—

za „Vilniaus energija“ UAB L. Samuolis,

—

za litovsko vlado D. Kriaučiūnas in V. Kazlauskaitė-Švenčionienė, agenta,

—

za belgijsko vlado T. Materne in J.‑C. Halleux, agenta,

—

za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

—

za Evropsko komisijo G. Zavvos in J. Jokubauskaitė, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 34 PDEU in Direktive 2004/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 34, str. 149).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med „Vilniaus energija“ UAB (v nadaljevanju: Vilniaus energija) in Lietuvos metrologijos inspekcijos Vilniaus apskrities skyrius (okrožni oddelek mesta Vilna za meteorološki nadzor Litve, v nadaljevanju: metrologijos inspekcija) v zvezi s tožbo za razglasitev ničnosti akta, ki ga je zadnji sprejel glede uporabe rezultatov meritev vodomerov, povezanih z napravo za daljinski (telemetrični) prenos podatkov.

3

V uvodnih izjavah 3, 4, 10 in 17 Direktive 2004/22 je navedeno:

[…]

[…]

4

Ta direktiva se v skladu s svojim členom 1, naslovljenim „Področje uporabe“, uporablja za „naprave in sisteme za merjenje, določene v prilogah o posameznih instrumentih, ki zadevajo vodomere (MI‑001)“.

5

Člen 2(1) iste direktive določa:

„Države članice lahko predpišejo uporabo merilnih instrumentov iz člena 1 za merilne naloge zaradi javnega interesa, javnega zdravja, javne varnosti, javnega reda, varovanja okolja, zaščite potrošnikov, obračunavanja davkov in dajatev ter poštenega trgovanja, če menijo, da je to upravičeno.“

6

Člen 3, prvi odstavek, Direktive 2004/22 določa:

„Ta direktiva določa zahteve, ki jih naprave in sistemi iz člena 1 morajo izpolniti, da bi lahko bili na trgu in/ali da bi se lahko začeli uporabljati za naloge iz člena 2(1).“

7

Člen 4(a), (e) in (f) navedene direktive določa:

„Za namene te direktive:

[…]

8

Člen 6(1), prvi pododstavek, iste direktive določa:

„Merilni instrumenti morajo izpolnjevati bistvene zahteve iz Priloge I in iz prilog o posameznih instrumentih.“

9

Člen 7(1) Direktive 2004/22 določa:

„Skladnost merilnega instrumenta z vsemi določbami iz te direktive se pokaže z znakom ‚CE‘ in dodatno meroslovno oznako, kakor je določeno v členu 17.“

10

Člen 8, od (1) do (4), te direktive določa:

„1.   Zaradi razlogov iz te direktive države članice ne smejo ovirati dajanja na trg in/ali začetka uporabe katerega koli merilnega instrumenta, ki ima znak ‚CE‘ ter dodatno meroslovno oznako v skladu s členom 7.

2.   Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se merilni instrumenti dajo na trg in/ali začnejo uporabljati samo, če izpolnjujejo zahteve iz te direktive.

3.   Država članica lahko zahteva, da merilni instrument izpolnjuje določbe, ki urejajo njegov začetek uporabe in so utemeljene z lokalnimi podnebnimi razmerami. V tem primeru država članica izbere ustrezne zgornje in spodnje temperaturne meje iz preglednice 1 v Prilogi I in lahko navede tudi razmere vlažnosti (kondenzirajoče ali nekondenzirajoče) ter ali je predvidena lokacija za uporabo odprta ali zaprta.

4.   Če so določeni različni razredi točnosti za merilni instrument:

V primeru iz (a) ali (b) se lahko uporabijo merilni instrumenti z boljšim razredom točnosti, če tako odloči lastnik.“

11

Člen 9, prvi odstavek, navedene direktive določa:

„Ugotavljanje skladnosti merilnega instrumenta z zadevnimi bistvenimi zahtevami je treba izvesti z uporabo enega izmed postopkov za ugotavljanje skladnosti s seznama v prilogi o posameznem instrumentu, ki ga izbere proizvajalec. […]“

12

V Prilogi I k tej direktivi, naslovljeni „Bistvene zahteve“, je navedeno:

„Merilni instrument mora zagotavljati visoko raven meroslovne zaščite, da bi lahko vsakdo, ki ga merjenje zadeva, zaupal rezultatom meritev, ter biti zasnovan in proizveden na visoki kakovostni ravni merilne tehnologije in varovanja merilnih podatkov.

Zahteve, ki jih morajo izpolniti merilni instrumenti, so navedene spodaj in so jim, kadar je to primerno, dodane posebne zahteve za instrumente v prilogah MI‑001 do MI‑010, ki določajo podrobnosti v zvezi z nekaterimi vidiki splošnih zahtev.

[…]

8. Zaščita pred zlorabo

[…]

10. Kazanje rezultata

[…]

[…]“

13

V Prilogi MI‑001 k Direktivi 2004/22, naslovljeni „Vodomeri“, je navedeno:

„Ustrezne zahteve iz Priloge I, posebne zahteve iz te priloge in postopki za ugotavljanje skladnosti, ki so navedeni v tej prilogi, se uporabljajo za vodomere, predvidene za merjenje prostornine pitne, hladne ali ogrevane vode, ki so namenjeni za uporabo v gospodinjstvih, komercialno uporabo in uporabo v lahki industriji.

Opredelitve

Vodomer

Instrument, ki je zasnovan za merjenje, pomnjenje in prikaz prostornine vode, ki pri danih pogojih merjenja teče skozi merilni pretvornik.

[…]“

14

V Prilogi MI‑005 k Direktivi 2004/22, naslovljeni „Merilni sistemi za zvezno in dinamično merjenje količin tekočin razen vode“, je pojem „merilni sistem“ opredeljen kot „sistem, ki vključuje pretočno merilo in vse naprave, potrebne za zagotovitev pravilnega merjenja, ali omogočanja lažjih merilnih postopkov“.

15

Člen 2(7) meroslovnega zakona (Metrologijos įstatymas), kakor izhaja iz zakona št. X‑717 z dne 22. junija 2006 (Žin., 2006, št. 77‑2966), določa:

„Merilni instrument je orodje, naprava ali sistem, zasnovan za samostojno merjenje ali merjenje skupaj z drugimi napravami.“

16

Člen 2(15) tega zakona določa:

„Merilni sistem je skupina merilnih instrumentov ali različnih delov opreme, združenih za namene opravljanja nekaterih meritev.“

17

Uredba št. V-107 direktorja državne službe za meroslovje o meroslovni oceni merilnih instrumentov z daljinskim (telemetričnim) prenosom podatkov (Įsakymas Dėl matavimo priemonių su nuotoliniu (telemetriniu) duomenų perdavimu metrologinio įteisinimo) z dne 15. novembra 2010 (Žin., 2010, št. 135‑2010, v nadaljevanju: uredba z dne 15. novembra 2010) določa:

18

Vilniaus energija je podjetje, ki zagotavlja ogrevanje in toplo vodo na ozemlju mesta Vilna.

19

V okviru proučitve zahteve potrošnika z dne 7. februarja 2012 so uradniki metrologijos inspekcija ugotovili, da je družba Vilniaus energija v stanovanju tega potrošnika namestila vodomer za vročo vodo WFH 36 s številko 09532667. Ta števec nosi oznako kot dokaz veljavnega prvotnega pregleda, ki ga je opravila družba Vilniaus metrologijos centras.

20

Števec je bil povezan z avtomatsko napravo Rubisafe za uravnavanje ogrevalne naprave in prenos podatkov na daljavo (telemetrično), z uporabo katere so bili podatki, pridobljeni z odčitavanjem števca, daljinsko preneseni in uporabljeni za izdelavo računov. Iz spisa pri Sodišču je razvidno, da je bil velik del števcev Rubisafe izdelan v Nemčiji.

21

Metrologijos inspekcija je v skladu s točko 2 uredbe z dne 15. novembra 2010 menil, da se rezultati meritev tega števca ne bi smeli uporabiti za daljinski prenos podatkov, ker ni bil opravljen meroslovni pregled celotnega sistema, torej vodomera in naprave za daljinski prenos podatkov.

22

Z aktom o preverjanju skladnosti z zahtevami zakonskega meroslovja št. PA‑954 (V 12) z dne 22. marca 2012 (v nadaljevanju: akt inšpektorja) je metrologijos inspekcija družbi Vilniaus energija naložil ti obveznosti:

23

Družba Vilniaus energija je pri Vilniaus apygardos administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni) vložilo tožbo za razglasitev ničnosti akta inšpektorja.

24

Vilniaus apygardos administracinis teismas je s sodbo z dne 2. avgusta 2012 tožbo družbe Vilniaus energija razglasilo za neutemeljeno in jo zavrnilo.

25

Družba Vilniaus energija je vložila pritožbo zoper to sodbo pri Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas (vrhovno upravno sodišče Litve).

26

Po mnenju predložitvenega sodišča je iz uredbe z dne 15. novembra 2010 in iz akta inšpektorja, ki to uredbo izvaja, razvidno, da tudi če vodomer kot merilni instrument izpolnjuje vse pogoje iz Direktive 2004/22 in ima vse potrebne označbe, navedene v tej direktivi, takega vodomera običajno ni mogoče uporabiti, če je povezan z napravo za daljinski (telemetrični) prenos podatkov. Nacionalni ureditev in praksa namreč tak števec kvalitativno enačita z novim merilnim instrumentom, torej merilnim sistemom, v zvezi s katerim je treba na podlagi nacionalnega prava opraviti pregled in validacijo kot za vrsto merilnega sistema ter meroslovni pregled.

27

V teh okoliščinah se predložitveno sodišče sprašuje o skladnosti teh nacionalnih ureditve in prakse s členom 34 PDEU in navedeno direktivo.

28

V teh okoliščinah je Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 34 PDEU in/ali Direktivo 2004/22 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalnima ureditvi in praksi, na podlagi katerih je treba vodomer za vročo vodo, ki izpolnjuje vse zahteve iz Direktive 2004/22 in ki je povezan z napravo za daljinski (telemetrični) prenos podatkov, šteti za merilni sistem in ga zato ni mogoče uporabljati v skladu z njegovim namenom, dokler v zvezi z njim in napravo za daljinski (telemetrični) prenos podatkov, ki skupaj tvorita merilni sistem, ni bil opravljen meroslovni pregled?“

29

Najprej je treba preučiti, ali je učinek povezave vodomera za vročo vodo, ki izpolnjuje vse pogoje iz Direktive 2004/22, z napravo za daljinski (telemetrični) prenos podatkov, ta, da se ta vodomer izključi s področja uporabe te direktive.

30

V skladu s členom 1 te direktive se ta uporablja za naprave in sisteme za merjenje, določene v prilogah o posameznih instrumentih, ki zadevajo vodomere (MI‑001).

31

Ta priloga opredeljuje pojem „vodomer“ kot „[i]nstrument, ki je zasnovan za merjenje, pomnjenje in prikaz prostornine vode, ki pri danih pogojih merjenja teče skozi merilni pretvornik“.

32

V zvezi s tem člen 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2004/22 določa, da morajo merilni instrumenti izpolnjevati bistvene zahteve iz Priloge I k tej direktivi in iz priloge o vodomerih, in sicer Priloge MI‑001 k tej direktivi.

33

Med temi zahtevami je v točki 8.1 Priloge I zahteva, da se na meroslovne lastnosti merilnega instrumenta ne sme nedopustno vplivati s priključitvijo naprave za daljinski prenos podatkov. Podobno je v točki 10.5 Priloge I določeno, da v primeru razlike pri odčitkih tega merilnega instrumenta in te naprave kot osnova za izračun zneska, ki ga plača uporabnik, služi odčitek merilnega instrumenta.

34

Iz navedenega sledi, da vodomer za vročo vodo, ki izpolnjuje vse zahteve iz te direktive, ne sme biti izključen s področja njene uporabe zato, ker je priključen na napravo za daljinski (telemetrični) prenos podatkov.

35

Tak števec torej spada na področje uporabe te direktive.

36

Glede naprave za daljinski (telemetrični) prenos podatkov je treba, nasprotno, navesti, da je njena funkcija omejena na daljinski prenos podatkov, ki so bili predhodno izmerjeni z vodomerom za vročo vodo. Ker taka naprava ni „naprava za merjenje“ v smislu člena 1 Direktive 2004/22, ne spada na področje njene uporabe.

37

Poleg tega ta direktiva ne velja niti za sistem, ki vključuje sam vodomer in napravo za daljinski (telemetrični) prenos podatkov. V nasprotju s Prilogo MI‑005 k Direktivi 2004/22 o merilnih sistemih za zvezno in dinamično merjenje količin tekočin razen vode, v kateri je pojem „merilni sistem“ opredeljen kot „[s]istem, ki vključuje pretočno merilo in vse naprave, potrebne za zagotovitev pravilnega merjenja, ali omogočanja lažjih merilnih postopkov“, ni v Prilogi MI‑001 k tej direktivi nobene omembe tega pojma. To odsotnost pojasnjuje dejstvo, da je vodomer, ki spada na področje uporabe Direktive 2004/22, zasnovan kot popoln merilni instrument, ki ne potrebuje drugih naprav, da bi kot celota lahko zagotavljal pravilne meritve ali olajšal postopke merjenja.

38

Da bi se predložitvenemu sodišču lahko dal koristen odgovor, je zato nacionalni zakonodajo in prakso, obravnavani v postopku v glavni stvari, treba preučiti, prvič, z vidika vodomerov za vročo vodo in, drugič, z vidika naprav za daljinski (telemetrični) prenos podatkov.

39

Na prvem mestu je treba glede vodomerov za vročo vodo spomniti, da kadar je bilo neko področje izčrpno usklajeno na ravni Evropske unije, je treba vsako nacionalno določbo v zvezi z njim presojati glede na določbe tega usklajevalnega ukrepa, in ne glede na določbe primarnega prava (glej sodbo Komisija/Nemčija, C‑463/01, EU:C:2004:797, točka 36 in navedena sodna praksa).

40

Tako je v primeru Direktive 2004/22, katere cilje je, kot je razvidno med drugim iz njene uvodne izjave 3, v vseh državah članicah uvesti enake zahteve za delovanje, ki jih morajo izpolnjevati naprave in sistemi iz člena 1 te direktive za dajanje na trg in/ali začetek uporabe.

41

Tako je v členu 8(1) te direktive določeno, da države članice načeloma ne smejo ovirati dajanja na trg in/ali začetka uporabe katerega koli merilnega instrumenta, ki ima na podlagi pozitivne presoje njegove skladnosti z vsemi zahtevami iz te direktive znak „CE“ in dodatno meroslovno oznako. Vendar če merilni instrument ni v skladu z zahtevami iz Direktive 2004/22, njen člen 8(2) določa, da takega instrumenta ni mogoče dati na trg ali začeti uporabljati.

42

Poleg tega člen 8(3) in (4) te direktive v povezavi z njeno uvodno izjavo 10 državam članicam omogoča, da zaradi upoštevanja razlik v podnebnih razmerah ali različnih ravni zaščite potrošnikov, ki se mogoče uporabljajo na nacionalni ravni, pod pogoji iz te določbe opredelijo okoljske razrede in razrede točnosti, ki jih mora merilni instrument izpolnjevati za dajanje na trg.

43

Iz tega sledi, da lahko države članice samo v primerih, navedenih v tej določbi, določijo dodatne nacionalne zahteve za merilne instrumente, ki imajo znak „CE“ in dodatno meroslovno oznako.

44

Nacionalni ureditev in praksa, kakršni sta obravnavani v postopku v glavni stvari, pa se ne nanašata na primere, predvidene v tej določbi.

45

Iz tega sledi, da taki nacionalni ureditev in praksa preprečujeta začetek uporabe vodomera za vročo vodo, priključenega na napravo za daljinski (telemetrični) prenos podatkov, ki izpolnjuje vse zahteve iz Direktive 2004/22, če je tak števec podvržen meroslovni presoji.

46

Iz tega sledi, da je treba to direktivo razlagati tako, da nasprotuje nacionalnima ureditvi in praksi, kakršni sta obravnavani v postopku v glavni stvari.

47

Na drugem mestu, kar zadeva naprave za daljinski (telemetrični) prenos podatkov, je treba spomniti, kakor je bilo navedeno v točki 36 te sodbe, da te naprave ne spadajo na področje uporabe te direktive. Zato je ti nacionalni ureditev in prakso treba preučiti glede na določbe Pogodbe DEU o prostem pretoku blaga.

48

V zvezi s tem je treba poudariti, da nacionalni ureditev in praksa, kakršni se obravnavata v postopku v glavni stvari, ki za naprave za daljinski (telemetrični) prenos podatkov, ki so bile zakonito izdelane v drugih državah članicah, določata meroslovni pregled, omejujeta dostop do trga države članice uvoznice in ju je torej treba šteti za ukrep, ki ima enak učinek kot količinska omejitev uvoza v smislu člena 34 PDEU (glej v tem smislu sodbe Radiosistemi, C‑388/00 in C‑429/00, EU:C:2002:390, točka 43; ATRAL, C‑14/02, EU:C:2003:265, točki 62 in 63, in Komisija/Portugalska, C‑432/03, EU:C:2005:669, točka 41).

49

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je tak ukrep lahko upravičen le iz enega izmed razlogov v splošnem interesu, ki so našteti v členu 36 PDEU, ali iz ene izmed nujnih zahtev, ki jo je opredelila sodna praksa Sodišča, zlasti pod pogojem, da je ta ukrep primeren za uresničitev želenega cilja in da ne prekorači okvirov, potrebnih za njegovo doseganje (glej sodbo Komisija/Portugalska, EU:C:2005:669, točka 42).

50

Cilj nacionalne ureditve in prakse iz postopka v glavni stvari je zaščita potrošnikov. V tem smislu je Sodišče že presodilo, da zaščita potrošnikov pomeni legitimni interes, ki lahko načeloma upraviči omejitev temeljne svoboščine, zagotovljene s Pogodbo, kakršna je prosti pretok blaga (glej v tem smislu sodbo Canal Satélite Digital, C‑390/99, EU:C:2002:34, točka 34).

51

Ker lahko meroslovni pregled omogoča preprečitev izkrivljanj in poneverb ob prenosu podatkov, lahko nacionalni ureditev in praksa, kakršni sta obravnavani v postopku v glavni stvari, zagotavljata zaščito potrošnikov.

52

Vendar pa ti nacionalni ureditev in praksa presegata to, kar je nujno potrebno za dosego tega cilja.

53

Nacionalni ureditev in praksa iz postopka v glavni stvari namreč določata meroslovni pregled tako za vodomere za vročo vodo, priključene na naprave za daljinski (telemetrični) prenos podatkov, kot tudi za zadnje. Navesti pa je treba, prvič, da je treba v skladu s členom 9 Direktive 2004/22 ugotavljanje skladnosti vodomera z zadevnimi bistvenimi zahtevami iz te direktive opraviti pred njegovim dajanjem na trg in začetkom uporabe. Šele če je taka presoja pozitivna, lahko proizvajalec tega števca izdelek opremi z dodatno meroslovno oznako. Tako je vodomer za vročo vodo, ki izpolnjuje vse zahteve iz te direktive, že bil predmet meroslovnega pregleda. Drugič, kakor je bilo poudarjeno v točki 33 te sodbe, točka 8.1 Priloge I k tej direktivi določa, da se na meroslovne lastnosti vodomera za vročo vodo, ki izpolnjuje vse zahteve iz Direktive 2004/22, ne sme nedopustno vplivati s priključevanjem naprave za daljinski (telemetrični) prenos podatkov. Tretjič, v točki 10.5 Priloge I je določeno, da v primeru razlike pri odčitkih tega merilnega instrumenta in te naprave kot osnova za izračun zneska, ki ga plača uporabnik, služi odčitek merilnega instrumenta.

54

Iz tega sledi, da ponoven meroslovni pregled vodomera za vročo vodo, ki izpolnjuje vse zahteve iz te direktive in je priključen na napravo za daljinski (telemetrični) prenos podatkov, za doseganje cilja zaščite potrošnikov ni potreben. Ta cilj je mogoče doseči z manj strogimi ukrepi kot temi iz nacionalnih ureditve in prakse, obravnavanih v postopku v glavni stvari, kakršen je meroslovni pregled, ki bi bil omejen na to napravo.

55

Poleg tega, čeprav se odgovorni nacionalni organi – v zadevi v glavni stvari je to metrologijos inspekcija – odločijo, da bodo meroslovni pregled omejili na naprave za daljinski (telemetrični) prenos podatkov, je treba spomniti, da ti organi nikakor ne smejo brez potrebe zahtevati tehničnih analiz, kadar so bile enake analize že opravljene v drugi državi članici in imajo ti organi na voljo njihove rezultate oziroma lahko zahtevajo njihovo predložitev (glej v tem smislu sodbo Komisija/Portugalska, EU:C:2005:669, točka 46 in navedena sodna praksa).

56

Ob upoštevanju navedenega je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da člen 34 PDEU in Direktiva 2004/22 nasprotujeta nacionalnima ureditvi in praksi, v skladu s katerima se vodomer za vročo vodo, ki izpolnjuje vse zahteve iz te direktive in je povezan z napravo za daljinski (telemetrični) prenos podatkov, šteje za merilni sistem in ga zato ni mogoče uporabljati v skladu z njegovim namenom, dokler v zvezi z njim in navedeno napravo, ki skupaj tvorita merilni sistem, ni bil opravljen meroslovni pregled.

57

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Člen 34 PDEU in Direktivo 2004/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalnima ureditvi in praksi, v skladu s katerima se vodomer za vročo vodo, ki izpolnjuje vse zahteve iz te direktive in je povezan z napravo za daljinski (telemetrični) prenos podatkov, šteje za merilni sistem in ga zato ni mogoče uporabljati v skladu z njegovim namenom, dokler v zvezi z njim in navedeno napravo, ki skupaj tvorita merilni sistem, ni bil opravljen meroslovni pregled.