1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 10 ES, 43 ES in 48 ES.

2

Ta predlog je bil vložen na podlagi zahteve, ki jo je Amiraike Berlin GmbH (v nadaljevanju: Amiraike), družba nemškega prava, vložila za imenovanje likvidacijskega upravitelja za premoženje, ki ga ima v Nemčiji Aero Campus Cottbus Ltd (v nadaljevanju: AeroCC), družba angleškega prava.

3

Člen 273 zakona o gospodarskih družbah (Aktiengesetz) z dne 6. septembra 1965 (BGBl. 1965 I, str. 1086, v nadaljevanju: zakon o delniških družbah) v poglavju z naslovom „Konec likvidacije“ določa:

„1.   Likvidacijski upravitelji morajo po likvidaciji in vložitvi končnih obračunov prijaviti konec likvidacije, da se vpiše v sodni register. Družba se izbriše.

[…]

4.   Če se pozneje izkaže, da so potrebni drugi likvidacijski ukrepi, sodišče na zahtevo zainteresirane stranke znova imenuje likvidacijskega upravitelja ali določi drugega. […]

5.   Zoper odločbe, sprejete na podlagi odstavkov 2, 3 in 4, prvi stavek, se lahko vloži neposredna pritožba.“

4

V skladu s členom 145 zakona o postopku v nepravdnih zadevah (Gesetz über die Angelegenheiten der freiwilligen Gerichtsbarkeit) z dne 17. maja 1998 je Amtsgericht pristojno za imenovanje likvidacijskega upravitelja na podlagi člena 273(4) zakona o delniških družbah.

5

V skladu s členom 43(1) uvedbenega zakona k civilnemu zakoniku (Einführungsgesetz zum Bürgerlichen Gesetzbuch) stvarne pravice ureja pravo države, v kateri je stvar.

6

Zakon o družbah iz leta 2006 (Companies Act 2006, v nadaljevanju: CA 2006) določa, da morajo družbe z omejeno odgovornostjo predložiti letne računovodske izkaze.

7

Člen 1000 CA 2006 določa:

8

Člen 1012 CA 2006 določa:

[…]“

9

Spor o glavni stvari se nanaša na nepravdno zadevo, katere predmet je imenovanje „dodatnega“ likvidacijskega upravitelja za premoženje družbe AeroCC v Nemčiji na podlagi analogije s členom 273(4) zakona o delniških družbah v skladu z načeli nemškega prava o odcepljeni družbi.

10

Družba AeroCC je bila v obliki družbe z omejeno odgovornostjo ustanovljena v Angliji in Walesu 8. aprila 2005 in vpisana v register gospodarskih družb v Cardiffu.

11

Upravitelji te družbe so nato pozabili predložiti letne računovodske izkaze, ki bi jih potrdil britanski davčni svetovalec, kot se zahteva po pravu britanskih družb. Družba AeroCC je bila po mnenju predložitvenega sodišča zato januarja 2008 izbrisana iz registra gospodarskih družb, zaradi česar je bilo njeno premoženje preneseno na britansko krono.

12

Družba AeroCC je imela samo eno agencijo v Nemčiji. Družba AeroCC ima vseeno različna sredstva v Nemčiji, in sicer v bistvu delež v civilnopravni družbi s sedežem v Berlinu, ki ima nepremičnine v Nemčiji, več pravic do prenosa zemljišč v Nemčiji in tudi različne odškodninske terjatve.

13

Družba Amiraike, večinska družbenica družbe AeroCC, je 16. junija 2008 pri predložitvenem sodišču vložila zahtevo za imenovanje „dodatnega“ likvidacijskega upravitelja za likvidacijo premoženja družbe AeroCC v Nemčiji v skladu z načelom odcepljene družbe.

14

Po mnenju predložitvenega sodišča je ukrep, kakršen je določen v členu 1012 CA 2006, razlastitveni ukrep. A čeprav taki ukrepi načeloma ne bi smeli učinkovati zunaj ozemlja države, ki jih določi, pa v zadevi v glavni stvari vseeno ni tako. Po mnenju predložitvenega sodišča se družba, če se pri uveljavljanju svobode ustanavljanja, ki jo ima na podlagi členov 43 ES in 48 ES, zavestno podvrže pravu družb države članice, ne more sklicevati na ugodnejše pravo družb druge države članice, na ozemlju katere je del njenih sredstev, da bi se izognila nekaterim negativnim pravnim učinkom prenehanja te družbe na podlagi prava države članice, v kateri je bila ustanovljena. Tako izbiranje najboljšega bi bilo v nasprotju s pravom Skupnosti, ne da bi se bilo mogoče v zvezi s tem sklicevati na nemški pojem „odcepljene družbe“ (Spaltgesellschaft), saj je to star pravni pojem iz obdobja hladne vojne.

15

V teh okoliščinah je Amtsgericht Charlottenburg prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba določbe primarnega prava Skupnosti, še zlasti člene 10 ES, 43 ES in 48 ES, ter načelo vzajemnega priznavanja vsakokratnih nacionalnih pravnih ureditev držav članic [Evropske s]kupnosti razlagati tako, da ena država članica (prva država članica) z ratifikacijo primarnega prava Skupnosti razglasi, da se z učinkovanjem razlastitvenega ukrepa pravne ureditve druge države članice na svojem ozemlju načeloma strinja vselej, če se je družba zasebnega prava, ki jo je prizadel razlastitveni ukrep, pred tem pri izvajanju svoje svobode ustanavljanja, zagotovljene s pravom Skupnosti, zavestno podvrgla pravu družb druge države članice, ki odreja razlastitev, vendar pa je gospodarsko dejavna v prvi državi članici in tam razpolaga s premoženjem družbe, za katero velja razlastitveni ukrep?“

16

Družba Amiraike in nemška vlada menita, da odločba, ki jo mora sprejeti Amtsgericht Charlottenburg, nima narave sodne prakse. Torej je treba uvodoma preveriti, ali mora Amtsgericht Charlottenburg v tej zadevi sprejeti odločbo, ki bi imela naravo sodne prakse, da bi preverili, ali je Sodišče pristojno, da v skladu s členom 234 ES odloči o vprašanju, ki mu je bilo postavljeno.

17

V zvezi s tem Amtsgericht Charlottenburg, čeprav je nedvomno „sodišče“, lahko sproži postopek pred Sodiščem na podlagi člena 234 ES le, če pred njim poteka postopek in če odloča v okviru postopka, ki bo privedel do izdaje odločbe, ki ima naravo sodne odločbe (glej sklepa z dne 18. junija 1980 v zadevi Borker, 138/80, Recueil, str. 1975, točka 4, in z dne v zadevi Greis Unterweger, 318/85, Recueil, str. 955, točka 4; sodbe z dne v zadevi Job Centre, imenovana „Job Centre I“, C-111/94, Recueil, str. I-3361, točka 9; z dne v zadevi Salzmann, C-178/99, Recueil, str. I-4421, točka 14; z dne v zadevi Lutz in drugi, C-182/00, Recueil, str. I-547, točka 13; z dne v zadevi Längst, C-165/03, ZOdl., str. I-5637, točka 25, in z dne v zadevi Standesamt Stadt Niebüll, C-96/04, ZOdl., str. I-3561, točka 13).

18

V zadevi v glavni stvari je iz spisa razvidno, da je Amtsgericht Charlottenburg Sodišču predložilo vprašanje za sprejetje predhodne odločbe kot upravni organ. Namreč, predmet odločbe, ki jo je treba sprejeti, je samo imenovanje „dodatnega“ likvidacijskega upravitelja za premoženje družbe AeroCC v Nemčiji. Ob neposredni uporabi ali uporabi po analogiji člena 273(4) zakona o delniških družbah je bistvena naloga sodišča, da odloči, ali je oseba, ki jo predlaga tožeča stranka, ali katera druga oseba sposobna likvidirati preostalo premoženje družbe, izbrisane iz registra.

19

Poleg tega nič v spisu ne kaže, da v tej zadevi pred Amtsgericht Charlottenburg poteka spor med družbo Amiraike in morebitno toženo stranko. Nasprotno, glede na uvod obrazložitvene odločbe gre samo za „zadevo“ gospodarskega prava, in ne za „spor“. V tem uvodu sta navedena samo ime in naslov družbe AeroCC. Poleg tega v predstavitvi dejstev v obrazložitveni odločbi ni omenjena nobena oseba ali institucija, ki nasprotuje zahtevi, ki jo je družba Amiraike vložila v zvezi z družbo AeroCC, v kateri ima večinski delež.

20

Poleg tega iz spisa, predloženega Sodišču, nikakor ni razvidno, da je bila zaradi položaja družbe Amiraike, preden je Amtsgericht Charlottenburg predložilo vprašanje Sodišču, izdana odločba, zoper katero bi bilo mogoče pri tem sodišču vložiti tožbo. To sodišče je torej prvi organ, ki mora odločati o zahtevi za imenovanje likvidacijskega upravitelja za družbo AeroCC.

21

Iz tega sledi, da v zadevi v glavni stvari Amtsgericht Charlottenburg deluje kot upravni organ, ne da bi moralo hkrati odločati o sporu, tako da deluje v okviru izvajanja nesodne funkcije.

22

Ob upoštevanju zgornjega je treba na podlagi členov 92(1) in 103(1) Poslovnika Sodišča ugotoviti, da Sodišče očitno ni pristojno za odločanje o vprašanju, ki ga je postavilo Amtsgericht Charlottenburg.

23

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred nacionalnim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) sklenilo:

Sodišče Evropske unije je očitno nepristojno za odgovor na vprašanje, ki ga je Amtsgericht Charlottenburg postavilo v odločbi z dne 7. novembra 2008.