvezne rezervirane navedbe iz odstavka 1 tega člena so veljavne do spremembe ali preklica v skladu s členom 86.

    Člen 86

    Rezervacija, sprememba in preklic neobveznih rezerviranih navedb

    Da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov, razvoj znanstvenih in tehničnih dognanj, položaj na trgu ter razvoj tržnih in mednarodnih standardov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

    (a)

    rezervira dodatno neobvezno rezervirano navedbo, pri čemer določi pogoje njene uporabe;

    (b)

    spremeni pogoje uporabe neobvezne rezervirane navedbe ali

    (c)

    prekliče neobvezno rezervirano navedbo.

    Člen 87

    Dodatne neobvezne rezervirane navedbe

    1.   Navedba se lahko rezervira kot dodatna neobvezna rezervirana navedba le, če izpolnjuje vse naslednje zahteve:

    (a)

    navedba se nanaša na lastnost proizvoda ali na značilnosti kmetovanja ali predelave ter na sektor ali proizvod;

    (b)

    uporaba navedbe omogoča jasnejše obveščanje o dodani vrednosti proizvoda zaradi njegovih posebnih lastnosti ali značilnosti kmetovanja ali predelave;

    (c)

    pri dajanju proizvoda na trg lastnost ali značilnost iz točke (a) prepoznajo potrošniki v več državah članicah;

    (d)

    pogoji in uporaba navedbe so v skladu z Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta (29) ali Uredbo (EU) št. 1169/2011.

    Komisija pri uvedbi dodatnega neobveznega rezerviranega izraza upošteva vse zadevne mednarodne standarde in obstoječe rezervirane izraze za zadevne proizvode ali sektorje.

    2.   Da se upoštevajo značilnosti določenih sektorjev in pričakovanja potrošnikov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi nadaljnje podrobnosti v zvezi z zahtevami za uvedbo dodatnih rezerviranih navedb iz odstavka 1 tega člena.

    Člen 88

    Omejitve uporabe neobveznih rezerviranih navedb

    1.   Neobvezna rezervirana navedba se lahko uporablja le za opis proizvodov, ki so v skladu z veljavnimi pogoji uporabe.

    2.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da označevanje proizvodov ne povzroča zamenjave z neobveznimi rezerviranimi navedbami.

    3.   Da bi se zagotovila skladnost proizvodov, opisanih z neobveznimi rezerviranimi navedbami, z veljavnimi pogoji uporabe, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi dodatna pravila o uporabi neobveznih rezerviranih navedb.

    Pododdelek 4

    Tržni standardi v zvezi z uvozom in izvozom

    Člen 89

    Splošne določbe

    Da se upoštevajo posebnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami ter posebne lastnosti določenih kmetijskih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

    (a)

    pogojih, pod katerimi se za uvožene proizvode šteje, da glede na tržne standarde Unije zagotavljajo enakovredno raven skladnosti, in pogojih, ki omogočajo odstopanje od člena 74, ter

    (b)

    pravilih o uporabi tržnih standardov za proizvode, izvožene iz Unije.

    Člen 90

    Posebne določbe za uvoz vina

    1.   Če ni drugače določeno v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s PDEU, se za proizvode, ki se uvažajo v Unijo ter se uvrščajo pod oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204, uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju vina iz oddelka 2 tega poglavja ter opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake iz člena 78 te uredbe.

    2.   Če ni drugače določeno v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s PDEU, so proizvodi iz odstavka 1 tega člena pridelani po enoloških postopkih, ki jih dovoli Unija v skladu s to uredbo, oziroma so pred odobritvijo v skladu s členom 80(3) pridelani po enoloških postopkih, ki jih priporoča in objavi OIV.

    3.   Ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 se predloži:

    (a)

    potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 ter ga v državi porekla izda pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija;

    (b)

    analizno poročilo, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država porekla, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.

    Pododdelek 5

    Skupne določbe

    Člen 91

    Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

    (a)

    vzpostavi seznam mleka in mlečnih proizvodov iz drugega odstavka točke 5 dela III Priloge VII ter mazavih maščob iz točke (a) šestega odstavka oddelka I dela VII Priloge VII na podlagi okvirnih seznamov proizvodov, za katere države članice menijo, da na njihovem ozemlju ustrezajo navedenim določbam in ki jih države članice pošljejo Komisiji;

    (b)

    določi pravila za uporabo tržnih standardov po sektorjih ali proizvodih;

    (c)

    določi pravila za ugotavljanje, ali so bili proizvodi proizvedeni v nasprotju z dovoljenimi enološkimi postopki;

    (d)

    določi pravila za metode analize za določitev lastnosti proizvodov;

    (e)

    določi pravila za določitev dovoljenega odstopanja;

    (f)

    določi pravila za izvajanje ukrepov iz člena 89;

    (g)

    določi pravila za identifikacijo ali registracijo proizvajalca in/ali industrijskih objektov, v katerih je bil proizvod pripravljen ali predelan, za postopke certificiranja ter trgovinske dokumente, za spremne dokumente in zapise, ki jih je treba hraniti.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

    Oddelek 2

    Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi v vinskem sektorju

    Pododdelek 1

    Uvodne določbe

    Člen 92

    Področje uporabe

    1.   Pravila o označbah porekla, geografskih označbah in tradicionalnih izrazih iz tega oddelka se uporabljajo za proizvode iz točk 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16 dela II Priloge VII.

    2.   Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:

    (a)

    zaščiti zakonitih interesov potrošnikov in proizvajalcev;

    (b)

    zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga za zadevne proizvode ter

    (c)

    spodbujanju proizvodnje kakovostnih proizvodov iz tega oddelka, pri čemer se lahko uporabljajo tudi ukrepi v okviru nacionalne politike kakovosti.

    Pododdelek 2

    Označbe porekla in geografske označbe

    Člen 93

    Opredelitev pojmov

    1.   V tem oddelku se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

    (a)

    „označba porekla“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih ime države, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 92 (1), ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

    (i)

    kakovost in lastnosti proizvoda so pretežno ali izključno posledica določenega geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki;

    (ii)

    grozdje, iz katerega so proizvodi proizvedeni, izvira izključno s tega geografskega območja;

    (iii)

    pridelani