3.12.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/33

---

DIREKTIVA 2008/106/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 19. novembra 2008

o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2001/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Glede na to, da se navedeno direktivo spet spreminja, bi bilo treba zadevne določbe zaradi jasnosti prenoviti.

(2)	Ukrepi, ki bodo na področju varnosti v pomorskem prometu in pri preprečevanju onesnaževanja na morju sprejeti na ravni Skupnosti, bi morali biti usklajeni z mednarodno dogovorjenimi pravili in standardi.

(3)	Da bi ohranili in razvijali raven znanja in veščin v pomorskem sektorju Skupnosti, je treba ustrezno pozornost posvetiti pomorskemu izobraževanju in statusu pomorščakov v Skupnosti.

(4)	Usklajena raven izobraževanja za pridobitev spričevala o poklicni usposobljenosti pomorščakov bi morala biti zagotovljena v interesu varnosti v pomorskem prometu.

(5)

Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (5) se uporablja za poklice v pomorskem prometu, ki jih zajema ta direktiva. Pripomogla bo k lažjemu skladnemu ravnanju z obveznostmi, določenimi v Pogodbi, ki odpravljajo ovire za prost pretok oseb in storitev med državami članicami.

(6)	Medsebojno priznavanje diplom in spričeval, ki ga predvideva Direktiva 2005/36/ES, vedno ne zagotavlja standardizirane ravni izobraževanja za vse pomorščake v službi na plovilih, ki plujejo pod zastavo države članice. Ta pa je, z vidika varnosti v pomorskem prometu, vendarle bistvenega pomena.

(7)

Zato je pomembno, da se opredeli minimalna raven izobraževanja za pomorščake v Skupnosti. Ta raven bi morala temeljiti na standardih izobraževanja, ki so bili že sprejeti na mednarodni ravni, namreč z mednarodno Konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov Mednarodne pomorske organizacije (IMO) iz leta 1978 (Konvencija STCW), kakor je bila revidirana leta 1995. Vse države članice so pogodbenice te konvencije.

(8)	Države članice lahko določijo višje standarde od minimalnih standardov, ki jih določata Konvencija STCW in ta direktiva.

(9)

Pravila Konvencije STCW, ki jih navaja Priloga I k tej direktivi, bi bilo treba dopolniti z obveznimi predpisi, ki jih v svojem delu A vsebuje Kodeks za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (Kodeks STCW). V svojem delu B Kodeks STCW vsebuje orientacijska priporočila v pomoč pogodbenicam Konvencije STCW in osebam, ki so vključene v izvajanje, uporabo ali uveljavitev njenih ukrepov, da bi v celoti in popolnoma enotno uveljavile Konvencijo.

(10)

Za izboljšanje varnosti v pomorskem prometu in za preprečevanje onesnaževanja morja je treba v tej direktivi v skladu s Konvencijo STCW določiti minimalni čas počitka za osebje, ki izvaja ladijsko stražarjenje. Te določbe bi bilo treba uporabljati brez poseganja v določbe Direktive Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o Sporazumu o organiziranju delovnega časa za pomorščake, ki je bil sklenjen med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Zvezo sindikatov delavcev prometnega sektorja v Evropski uniji (FST) (6).

(11)	Države članice bi morale sprejeti in izvrševati posebne ukrepe za preprečevanje in kaznovanje goljufij, povezanih s spričevali o usposobljenosti, ter si v okviru IMO prizadevati za dosego strogih in izvršljivih sporazumov o boju proti takšnim ravnanjem na svetovni ravni.

(12)	Da bi izboljšali varnost v pomorskem prometu, preprečili izgubo človeških življenj in onesnaževanje morskega okolja, bi bilo treba izboljšati sporazumevanje med člani posadke na ladjah, ki plujejo v vodah Skupnosti.

(13)	Osebje na potniških ladjah, katerega naloga je pomagati potnikom v izrednih razmerah, bi se moralo biti sposobno sporazumevati s potniki.

(14)

Posadke, ki so zaposlene na tankerjih za prevoz zdravju škodljivega tovora in tovora, ki onesnažuje, bi morale biti sposobne učinkovito preprečevati nesreče in obvladovati izredne razmere. Najpomembneje je, da se med poveljnikom ladje, častniki in mornarji vzpostavi ustrezna povezava v sporazumevanju, ki izpolnjuje zahteve te direktive.

(15)

Bistveno je zagotoviti, da imajo pomorščaki, imetniki spričeval, ki so jih izdale tretje države in ki delajo na krovu ladij Skupnosti, raven izobraževanja, ki je enakovredna ravni, ki jo zahteva Konvencija STCW. Ta direktiva določa postopke in skupna merila, v skladu s katerimi države članice priznavajo spričevala, ki so jih izdale tretje države, temelječe na standardih za usposabljanje in izdajanje spričeval, kakor so bili dogovorjeni v okviru Konvencije STCW.

(16)

Države članice bi morale v interesu varnosti v pomorskem prometu priznati kvalifikacije, ki dokazujejo zahtevano raven izobraževanja samo, kadar jih izdajo pogodbenice Konvencije STCW ali so izdane v imenu pogodbenic Konvencije STCW, za katere je Odbor za pomorsko varnost pri IMO ugotovil, da so dokazale doseganje standardov in še vedno v celoti dosegajo standarde, ki jih določa navedena konvencija. Za premostitev časovne vrzeli, dokler Odbor za pomorsko varnost tega ne ugotovi, je potreben postopek za poprejšnje priznavanje spričeval.

(17)	Pomorske izobraževalne zavode ter izobraževalne programe in tečaje bi bilo treba nadzorovati, kadar je to primerno. Zato bi bilo treba vzpostaviti merila za takšen nadzor.

(18)	Komisiji bi moral pri izvajanju nalog, povezanih s priznavanjem spričeval, ki so jih izdali izobraževalni zavodi ali uprave tretjih držav, pomagati odbor.

(19)	Evropska agencija za pomorsko varnost, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (7), bi morala pomagati Komisiji pri preverjanju, ali države članice izpolnjujejo zahteve te direktive.

(20)

Države članice morajo kot pristaniške oblasti krepiti varnost in preprečevati onesnaževanje voda Skupnosti s tem, da je njihova prednostna naloga inšpekcijski pregled plovil, ki plujejo pod zastavo tretje države, ki ni ratificirala Konvencije STCW, pri čemer plovilom, ki plujejo pod zastavo tretje države, ne zagotavljajo ugodnejše obravnave.

(21)	Primerno je, da se v to direktivo vključijo določbe o nadzoru inšpekcije za varnost plovbe, medtem ko se pričakujejo spremembe Direktive Sveta 95/21/ES (8) o pomorski inšpekciji na ladjah, zato da se v navedeno direktivo prenesejo določbe o nadzoru inšpekcije za varnost plovbe iz te direktive.

(22)	Predvideti je treba postopke za prilagajanje te direktive spremembam v mednarodnih konvencijah in kodeksih.

(23)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu z Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(24)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za spremembe te direktive zato, da bi se za namene te direktive lahko uporabile nadaljnje spremembe nekaterih mednarodnih kodeksov in katera koli sprememba zakonodaje Skupnosti. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(25)	Nove določbe te direktive zadevajo samo postopke v odborih. Zato ni treba, da jih države članice prenesejo.

(26)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv iz dela B Priloge III –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

1.	„poveljnik ladje“ pomeni osebo, ki poveljuje ladji;

2.	„častnik“ pomeni člana ladijske posadke razen poveljnika ladje, ki je kot tak imenovan na podlagi nacionalnih zakonov ali drugih predpisov, ali, če teh ni, po kolektivni pogodbi ali običaju;

3.	„krovni častnik“ pomeni častnika, kvalificiranega v skladu z določbami poglavja II Priloge I;

4.	„prvi častnik“ pomeni častnika, po stopnji najvišjega za poveljnikom ladje, ki prevzame poveljstvo ladje ob poveljnikovi onesposobljenosti;

5.	„strojnik“ pomeni častnika, kvalificiranega v skladu z določbami poglavja III Priloge I;

6.	„strojni upravitelj“ pomeni najvišjega strojnega častnika, odgovornega za mehanični ladijski pogon, pa tudi za obratovanje in vzdrževanje mehaničnih in električnih naprav na ladji;

7.	„drugi strojni častnik“ pomeni strojnega častnika, ki je po stopnji za strojnim upraviteljem in mu je ob onesposobljenosti strojnega upravitelja naložena odgovornost za mehanični ladijski pogon in obratovanje, pa tudi za vzdrževanje mehaničnih in električnih naprav na ladji;

8.	„pomočnik strojnega častnika“ pomeni osebo, ki je na usposabljanju za strojnega častnika in je kot takšna imenovana na podlagi nacionalnih zakonov ali drugih predpisov;

9.	„pomorski radiotelefonist“ pomeni osebo z ustreznim spričevalom, ki so ga izdale ali priznale pristojne oblasti na podlagi določb Pravilnika o radiokomunikacijah;

10.	„mornar“ pomeni člana ladijske posadke razen poveljnika ladje ali ladijskega častnika;

11.	„ladja“ pomeni ladjo razen ladij, ki plujejo izključno po celinskih vodah, rečnih vodah ali v bližini teh voda oziroma na območjih, kjer veljajo pristaniški predpisi;

12.	„ladja, ki pluje pod zastavo države članice“ pomeni ladjo, ki je registrirana v državi članici in pluje pod zastavo te države članice v skladu z njeno zakonodajo; ladja, ki ne ustreza tej opredelitvi, se pojmuje kot ladja, ki pluje pod zastavo tretje države;

13.	„obalna plovba“ pomeni plovbo v bližini države članice, kakor jo ta država opredeli;

14.	„pogonska moč“ pomeni skupno maksimalno neprekinjeno izhodno moč glavnega ladijskega stroja, izraženo v kilovatih, ki je navedena v ladijski listini o registraciji ali v drugem uradnem dokumentu;

15.	„tanker za prevoz nafte“ pomeni ladjo, ki je konstruirana in se uporablja za prevoz nafte in razsutih naftnih proizvodov;

16.	„tanker za prevoz kemikalij“ pomeni ladjo, ki je konstruirana ali prilagojena in se uporablja za prevoz kakršnih koli tekočih proizvodov v rinfuzi, naštetih v poglavju 17 Mednarodnega kodeksa za prevoz kemikalij v rinfuzi, v najnovejši različici;

17.	„tanker za prevoz utekočinjenega plina“ pomeni ladjo, ki je konstruirana ali prilagojena in se uporablja za prevoz kakršnega koli utekočinjenega plina ali drugih proizvodov v rinfuzi, naštetih v poglavju 19 Mednarodnega kodeksa za prevoz plinov, v najnovejši različici;

18.	„Pravilnik o radijskih zvezah“ pomeni revidirane predpise o radijskih zvezah, ki ga je sprejela Svetovna upravna konferenca za radijske zveze za mobilne storitve, v najnovejši različici;

19.	„potniška ladja“ pomeni morsko ladjo za prevoz več kakor 12 potnikov;

20.	„ribiška ladja“ pomeni plovilo, ki se uporablja za ribolov ali lov drugih živih morskih virov;

21.

„Konvencija STCW“ pomeni Konvencijo Mednarodne pomorske organizacije (IMO) o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (1978), kakor se uporablja za te zadeve, ob upoštevanju prehodnih določb člena VII in pravila I/15 Konvencije in, po potrebi, vključno z ustreznimi določbami Kodeksa STCW, vse v najnovejši različici;

22.

„naloge v zvezi z radijskimi zvezami“ vključujejo, odvisno od primera, ladijsko stražarjenje in tehnično vzdrževanje ter popravila, ki se izvajajo v skladu s Pravilnikom o radijskih zvezah, Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (SOLAS 74) in po presoji vsake države članice z ustreznimi priporočili IMO, v najnovejših različicah;

23.	„ro-ro potniška ladja“ pomeni potniško ladjo z ro-ro prostori za tovor ali prostori posebne kategorije, kakor je opredeljeno v SOLAS 74, v najnovejši različici;

24.	„Kodeks STCW“ pomeni Kodeks o usposabljanju, izdajanju spričeval in ladijskem stražarjenju pomorščakov (STCW), kakor je bil sprejet z Resolucijo 2 Konference pogodbenic STCW 1995, v najnovejši različici;

25.	„funkcija“ pomeni skupino nalog, dolžnosti in odgovornosti, opredeljenih s Kodeksom STCW, ki so potrebne za obratovanje ladje, varnost človeškega življenja na morju ali varovanje morskega okolja;

26.

„ladjar“ pomeni lastnika ladje ali vsak drug subjekt ali osebo, kakor je upravitelj ladje ali nosilec plovbnega podjema, ki je od lastnika ladje prevzel odgovornost za obratovanje ladje in ki se je ob prevzemu takšne odgovornosti strinjal s prevzemom vseh dolžnosti in odgovornosti, kakor jih za ladjarja določa ta direktiva;

27.

„ustrezno spričevalo“ pomeni spričevalo, ki je izdano in overjeno v skladu s to direktivo in njegovemu zakonitemu imetniku daje pravico, da opravlja določeno delo in izvaja predvidene funkcije na ravni odgovornosti, opredeljene v spričevalu, na določenem tipu ladje z določeno nosilnostjo, pogonsko močjo motorja in načinom pogona med določenim zadevnim ladijskim prevozom;

28.	„delo na ladji“ pomeni delo na ladji, ki ustreza izdaji s tem povezanega spričevala ali druge kvalifikacije;

29.	„odobren(-a, -o)“ pomeni odobren(-a, -o) s strani države članice v skladu s to direktivo;

30.	„tretja država“ pomeni vsako državo, ki ni država članica;

31.	„mesec“ pomeni koledarski mesec ali 30 dni, sestavljenih iz obdobij, krajših od enega meseca.

Člen 2

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za pomorščake, ki jih omenja ta direktiva in delajo na čezoceanski ladji, ki pluje pod zastavo države članice, razen:

(a)	vojnih ladij, pomožnih plovil ali drugih ladij, katerih lastnik je ali s katerimi obratuje država članica in ki opravljajo samo vladne nekomercialne prevoze;

(b)	ribiških ladij;

(c)	jaht, ki se uporabljajo v negospodarske namene;

(d)	lesenih ladij primitivne gradnje.

Člen 3

Izobraževanje in izdajanje spričeval

1.   Države članice izvedejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pomorščaki, ki delajo na ladjah, navedenih v členu 2, izobraženi najmanj v skladu z zahtevami Konvencije STCW, kakor določa Priloga I k tej direktivi, in da imajo spričevala, kakor določa člen 4, ali ustrezna spričevala, kakor določa člen 1(27).

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da tisti člani posadke, ki morajo pridobiti spričevala v skladu s pravilom III/10.4 SOLAS 74, opravijo izobraževanje in pridobijo spričevalo v skladu s to direktivo.

Člen 4

Spričevalo

Spričevalo je kateri koli veljavni dokument, ne glede na njegovo poimenovanje, izdan s strani ali po pooblastilu pristojnega organa države članice v skladu s členom 5 in zahtevami, določenimi v Prilogi I.

Člen 5

Spričevala in overitve

1.   Spričevala se izdajajo v skladu s členom 11.

2.   Spričevala za poveljnike ladij, častnike in radiotelefoniste overijo države članice tako, kakor določa ta člen.

3.   Spričevala se izdajo v skladu z odstavkom 1 pravila I/2 Konvencije STCW.

4.   Za radiotelefoniste lahko države članice:

(a)	vključijo v izpit za izdajo spričevala v skladu s Pravilnikom o radiokomunikacijah dodatno znanje, predpisano z ustreznimi pravili, ali

(b)	izdajo ločeno spričevalo z navedbo, da ima imetnik spričevala dodatno znanje, predpisano z ustreznimi pravili.

5.   Država članica lahko po lastni presoji vključi overitve v obrazec spričeval, izdanih, kakor predvideva oddelek A-I/2 Kodeksa STCW. V tem primeru se uporablja obrazec iz oddelka A-I/2, odstavek 1. Če se izdajo drugače, se uporablja obrazec za overitve, kakor določa odstavek 2 tega oddelka. Overovitve se izdajo v skladu z odstavkom 2 člena VI Konvencije STCW.

6.   Država članica, ki spričevalo prizna na podlagi postopka iz člena 19(2), to spričevalo overi, s čimer potrdi, da ga priznava. Obrazec za overitev, ki se uporablja, je določen v odstavku 3 oddelka A-I/2 Kodeksa STCW.

7.   Overitve iz odstavkov 5 in 6:

(a)	so lahko izdane kot ločeni dokumenti;

(b)	so lahko opremljene vsaka s svojo številko, razen overitev, ki potrjujejo izdajo spričevala in imajo lahko isto številko kakor zadevno spričevalo, pod pogojem, da je to posebna številka, in

(c)	prenehajo veljati takoj, ko preneha veljati overjeno spričevalo ali če ga država članica ali tretja država, ki jih je izdala, odvzame, začasno odvzame ali prekliče njegovo veljavnost, vsekakor pa najpozneje v petih letih po njihovi izdaji.

8.   Delovno mesto, na katerem imetnik spričevala lahko opravlja delo, je navedeno v obrazcu za overitev z enakimi izrazi kakor v veljavnih predpisih zadevne države članice o številčnem stanju posadk na ladjah za varno plovbo.

9.   Država članica lahko uporablja obrazec, ki se razlikuje od obrazca, določenega v oddelku A-I/2 Kodeksa STWC, vendar mora zahtevane podatke navesti najmanj v latinici in z arabskimi številkami ob upoštevanju dovoljenih različic na podlagi oddelka A-I/2.

10.   Ob upoštevanju člena 19(7) mora biti vsak izvirnik vsakega spričevala na podlagi te direktive na voljo na ladji, na kateri imetnik spričevala dela.

Člen 6

Zahteve po izobrazbi

Izobraževanje na podlagi člena 3 se izvede v primerni obliki, ki jo je odobril pristojni organ ali telo države članice, in omogoča pridobitev teoretičnih znanj in praktičnih spretnosti, predvidenih v Prilogi I, zlasti v zvezi z uporabo opreme za reševanje življenj in protipožarne opreme.

Člen 7

Načela, ki urejajo obalno plovbo

1.   Države članice pri določanju obalne plovbe ne postavljajo ostrejših zahtev glede izobraževanja, delovnih izkušenj ali izdajanja spričeval za pomorščake na ladjah, ki plujejo pod zastavo neke druge države članice ali druge pogodbenice Konvencije STCW, kakor jih postavljajo za pomorščake na ladjah, ki plujejo pod njihovo zastavo. Država članica v nobenem primeru ne sme določiti ostrejših zahtev za pomorščake na ladjah, ki plujejo pod zastavo druge države članice ali druge pogodbenice Konvencije STCW, kakor so zahteve te direktive za ladje, ki ne opravljajo prevozov v obalni plovbi.

2.   Glede ladij, ki plujejo pod zastavo države članice in opravljajo redne prevoze v obalni plovbi druge države članice ali druge pogodbenice Konvencije STCW, naj država članica, pod zastavo katere ladje plujejo, predpiše vsaj enake zahteve glede izobraževanja, delovnih izkušenj in izdajanja spričeval za pomorščake na teh ladjah, kakor jih ob obali predpiše država članica ali pogodbenica Konvencije STCW, katere ladje opravljajo takšne prevoze, pod pogojem, da te zahteve niso strožje od zahtev te direktive za ladje, ki ne opravljajo prevozov v obalni plovbi. Pomorščaki, ki delajo na ladji, katere plovba je podaljšana prek meje, do katere jo je država članica opredelila kot obalno plovbo, in vpluje v vode, ki jih ta opredelitev ne zajema, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve te direktive.

3.   Država članica lahko ladji, ki pluje pod njeno zastavo, omogoči, da izkoristi ugodnosti določb te direktive o obalni plovbi, kadar ladja opravlja redne prevoze v obalni plovbi, kakor jih tista država članica opredeli, ob obali države, ki ni pogodbenica Konvencije STCW.

4.   Ko države članice sprejmejo odločitev o opredelitvi obalne plovbe in o standardih izobraževanja in usposabljanja, ki se za to področje zahtevajo v skladu z odstavki 1, 2 in 3, Komisiji sporočijo podrobnosti o sprejetih določbah.

Člen 8

Preprečevanje goljufij in drugih nezakonitih ravnanj

1.   Države članice sprejmejo in izvršujejo ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij in drugih nezakonitih ravnanj v zvezi s postopkom izdajanja spričeval ali v zvezi s spričevali, ki so jih izdali in overili njihovi pristojni organi, ter predpišejo kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.   Države članice imenujejo nacionalne organe, pristojne za odkrivanje in boj proti goljufijam in drugim nezakonitim ravnanjem ter izmenjavo podatkov s pristojnimi organi drugih držav članic in tretjih držav v zvezi z izdajanjem spričeval pomorščakov.

Države članice nemudoma obvestijo druge države članice in Komisijo o podatkih o pristojnih nacionalnih organih.

Države članice nemudoma obvestijo tudi vse tretje države, do katerih so prevzele obveznosti v skladu z odstavkom 1.2 pravila I/10 Konvencije STCW, o podatkih o pristojnih nacionalnih organih.

3.   Na zahtevo države članice gostiteljice, pristojni organi druge države članice zagotovijo pisno potrdilo ali zavrnitev verodostojnosti spričeval pomorščakov, ustreznih overitev ali katerih koli drugih listinskih dokazil o usposabljanju, izdanih v tej drugi državi članici.

Člen 9

Kazni ali disciplinski ukrepi

1.   Države članice določijo procese in postopke za nepristransko preiskavo vsakega neskladja, dejanja ali odsotnosti dejanja, ki jim je bilo sporočeno in lahko neposredno ogroža varnost človeškega življenja ali imetje na morju ali morsko okolje in so ga storili imetniki spričeval ali overitev, izdanih v tisti državi članici, pri izvajanju nalog, ki se navezujejo na ta spričevala, pa tudi za odvzem, začasni odvzem in razveljavitev teh spričeval zaradi takšnega razloga in za preprečevanje goljufije.

2.   Vsaka država članica predpiše kazni ali disciplinske ukrepe za ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, ali za pomorščake, ki jim je izdala spričevala, če ne ravnajo v skladu z določbami njene nacionalne zakonodaje, ki uveljavlja to direktivo.

3.   Zlasti se takšne kazni ali disciplinski ukrepi predpišejo in izvajajo, kadar:

(a)	je ladjar ali poveljnik ladje zaposlil osebo brez spričevala, ki ga zahteva ta direktiva;

(b)	je poveljnik ladje dovolil osebi, ki nima zahtevanega spričevala, veljavnega dovoljenja ali dokaznega dokumenta, kakor to zahteva člen 19(7), da izvaja funkcije ali dela, ki jih mora na podlagi te direktive opravljati oseba z ustreznim spričevalom, ali

(c)	je oseba z goljufijo ali s ponarejenimi dokumenti pridobila zaposlitev za izvajanje katere koli funkcije ali dela, ki mora biti na podlagi te direktive dodeljeno osebi s spričevalom ali posebnim dovoljenjem.

4.   Države članice, v sodni pristojnosti katerih je ladjar ali oseba, za katero se utemeljeno meni, da je odgovorna ali je vedela za očitno neupoštevanje te direktive, kakor to določa odstavek 3, omogočijo sodelovanje vsaki državi članici ali drugi pogodbenici Konvencije STCW, ki jih obvesti o začetku postopka v njihovi pristojnosti.

Člen 10

Standardi kakovosti

1.   Vsaka država članica zagotovi, da:

(a)

se vse izobraževalne dejavnosti, dejavnosti za presojo usposobljenosti, izdajanje spričeval, overitev in ponovno potrditev veljavnosti, ki jih izvajajo nevladne službe ali entitete z njenim dovoljenjem, nenehno preverjajo s sistemom standardov kakovosti, da bi zagotovila doseganje zastavljenih ciljev, vključno s tistimi v zvezi s kvalifikacijami in delovnimi izkušnjami vodij izobraževanja in ocenjevalcev;

(b)	obstaja sistem standardov kakovosti, kadar takšne dejavnosti izvajajo vladni organi ali entitete;

(c)	so izobraževalni cilji in s tem povezani standardi usposobljenosti, ki jih je treba doseči, jasno opredeljeni in da določajo ravni znanja, razumevanja in spretnosti, ki ustrezajo preverjanju znanja in ocenjevanju na podlagi Konvencije STCW;

(d)

področje uporabe standardov kakovosti zajema upravljanje sistemov za izdajanje spričeval, vse izobraževalne tečaje in programe, izpitno preverjanje in ocenjevanje, ki ga izvaja vsaka država članica ali se izvaja z njenim pooblastilom, ter kvalifikacije in izkušnje, ki jih morajo imeti vodje izobraževanja in ocenjevalci ob upoštevanju strategij, sistemov, nadzora in notranje kontrole zagotavljanja kakovosti, ki so bili uvedeni, da bi zagotovili doseganje zastavljenih ciljev.

Cilji in z njimi povezani standardi kakovosti iz točke (c) prvega pododstavka so lahko določeni ločeno za različne izobraževalne tečaje in programe in zajemajo upravljanje sistema za izdajanje spričeval.

2.   Države članice tudi zagotovijo neodvisno presojo dejavnosti pridobivanja in ocenjevanja znanja, razumevanja, spretnosti in usposobljenosti ter upravljanja sistema za izdajanje spričeval, v presledkih, ne daljših od pet let, izvedejo pa naj jo kvalificirane osebe, ki same ne sodelujejo pri zadevnih dejavnostih, da se preveri ali:

(a)	so vsi ukrepi notranjega nadzora in preverjanja ter spremljanje izvajanja skladni z načrtovanimi dogovori in dokumentiranimi postopki ter zagotavljajo doseganje opredeljenih ciljev;

(b)	so izidi vsake neodvisne presoje opremljeni z dokaznimi dokumenti in da so osebe, odgovorne za ovrednoteno področje, o tem obveščene;

(c)	se hitro ukrepa za odpravo pomanjkljivosti.

3.   Država članica pošlje Komisiji poročilo o vsaki presoji v skladu z odstavkom 2 v šestih mesecih od datuma opravljene presoje.

Člen 11

Zdravstveni standardi – izdaja in registracija spričeval

1.   Države članice vzpostavijo standarde zdravstvenega stanja pomorščakov, zlasti glede vida in sluha.

2.   Države članice zagotovijo, da so spričevala izdana samo kandidatom, ki izpolnjujejo zahteve tega člena.

3.   Vsak kandidat za pridobitev spričevala mora predložiti zadovoljiv dokaz o:

(a)	svoji istovetnosti;

(b)	svoji starosti, ki ne sme biti nižja od predpisane za pridobitev želenega spričevala po pravilih iz Priloge I;

(c)	izpolnjevanju standardov zdravstvenega stanja, ki jih država članica določi zlasti glede vida in sluha, in o tem, da ima veljaven dokument, ki potrjuje njegovo dobro zdravstveno stanje in ga izda s strani pristojnega državnega organa pooblaščeni ustrezno kvalificirani zdravnik;

(d)	opravljenem delu na čezoceanski ladji in s tem povezanem obveznem izobraževanju, ki ju za pridobitev želenega spričevala predpisujejo pravila iz Priloge I;

(e)	izpolnjevanju standardov usposobljenosti, predpisanih s pravili iz Priloge I, za dela, funkcije in ravni, ki jih je treba navesti v overitvi spričevala.

4.   Vsaka država članica bo:

(a)	vodila register ali registre vseh spričeval in overitev, ki so izdani, ki je njihova veljavnost potekla ali je podaljšana, ki so odvzeti, preklicani, prijavljeni kot izgubljeni ali uničeni, in dovoljenj za poveljnike ladij, častnike, in kjer je to primerno, za mornarje;

(b)

zagotovila podatke o stanju takšnih spričeval, overitev in dovoljenj drugim državam članicam ali drugim pogodbenicam Konvencije STCW in ladjarjem, ki jih zahtevajo zaradi preverjanja istovetnosti in veljavnosti spričeval, ki so jim jih pomorščaki predložili za priznanje njihovih spričeval ali za pridobitev zaposlitve na ladji.

Člen 12

Ponovna potrditev veljavnosti spričeval

1.   V presledkih, ki niso daljši od pet let, mora vsak poveljnik ladje, častnik in pomorski radijski operater s spričevalom, izdanim ali priznanim na podlagi katerega koli poglavja Priloge I, razen poglavja VI, ki dela na ladji ali se namerava na ladjo vrniti po obdobju dela na obali, da bi bil še priznan za sposobnega opravljati delo na ladji:

(a)	izpolnjevati standarde glede dobrega zdravstvenega stanja, ki jih določa člen 11, in

(b)	dokazati svojo stalno strokovno usposobljenost v skladu z oddelkom A-I/11 Kodeksa STCW.

2.   Za nadaljevanje dela na ladjah, za katero je bilo mednarodno dogovorjeno posebno izobraževanje, mora vsak poveljnik ladje, častnik in pomorski radijski operater uspešno opraviti ustrezno odobreno izobraževanje.

3.   Vsaka država članica primerja standarde usposobljenosti, ki jih je zahtevala od kandidatov za spričevala, izdana pred 1. februarjem 2002, s tistimi, ki so določeni v delu A Kodeksa STCW za pridobitev ustreznega spričevala, in se odloči, ali je treba od imetnikov teh spričeval zahtevati ustrezno osvežitveno in dopolnilno izobraževanje ali oceniti njihovo usposobljenost.

Osvežitveni in dopolnilni tečaji morajo biti odobreni, zajemati morajo spremembe v ustreznih domačih in mednarodnih predpisih o varnosti človeškega življenja na morju in zaščiti morskega okolja ter upoštevati vsako dopolnitev standarda zadevne usposobljenosti.

4.   Vsaka država članica v posvetovanju z zainteresiranimi stranmi oblikuje in spodbuja oblikovanje osvežitvenih in dopolnilnih tečajev, kakor predvideva oddelek A-I/11 Kodeksa STCW.

5.   Za sprotno dopolnjevanje znanja poveljnikov ladij, častnikov in pomorskih radijskih operaterjev vsaka država članica zagotovi, da so ladjam, ki plujejo pod njeno zastavo, na voljo vsa besedila najnovejših sprememb domačih in mednarodnih predpisov o varnosti človeškega življenja na morju in zaščiti morskega okolja.

Člen 13

Uporaba simulatorjev

1.   Standardi dobrega obratovanja in drugi predpisi oddelka A-I/12 Kodeksa STCW ter druge zahteve iz dela A Kodeksa STCW, ki se nanašajo na vsako zadevno spričevalo, morajo biti izpolnjeni:

(a)	za obvezno usposabljanje na simulatorju;

(b)	za vsako ocenjevanje usposobljenosti, zahtevano v delu A Kodeksa STCW, ki se izvaja na simulatorju;

(c)	za vsako dokazovanje stalne primerne strokovne usposobljenosti na simulatorju, kakor zahteva del A Kodeksa STCW.

2.   Po presoji vsake države članice se lahko simulatorji, ki so bili postavljeni ali so začeli delovati pred 1. februarjem 2002, izvzamejo iz zahtev po popolni skladnosti s standardi dobrega obratovanja iz odstavka 1.

Člen 14

Odgovornosti ladjarjev

1.   Države članice v skladu z določbami odstavkov 2 in 3 ladjarjem naložijo odgovornost, da pomorščakom dodelijo delo na svojih ladjah v skladu s to direktivo, in zahtevajo, da se vsak ladjar prepriča:

(a)	da je vsak pomorščak, ki je dodeljen na katero koli njegovo ladjo, imetnik ustreznega spričevala v skladu z določbami te direktive in določbami, ki jih sprejme država članica;

(b)	da je številčno stanje posadk na njegovih ladjah v skladu z veljavnimi zahtevami države članice o številčnem stanju posadk na ladjah za varno plovbo;

(c)	da se dokumentacija in podatki o vseh pomorščakih, ki so zaposleni na njegovih ladjah, hranijo in so zlahka dostopni ter zajemajo, ne da bi se omejili na to, dokumentacijo in podatke o njihovih delovnih izkušnjah, izobraževanju, zdravstvenem stanju in usposobljenosti v dodeljenih nalogah;

(d)	da so pomorščaki ob dodelitvi dela na kateri koli njegovi ladji seznanjeni s posebnimi nalogami in vso ladijsko ureditvijo, napravami, opremo, postopki in lastnostmi ladje, ki so pomembni pri opravljanju njihovega rednega dela ali zadolžitev ob izrednih dogodkih;

(e)	da zaposleni na ladji lahko učinkovito povezujejo svoje dejavnosti v izrednih razmerah in pri opravljanju funkcij, ki so bistvenega pomena za varnost in preprečevanje ali zmanjševanje onesnaževanja.

2.   Ladjarji, poveljniki ladij in člani posadke so osebno odgovorni, da se obveznosti iz tega člena v celoti in popolnoma izpolnijo in da so sprejeti vsi drugi ukrepi, da bi lahko vsak član ladijske posadke z znanjem in izkušnjami prispeval k varnemu upravljanju ladje.

3.   Ladjar mora poveljniku vsake ladje, za katero se uporablja ta direktiva, zagotoviti pisna navodila o strategijah in postopkih, ki jih je treba upoštevati, da bi se vsem na novo zaposlenim pomorščakom na ladji zagotovila priložnost za seznanitev z ladijsko opremo, obratovalnimi postopki in drugimi ureditvami, ki so potrebni za dobro opravljanje njihovih nalog, preden so jim te dodeljene. Te strategije in postopki zajemajo:

(a)

dodelitev razumnega obdobja, v katerem ima vsak na novo zaposlen pomorščak priložnost, da se seznani s: (i) posebno opremo, ki jo bo ta pomorščak uporabljal ali vodil, in (ii) postopki in ureditvami, ki so značilni za posamezno ladjo in se nanašajo na ladijsko stražarjenje, varnost, varovanje okolja in izredne razmere, ki jih mora pomorščak za dobro opravljanje svojih nalog poznati;

(b)	določitev izkušenega člana posadke, ki bo odgovoren za to, da vsi na novo zaposleni pomorščaki dobijo priložnost seznaniti se z bistvenimi informacijami v jeziku, ki ga razumejo.

Člen 15

Delovna sposobnost

1.   Države članice za preprečitev utrujenosti določijo in uvedejo čas počitka za osebje, odgovorno za ladijsko stražarjenje, in zahtevajo, da so sistemi ladijskega stražarjenja urejeni tako, da se učinkovitost osebja na straži ne poslabša zaradi utrujenosti, in da so naloge organizirane tako, da imajo prva ladijska straža na začetku ladijskega prevoza in vse nadaljnje straže dovolj počitka in so tudi v vseh drugih pogledih delovno sposobne.

2.   Vsem osebam, ki so jim dodeljene naloge častnika ladijske straže ali mornarja, ki je del ladijske straže, je treba omogočiti najmanj 10 ur počitka v vsakem obdobju 24 ur.

3.   Ure počitka smejo biti razdeljene v največ dve časovni obdobji, od katerih mora eno trajati najmanj šest ur.

4.   Zahtev po počitku, ki jih določata odstavka 1 in 2, ni treba izpolnjevati v izrednih razmerah, v času urjenja in v drugih izjemnih okoliščinah obratovanja.

5.   Ne glede na določbe odstavkov 2 in 3 se lahko minimalni čas počitka skrajša z 10 ur na 6 neprekinjenih ur, pod pogojem, da takšno skrajšanje ne traja več kakor 2 dni in da je v vsakem obdobju sedem dni zagotovljenih najmanj sedemdeset ur počitka.

6.   Države članice zahtevajo, da se razpored ladijske straže objavi na lahko dostopnem kraju.

Člen 16

Posebno dovoljenje

1.   V izrednih razmerah smejo pristojni organi izdati posebno dovoljenje, če menijo, da to ne bo povzročilo nevarnosti za osebe, lastnino ali okolje, s katerim določenemu pomorščaku na določeni ladji za določen čas, ne daljši od šestih mesecev, dovolijo opravljati določeno funkcijo, za katero nima ustreznega spričevala, ki pa ni funkcija radijskega operaterja, za katero se posebno dovoljenje lahko izda le pod pogoji iz Pravilnika o radiokomunikacijah, toda le pod pogojem, da je oseba, ki ji takšno dovoljenje izdajo, primerno kvalificirana, da bo prazno mesto lahko varno zapolnila v zadostitev pristojnim organom. Vendar pa se posebno dovoljenje ne izda za opravljanje funkcij poveljnika ladje ali upravitelja stroja, razen v primeru višje sile, ko se izda za najkrajši možni čas.

2.   Vsako posebno dovoljenje za delo se podeli samo osebi z ustreznim spričevalom za delo na neposredno nižjem delovnem mestu. Kadar se spričevalo za delo na nižjem delovnem mestu ne zahteva, se posebno dovoljenje lahko izda osebi, katere usposobljenost in delovne izkušnje so po mnenju pristojnih organov na enakovredni ravni, kakor se zahtevajo za delovno mesto, ki ga je treba zapolniti, vendar pod pogojem, da ta oseba, če nima ustreznega spričevala, uspešno opravi preizkus, ki ga potrdijo pristojni organi, in dokaže, da je povsem varno izdati takšno posebno dovoljenje. Poleg tega naj pristojni organi zagotovijo, da zadevno delovno mesto čim prej zapolni imetnik ustreznega spričevala.

Člen 17

Odgovornosti držav članic za izobraževanje in ocenjevanje

1.   Države članice imenujejo ustrezne organe ali telesa, ki:

(a)	izvajajo izobraževanje iz člena 3;

(b)	organizirajo in/ali nadzirajo preizkuse znanja, kadar se ti zahtevajo;

(c)	izdajajo spričevala o usposobljenosti iz člena 11;

(d)	podelijo posebna dovoljenja na podlagi člena 16.

2.   Država članica zagotovi, da:

(a)

je celotno izobraževanje in ocenjevanje pomorščakov: (i) strukturirano v skladu z napisanimi programi, vključno s takšnimi metodami in sredstvi izvedbe, učnimi postopki in materiali, ki so potrebni za doseganje predpisanega standarda usposobljenosti, in (ii) da ga izvajajo, nadzorujejo, ocenjujejo in podpirajo osebe, ki so usposobljene v skladu s točkami (d), (e) in (f);

(b)	osebe, ki vodijo izobraževanje ali ocenjevanje med delom na ladji, to opravljajo samo, kadar takšno izobraževanje ali ocenjevanje ne bo škodljivo vplivalo na normalno obratovanje ladje in lahko svoj čas in pozornost namenijo izobraževanju ali ocenjevanju;

(c)	so vodje izobraževanja, nadzorniki in ocenjevalci primerno kvalificirani za določene vrste in ravni izobraževanja ali ocenjevanja usposobljenosti pomorščakov na ladji ali na kopnem;

(d)

vsaka oseba, ki vodi izobraževanje pomorščakov, namenjeno pridobitvi kvalifikacij za pridobitev spričevala na podlagi te direktive bodisi na ladji ali na kopnem: (i) upošteva izobraževalni program in razume posebne cilje določene vrste izobraževanja; (ii) je kvalificirana za nalogo, ki je predmet izobraževanja, in (iii) če vodi usposabljanje na simulatorju: — je dobila ustrezna pedagoška navodila za uporabo simulatorjev in — je pridobila praktične operativne izkušnje na določeni vrsti simulatorja, ki ga uporablja;

(e)	vsaka oseba, odgovorna za nadzor izobraževanja pomorščakov med delom, ki jim omogoča pridobitev kvalifikacij za spričevala, popolnoma razume izobraževalni program in posebne cilje vsake vrste izvajajočega se izobraževanja;

(f)

vsaka oseba, ki bodisi na ladji ali na kopnem vodi ocenjevanje usposobljenosti pomorščakov med delom, da bi ugotovila, ali imajo kvalifikacije za pridobitev spričevala v skladu s to direktivo: (i) ima ustrezno raven znanja o sposobnosti in razumevanja sposobnosti, ki jo je treba oceniti; (ii) je kvalificirana za nalogo, ki jo ocenjuje; (iii) je prejela ustrezna navodila o metodah in praksah ocenjevanja; (iv) je pridobila praktične izkušnje pri ocenjevanju in (v) če se ocenjuje uporaba simulatorja, ima praktične izkušnje na določeni vrsti simulatorja, ki jih je pridobila pod nadzorom in v zadostitev izkušenega ocenjevalca;

(g)

kadar država članica prizna izobraževalni tečaj, izobraževalni zavod ali kvalifikacijo, ki jo ta zavod odobri, kot del svojih zahtev za izdajo spričevala, so v področju uporabe določb člena 10 o standardih kakovosti zajete tudi kvalifikacije in delovne izkušnje vodje izobraževanja in ocenjevalca; takšne kvalifikacije, delovne izkušnje in uporaba standardov kakovosti morajo zajemati izobraževanje, primerno pedagoški znanosti, izobraževalnim metodam in praksam, ocenjevalnim metodam in praksam, in morajo izpolnjevati vse veljavne zahteve iz točk (d), (e) in (f).

Člen 18

Sporazumevanje na ladji

Države članice zagotovijo, da:

(a)	so brez poseganja v točki (b) in (d) na ladji, ki pluje pod zastavo države članice, vedno sredstva, ki ob vsakem trenutku omogočajo učinkovito ustno sporazumevanje med vsemi člani ladijske posadke o varnosti in zlasti v zvezi s pravilnim in pravočasnim sprejemom in razumevanjem sporočil in navodil;

(b)

je delovni jezik določen in evidentiran v ladijskem dnevniku, da bi bilo mogoče zagotoviti učinkovitost delovanja ladijske posadke v varnostnih zadevah na vseh potniških ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice, in na vseh potniških ladjah, ki začnejo in/ali končajo prevoz v pristanišču države članice; primerni delovni jezik določi ladjar, ali kadar je to primerno, poveljnik ladje. Vsak pomorščak mora ta jezik obvezno razumeti, in kjer je to primerno, v tem jeziku dajati ukaze in navodila ter dajati povratna poročila; če delovni jezik ni uradni jezik države članice, naj bodo vsi načrti in seznami, ki jih je treba objaviti, opremljeni s prevodi v delovni jezik;

(c)

je osebje, ki je na potniških ladjah določeno v seznamu razporeditve ob alarmu, zlahka prepoznavno in ima komunikacijske sposobnosti, ki zadostujejo za izpolnjevanje te naloge, pri čemer je treba upoštevati naslednje dejavnike v primerni in ustrezni kombinaciji: (i) jezik, ki ustreza, ali jezike, ki ustrezajo prevladujočim narodnostim potnikov, navzočih na določenem pomorskem prevozu; (ii) verjetnost, da bo zmožnost uporabljanja osnovnega besednega zaklada angleškega jezika za osnovna navodila temu osebju omogočala komunikacijo s potniki, če ti potrebujejo pomoč, ne glede na to, ali je njihov jezik isti ali ni isti kakor jezik članov ladijske posadke; (iii) morebitno potrebo po sporočanju z drugimi sredstvi med izrednimi razmerami (npr. prikazovanje, ročni znaki ali usmerjanje na kraj, kjer so navodila, na zbirna mesta, k reševalnim napravam ali na evakuacijske poti), kadar ustno sporočanje ni možno; (iv) obseg, do katerega so potnikom zagotovljena popolna navodila o varnosti v njihovem maternem jeziku; (v) jezike, v katerih se lahko sporočajo nujna obvestila ali se v primeru urjenja sporočajo potnikom najpomembnejša navodila in se članom ladijske posadke olajša pomoč potnikom;

(d)	so poveljnik ladje, častniki in pomorščaki na tankerjih za prevoz nafte, na tankerjih za prevoz kemikalij in na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina, ki plujejo pod zastavo države članice, zmožni medsebojnega sporazumevanja v skupnem(-ih) delovnem(-ih) jeziku(-ih);

(e)	obstajajo ustrezna komunikacijska sredstva za sporazumevanje med ladjo in organi na kopnem. To sporazumevanje poteka v skladu z odstavkom 4 pravila 14 poglavja V SOLAS 74;

(f)	se ob izvajanju nadzora Pomorske inšpekcije na podlagi Direktive 95/21/ES preveri tudi, da ladje, ki plujejo pod zastavo tretje države, ravnajo v skladu s tem členom.

Člen 19

Priznavanje spričeval

1.   Pomorščakom, ki nimajo spričeval iz člena 4, se lahko dovoli delo na ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice, pod pogojem, da je bila odločitev o priznavanju njihovih ustreznih spričeval sprejeta v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 6 tega člena.

2.   Država članica, ki namerava z overovitvijo priznati ustrezna spričevala, ki jih je tretja država izdala poveljniku, častniku ali radijskemu operaterju za delo na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, predloži Komisiji zahtevek za priznanje te tretje države, pri čemer navede razloge.

Komisija, ki ji pomaga Evropska agencija za pomorsko varnost in z morebitno vključitvijo katere koli zadevne države članice, zbere podatke iz Priloge II in izvrši presojo sistemov za usposabljanje in izdajanje spričeval v tretji državi, za katero je bil predložen zahtevek za priznanje z namenom, da bi preverila, ali zadevna država izpolnjuje vse zahteve Konvencije STCW in ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečitev prevar v zvezi s spričevali.

3.   Komisija sprejme odločitev o priznanju tretje države v skladu z regulativnim postopkom iz člena 28(2) v treh mesecih od datuma zahtevka za priznanje.

Če je zahtevku ugodeno, priznanje velja v skladu z določbami člena 20.

Če ni sprejeta nobena odločitev o priznanju zadevne tretje države v roku, določenem v prvem pododstavku, se država članica, ki je zahtevek predložila, lahko odloči o enostranskem priznanju tretje države, dokler ni sprejeta odločitev v skladu z regulativnim postopkom iz člena 28(2).

4.   Država članica se lahko odloči glede ladij, ki plujejo pod njeno zastavo, da overi spričevala, ki so jih izdale tretje države, ki jih je Komisija priznala, pri čemer je treba upoštevati določbe točk 4 in 5 Priloge II.

5.   Priznanja spričeval, ki so jih izdale priznane tretje države in so objavljena v Uradnem listu Evropske unije, seriji C, pred 14. junijem 2005, ostanejo veljavna.

Ta priznanja lahko uporabljajo vse države članice, razen če jih ni Komisija pozneje preklicala v skladu s členom 20.

6.   Komisija sestavi in dopolnjuje seznam tretjih držav, ki so bile priznane. Seznam se objavi v Uradnemu listu Evropske unije, seriji C.

7.   Brez poseganja v člen 5(6) sme država članica, če razmere to zahtevajo, dovoliti pomorščaku, da opravlja delo, toda ne kot radijski elektronik ali pomorski radijski operater, ob upoštevanju določb Pravilnika o radiokomunikacijah, za obdobje, ki ne presega treh mesecev, na ladji, ki pluje pod njeno zastavo, če ima ustrezno in veljavno spričevalo, ki ga je tretja država pravilno izdala in overila, vendar pa ga zadevna država članica še ni overila v znak priznavanja, da je primerno za opravljanje dela na ladji, ki pluje pod njeno zastavo.

Dokument, ki dokazuje, da je bila vloga za overitev predložena pristojnim organom, mora biti na voljo.

Člen 20

Neupoštevanje zahtev Konvencije STCW

1.   Ne glede na merila, določena v Prilogi II, kadar država članica meni, da priznana tretja država ne izpolnjuje več zahtev Konvencije STCW, takoj uradno obvesti Komisijo in navede utemeljene razloge.

Komisija takoj poroča o zadevi odboru iz člena 28(1).

2.   Ne glede na merila, določena v Prilogi II, kadar Komisija meni, da priznana tretja država ne izpolnjuje več zahtev Konvencije STCW, takoj uradno obvesti države članice in navede utemeljene razloge.

Komisija takoj poroča o zadevi odboru iz člena 28(1).

3.   Kadar država članica namerava preklicati overovitve vseh spričeval, ki jih je izdala tretja država, takoj obvesti Komisijo in druge države članice o svoji nameri in navede utemeljene razloge.

4.   Komisija, ki ji pomaga Evropska agencija za pomorsko varnost, ponovno presodi priznanje zadevne tretje države, da bi preverila, ali ta država dejansko ni izpolnila zahtev Konvencije STCW.

5.   Kadar obstajajo navedbe, da neka ustanova za pomorsko usposabljanje ne izpolnjuje več zahtev Konvencije STCW, Komisija uradno obvesti zadevno državo, da bo priznanje spričeval te države preklicano v roku dveh mesecev, razen če bodo sprejeti ukrepi za zagotovitev skladnosti z vsemi zahtevami STCW.

6.   Odločitev o preklicu priznanja se sprejme v skladu z regulativnim postopkom iz člena 28(2) v roku dveh mesecev od datuma sporočila države članice.

Zadevne države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za izvedbo odločitve.

7.   Overovitve, ki potrjujejo priznanje spričeval, izdanih v skladu s členom 5(6) pred datumom, na katerega je sprejeta odločitev o preklicu priznanja tretje države, ostanejo veljavne. Pomorščaki, ki imajo takšne overovitve, ne smejo zahtevati overovitve, ki bi priznala višjo stopnjo usposabljanja, razen seveda če takšno napredovanje temelji izključno na dodatnih izkušnjah dela na morju.

Člen 21

Ponovna presoja

1.   Komisija ob pomoči Evropske agencije za pomorsko varnost izvaja ponovno presojo tretjih držav, ki so bile priznane v skladu s postopkom iz prvega odstavka člena 19(3), vključno s tistimi iz člena 19(6), in sicer redno ter vsaj na vsakih pet let, da bi preverila, če izpolnjujejo ustrezna merila, navedena v Prilogi II, in če so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje goljufij v zvezi s spričevali.

2.   Komisija opredeli prednostna merila za presojo tretjih držav na osnovi podatkov o rezultatih njihovega poslovanja, ki jih predloži pomorska inšpekcija v skladu s členom 23, kakor tudi podatkov, ki se nanašajo na poročila neodvisnih ocen, ki jih sporočijo tretje države v skladu z oddelkom A-I/7 Kodeksa STCW.

3.   Komisija predloži državam članicam poročilo o izidih presoje.

Člen 22

Nadzor, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe

1.   Na ladjah ne glede na njihovo zastavo, razen na ladjah, ki so po členu 2 izjeme, inšpekcija za varnost plovbe, kadar so v pristaniščih države članice, opravi nadzor, po pravilno pooblaščenih častnikih tiste države članice, da preverijo, ali imajo vsi pomorščaki, ki delajo na ladji in od katerih se zahtevajo spričevala v skladu s Konvencijo STCW, tudi v resnici takšno spričevalo ali ustrezno posebno dovoljenje.

2.   Pri opravljanju nadzora inšpekcije za varnost plovbe na podlagi te direktive države članice zagotovijo, da se uporabljajo vse ustrezne določbe in postopki, ki jih določa Direktiva 95/21/ES.

Člen 23

Postopki nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe

1.   Brez poseganja v Direktivo 95/21/ES je nadzor inšpekcije za varnost plovbe na podlagi člena 22 omejen na:

(a)	preverjanje, da ima vsak pomorščak, ki dela na ladji in mora imeti spričevalo v skladu s Konvencijo STCW, ustrezno spričevalo ali veljavno posebno dovoljenje ali dokazni dokument, da je bila vloga za overitev, ki potrjuje priznavanje spričevala, predložena organom države zastave;

(b)	preverjanje, da je številčno stanje in da so spričevala pomorščakov, ki delajo na ladji, v skladu z zahtevami pristojnih organov države zastave glede številčnega stanja ladijskih posadk za varno plovbo.

2.   Sposobnost pomorščakov na ladji, da spoštujejo standarde stražarjenja, predpisane s Konvencijo STCW, se v skladu z delom A Kodeksa STCW ocenjuje, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se ti standardi ne upoštevajo zaradi enega od naslednjih dejstev:

(a)	ladja je bila vpletena v trčenje, se je potopila ali je nasedla;

(b)	iz ladje so bile med prevozom, ob sidrišču ali privezu izpuščene snovi, ki po mednarodni konvenciji niso dovoljene;

(c)	ladja ob nepredvidljivem ali nevarnem manevriranju ni spoštovala ukrepov prometne organiziranosti, ki jih je sprejela IMO, ali običajev in postopkov za varno plovbo;

(d)	ladja je v drugih pogledih vodena tako, da pomeni nevarnost zase, za lastnino ali okolje;

(e)	spričevalo je bilo pridobljeno z goljufijo ali imetnik spričevala ni oseba, kateri je bilo spričevalo prvotno izdano;

(f)	ladja pluje pod zastavo države, ki Konvencije STCW ni ratificirala, ali je njen poveljnik, častnik ali mornar imetnik spričevala, izdanega od tretje države, ki ni ratificirala Konvencije STCW.

3.   Ne glede na preverjanje spričevala se lahko v okviru ocenjevanja, predvidenega v odstavku 2, od pomorščakov zahteva, da dokažejo svojo ustrezno usposobljenost na delovnem mestu. Takšno dokazovanje lahko zajema zlasti preverjanje izpolnjevanja operativnih zahtev standardov stražarjenja in pravilnega reagiranja v izrednih razmerah ob upoštevanju ravni njihove pristojnosti.

Člen 24

Zadržanje

Brez poseganja v Direktivo 95/21/ES so edini razlogi, na podlagi katerih lahko država članica v smislu te direktive zadrži ladjo, kadar pomorski inšpektor inšpekcije za varnost plovbe pri nadzoru ugotovi nevarnost za osebe, lastnino ali okolje:

(a)	pomorščaki nimajo spričeval, ustreznih spričeval, veljavnih posebnih dovoljenj ali dokaznih dokumentov, da je bila vloga za overitev, s katero se potrjuje priznavanje spričevala, predložena organom države zastave;

(b)	ravnanje, ki ni v skladu z veljavnimi zahtevami države zastave o številčnem stanju ladijskih posadk za varno plovbo;

(c)	režim krovne straže ali straže v stroju ni v skladu z zahtevami, ki jih za ladjo določi država zastave;

(d)	v sestavi straže ni osebe, usposobljene za ravnanje z opremo, ki je nujno potrebna za varno plovbo, varne radijske zveze ali preprečitev onesnaževanja morja;

(e)	dokazilo o strokovni usposobljenosti pomorščakov za naloge, ki so jim dodeljene za zagotavljanje varnosti ladje in preprečevanje onesnaževanja, ni predloženo;

(f)	ni mogoče zagotoviti oseb, ki imajo dovolj počitka in so drugače sposobne za delo, da bi prevzele prvo stražo ob začetku prevoza in naslednje straže.

Člen 25

Redno spremljanje skladnosti

Brez poseganja v pristojnosti Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe, Komisija skupaj z Evropsko agencijo za pomorsko varnost redno in vsaj vsakih pet let preverja, ali države članice izpolnjujejo minimalne zahteve, določene s to direktivo.

Člen 26

Poročila

1.   Komisija najpozneje 14. decembra 2008 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o oceni, ki temelji na podrobni analizi in oceni določb Konvencije STCW, izvajanju njenih določb in novih spoznanjih, pridobljenih na osnovi soodvisnosti med varnostjo in ravnjo usposabljanja ladijskih posadk.

2.   Komisija najpozneje 20. oktobra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni, ki ga pripravi na podlagi informacij, pridobljenih v skladu s členom 25.

V tem poročilu Komisija analizira ravnanje držav članic v skladu s to direktivo in, kadar je potrebno, predlaga dodatne ukrepe.

Člen 27

Sprememba

1.   To direktivo Komisija lahko spremeni, zato da bi bilo mogoče za namene te direktive uporabiti poznejše spremembe veljavnih mednarodnih kodeksov iz točk 16, 17, 18, 23 in 24 člena 1.

To direktivo Komisija prav tako lahko spremeni v skladu z istim postopkom, da bi uporabila, za namene te direktive, kakršne koli spremembe zakonodaje Skupnosti.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(3).

2.   Po sprejetju novih listin ali protokolov h Konvenciji STCW Svet na predlog Komisije odloči o podrobnem programu ratifikacije teh novih listin ali protokolov ob upoštevanju parlamentarnih postopkov v državah članicah, pa tudi ustreznih postopkov v Mednarodni pomorski organizaciji, pri čemer zagotovi, da se v vseh državah članicah uveljavijo istočasno in enotno.

3.   Spremembe mednarodnih instrumentov iz točk 16, 17, 18, 21, 22 in 24 člena 1 se lahko v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) (10) izvzamejo iz področja uporabe te direktive.

Člen 28

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2099/2002.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je osem tednov.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 29

Prehodne določbe

Kadar država članica na podlagi člena 12 ponovno izda ali podaljša veljavnost spričeval, katera je prvotno izdala na podlagi določb, ki so se uporabljale pred 1. februarjem 1997, sme država članica po lastni presoji spremeniti omejitve ladijske nosilnosti, navedene na prvotnih spričevalih, na naslednji način:

(a)	„200 bruto registrskih ton“ se lahko nadomesti s „500 bruto ton“;

(b)	„1 600 bruto registrskih ton“ se lahko nadomesti s „3 000 bruto ton“.

Člen 30

Kazni

Države članice določijo sistem kazni za kršitve nacionalnih predpisov, ki so bili sprejeti na podlagi členov 1, 3, 5, 7, 9 do 15, 17, 18, 19, 22, 23, 24 in 29 ter prilog I in II, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 31

Sporočanje

Države članice Komisiji takoj sporočijo besedila vseh določb, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

O tem Komisija takoj obvesti druge države članice.

Člen 32

Razveljavitev

Direktiva 2001/25/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge III, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno zakonodajo direktiv iz dela B Priloge III.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 34

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL C 151, 17.6.2008, str. 35.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 20. oktobra 2008.

(3)  UL L 136, 18.5.2001, str. 17.

(4)  Glej del A Priloge III.

(5)  UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

(6)  UL L 167, 2.7.1999, str. 33.

(7)  UL L 208, 5.8.2002, str. 1.

(8)  UL L 157, 7.7.1995, str. 1.

(9)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(10)  UL L 324, 29.11.2002, str. 1.

---

---

---

---

---