–

za Lutz GmbH T. Lutz,

–

za Evropsko komisijo B.‑R. Killmann in A. Caeiros, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifne podštevilke 6212 20 00 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 (UL 2012, L 304, str. 1) (v nadaljevanju: KN).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Lutz GmbH in Hauptzollamt Hannover (glavni carinski urad v Hannovru, Nemčija) glede tarifne uvrstitve spodnjih hlač za oblikovanje postave.

3

Drugi del KN, naslovljen „Seznam carin“, vključuje oddelek XI, naslovljen „Tekstil in tekstilni izdelki“. Ta oddelek vsebuje poglavji 61 in 62.

4

V poglavju 61 KN, naslovljenem „Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani“, je opomba 2(a), v skladu s katero v to poglavje ne spadajo izdelki iz tarifne številke 6212.

5

Tarifna podštevilka 6108 22 00 KN se nanaša na „[k]ombineže, spodnja krila, spodnjice brez hlačnic, spodnje hlače, spalne srajce, pižame, negližeje, kopalne plašče, jutranje halje in podobne izdelke, za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane – [s]podnjice brez hlačnic in spodnje hlače iz umetnih ali sintetičnih vlaken“.

6

Ta tarifna podštevilka določa konvencionalno stopnjo dajatve v višini 12 %.

7

V poglavju 62 KN, naslovljenem „Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani“, je opomba 1, v skladu katero to poglavje obsega samo gotove izdelke iz katerega koli tekstilnega materiala razen vate, izvzeti pa so izdelki iz pletenih ali kvačkanih materialov (razen izdelkov iz tarifne številke 6212).

8

Tarifna številka 6212 KN se nanaša na „[m]odrčke, opasnike, steznike, naramnice, pasove za nogavice, podveze in podobne izdelke in njihove dele, vključno s pletenimi ali kvačkanimi“.

9

Tarifna podštevilka 6212 20 00 KN se nanaša na „[m]odrčke, opasnike, steznike, naramnice, pasove za nogavice, podveze in podobne izdelke in njihove dele, vključno s pletenimi ali kvačkanimi – [o]pasnike in opasnike s hlačkami s hlačnicami različnih dolžin [stezne spodnje hlače]“.

10

Tarifna podštevilka 6212 90 00 KN se nanaša na modrčke, opasnike, steznike, naramnice, pasove za nogavice, podveze in podobne izdelke in njihove dele, vključno s pletenimi ali kvačkanimi, ki niso modrčki, opasniki in stezne spodnje hlače, korzeleti.

11

Konvencionalna stopnja dajatve, ki se uporablja za celotno tarifno številko 6212, je 6,5 %.

12

V skladu s členom 9(1) Uredbe št. 2658/87 Komisija sprejme pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi Evropske unije (v nadaljevanju: pojasnjevalne opombe h KN).

13

Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da so za rešitev spora o glavni stvari upoštevne pojasnjevalne opombe h KN, objavljene 4. marca 2015 v Uradnem listu Evropske unije (UL 2015, C 76, str. 1). V pojasnjevalni opombi h KN, ki se nanaša na tarifno podštevilko 6212 20 00, je navedeno:

„Opasniki in opasniki s hlačkami s hlačnicami različnih dolžin [stezne spodnje hlače]

Ta tarifna podštevilka zajema opasnike s hlačkami [stezne spodnje hlače], vključno pletene ali kvačkane, krojene v obliki spodnjic s hlačnicami ali brez, ali spodnjic, ki segajo do pasu, s hlačnicami ali brez.

Imeti morajo naslednje lastnosti:

14

Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO), je bil ustanovljen s konvencijo o ustanovitvi tega sveta, sklenjeno v Bruslju 15. decembra 1950. Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je pripravila SCO, vzpostavljen pa je bil z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983, ki je bila skupaj s Protokolom o spremembi z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

15

Na podlagi člena 6(1) te konvencije je bil pri Svetu za carinsko sodelovanje ustanovljen odbor z imenom „Odbor za harmonizirani sistem“, sestavljen iz predstavnikov vsake pogodbene stranke. Njegova naloga je zlasti predlaganje sprememb navedene konvencije in priprava pojasnjevalnih opomb (v nadaljevanju: pojasnjevalne opombe HS), mnenj o klasifikaciji in drugih navodil za razlago HS.

16

Glede na pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6212 k tej tarifni številki spada blago, ki je namenjeno opori določenega dela telesa ali držanju različnih oblačil pri nošenju, in deli tega blaga, to blago pa je lahko izdelano iz različnih tekstilnih materialov, tudi elastičnih, vključno s pletenimi in kvačkanimi.

17

Družba Lutz je oktobra 2013 zahtevala zavezujočo tarifno informacijo za hlačke za oblikovanje postave in je v svoji zahtevi predlagala uvrstitev teh hlačk pod tarifno podštevilko 6212 90 00 KN.

18

Nemški carinski organi so izdali zavezujočo tarifno informacijo, v skladu s katero je treba navedene hlačke uvrstiti pod tarifno podštevilko 6108 22 00 KN.

19

Družba Lutz, ki je menila, da je uvrstitev napačna, je vložila ugovor, s katerim ni uspela, nato pa je vložila tožbo pri Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu, Nemčija).

20

To sodišče navaja, da gre pri zadevnem izdelku za hlačke za oblikovanje postave, izdelane kot hipster hlačke, iz pletenega tekstila, ki so tako po višini kot po širini elastične. Pojasnjuje, da so te hlačke, če se jih povleče z rokami, manj raztegljive po širini kot po višini in da je lahko vprašanje, v kolikšni meri so manj raztegljive po širini, predmet različnih presoj glede na osebne zaznave. Predložitveno sodišče navaja, da ta izdelek ne vsebuje posebnih neelastičnih elementov, ki bi bili vdelani po širini.

21

Po mnenju navedenega sodišča so določbe, ki so pomembne za rešitev spora o glavni stvari, tarifni podštevilki 6108 22 00 in 6212 20 00 KN ter pojasnjevalne opombe h KN v zvezi z navedenima podštevilkama.

22

Meni, da če naj bi pri zadevnem izdelku šlo za stezne spodnje hlače v smislu tarifne podštevilke 6212 20 00 (opasniki in stezne spodnje hlače), bi ta moral biti razvrščen pod tarifno številko 6212, ki v primerjavi s tarifno številko 6108 natančneje poimenuje blago.

23

Predložitveno sodišče pojasnjuje, da če pa pri tem blagu ne bi šlo za stezne spodnje hlače v smislu tarifne podštevilke 6212 20 00, bi ga bilo treba uvrstiti v tarifno številko 6108, in sicer v tarifno podštevilko 6108 22 00 (spodnjice brez hlačnic in spodnje hlače iz umetnih ali sintetičnih vlaken).

24

To sodišče dodaja, da pojasnjevalna opomba h KN v zvezi s tarifno podštevilko 6212 20 00 natančneje opredeljuje „stezne spodnje hlače“ v smislu te tarifne podštevilke in da ni sporno, da ima zadevni izdelek značilnosti, opisane v drugem odstavku, točki (a) in (c), te pojasnjevalne opombe.

25

V teh okoliščinah je po mnenju navedenega sodišča v obravnavanem primeru odločilno vprašanje, ali ima navedeni izdelek poleg teh značilnosti tudi tisto, navedeno v drugem odstavku, točka (b), prvi stavek, navedene pojasnjevalne opombe, torej ali je elastičen po višini z omejeno elastičnostjo po širini.

26

Vendar meni, da besedna zveza, navedena v drugem odstavku, točka (b), prvi stavek, te pojasnjevalne opombe, in sicer „po višini morajo biti elastični, po širini pa omejeno elastični“, ni dovolj jasna in natančna.

27

Tako navedeno sodišče s svojimi vprašanji Sodišče prosi za razlago drugega odstavka, točka (b), prvi stavek, pojasnjevalne opombe h KN v zvezi s tarifno podštevilko 6212 20 00.

28

Prvič, predložitveno sodišče, ki izhaja iz predpostavke, da morajo biti stezne spodnje hlače vedno elastične po širini, se sprašuje zlasti o primerjavi, ki jo je treba opraviti med to elastičnostjo in elastičnostjo po višini. V zvezi s tem pojasnjuje, da bi morala biti elastičnost po širini znatno manjša kot elastičnost po višini, saj elastičnost po širini, ki bi bila od elastičnosti po višini le nekoliko manjša, ne bi izpolnjevala zahtev iz navedene pojasnjevalne opombe.

29

Drugič, to sodišče poudarja, da bi se lahko značilnost, opredeljena kot „omejena“, nanašala tudi na absolutno omejenost elastičnosti po širini, v smislu, da bi se pri elastičnosti steznih spodnjih hlač po širini z dodatnimi steznimi mehanizmi povzročila fiksna omejitev, ki bi elastičnost po širini ustavila na določeni točki njenega raztezanja. V zvezi s tem bi lahko drugi odstavek, točka (b), drugi stavek, pojasnjevalne opombe h KN v zvezi s tarifno podštevilko 6212 20 00 kazal na to, da se nanaša na tovrstno omejeno elastičnost.

30

Po mnenju navedenega sodišča se prav tako postavlja vprašanje, katera so objektivna merila, na podlagi katerih bi bilo treba primerjati bodisi elastičnost po višini in elastičnost po širini bodisi, če obstaja absolutna omejitev elastičnosti po širini, opredelitev take omejitve. Kar zadeva predpostavko, ki temelji na primerjavi elastičnosti po višini in elastičnosti po širini, bi bilo mogoče uporabiti povsem senzorični preizkus z ročnim raztezanjem materiala ali pa tehnične merilne postopke, s katerimi se pridobijo podatki o raztegljivosti uporabljenega materiala.

31

Nazadnje, predložitveno sodišče ugotavlja, da če na podlagi drugega odstavka, točka (b), prvi stavek, pojasnjevalne opombe h KN v zvezi s tarifno podštevilko 6212 20 00 ni mogoče opredeliti značilnosti in lastnosti zadevnih steznih spodnjih hlač, ki so upoštevne za to uvrstitev, bi se bilo treba glede zahtev, ki jih mora izpolnjevati elastičnost po širini, in ob upoštevanju pojasnjevalne opombe HS v zvezi s tarifno številko 6212, opreti le na obstoj dokazljive funkcije opore nekaterim delom telesa.

32

V teh okoliščinah je Finanzgericht Hamburg (finančno sodišče v Hamburgu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

33

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, v kolikšni meri morajo biti spodnje hlače elastične po širini, da bi spadale pod tarifno številko 6212 20 00 KN.

34

Najprej je treba opozoriti, da morajo biti spodnje hlače v skladu z besedno zvezo, navedeno v drugem odstavku, točka (b), prvi stavek, pojasnjevalne opombe h KN v zvezi s tarifno podštevilko 6212 20 00, da bi se jih uvrstilo v navedeno podštevilko, „po višini […] elastične, po širini pa omejeno elastične“.

35

Vendar je treba glede pojasnjevalnih opomb h KN poudariti, da čeprav te pomembno prispevajo k razlagi vsebine različnih tarifnih številk, nimajo zavezujočega učinka (glej v tem smislu sodbo z dne 9. junija 2016, MIS, C‑288/15, EU:C:2016:424, točka 23 in navedena sodna praksa).

36

Poudariti je treba, da je iz oddelka A, naslovljenega „Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature“, iz naslova I „Splošna pravila“ prvega dela KN, naslovljenega „Uvodne določbe“, razvidno, da uvrščanje blaga poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k oddelkom ali poglavjem, medtem ko je treba naslove oddelkov, poglavij in podpoglavij razumeti zgolj okvirno (glej v tem smislu sodbo z dne 8. decembra 2016, Lemnis Lighting, C‑600/15, EU:C:2016:937, točka 35).

37

Zaradi zagotavljanja pravne varnosti in lažjega nadzora je torej treba odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno iskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in opomb oddelka ali poglavja (sodbi z dne 8. decembra 2016, Lemnis Lighting, C‑600/15, EU:C:2016:937, točka 36, in z dne 16. februarja 2017, Aramex Nederland, C‑145/16, EU:C:2017:130, točka 22).

38

Spomniti je treba, da je Svet Evropske unije Komisiji, ki deluje v sodelovanju s carinskimi strokovnjaki držav članic, podelil široko pooblastilo za prosto odločanje glede natančnejše določitve vsebine tarifnih številk, ki so upoštevne za uvrstitev določenega blaga. Vendar pooblastilo, ki je dano Komisiji za sprejemanje ukrepov iz člena 9(1)(a), (b), (d) in (e) Uredbe št. 2658/87, kot je priprava dodatnih opomb, tej ne daje dovoljenja za spreminjanje vsebine tarifnih številk, ki so bile določene na podlagi HS, vzpostavljenega z Mednarodno konvencijo o HS, glede katerega se je Evropska unija na podlagi člena 3 te konvencije zavezala, da ne bo spreminjala njegovega obsega (sodba z dne 12. februarja 2015, Raytek in Fluke Europe, C‑134/13, EU:C:2015:82, točka 29 in navedena sodna praksa).

39

Iz besedila tarifne številke 6212 KN je razvidno, da v to tarifno številko spadajo „modrčki, opasniki, stezniki, naramnice, pasovi za nogavice, podveze in podobni izdelki in njihovi deli, vključno s pletenimi ali kvačkanimi“. Poleg tega se tarifna podštevilka 6212 20 00 KN v okviru tarifne številke 6212 KN posebej nanaša na „opasnike in opasnike s hlačkami s hlačnicami različnih dolžin [stezne spodnje hlače]“.

40

V zvezi s pojasnjevalnimi opombami HS je treba poudariti, da te sicer niso zavezujoče, vendar so pomembno sredstvo za enotno uporabo skupne carinske tarife in zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago (sodba z dne 17. marca 2016, Sonos Europe, C‑84/15, EU:C:2016:184, točka 33 in navedena sodna praksa).

41

Spomniti je treba, da glede na pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6212 k tej tarifni številki spada blago, ki je namenjeno opori določenega dela telesa ali držanju različnih oblačil pri nošenju, in deli tega blaga in da je to blago lahko izdelano iz različnih tekstilnih materialov, tudi elastičnih, vključno s pletenimi in kvačkanimi.

42

Iz generičnih izrazov „opasnik“, „stezne spodnje hlače“ in „steznik“, podkrepljenih z napotitvami, navedenimi v prilogi k pisnemu stališču, ki ga je Sodišču predložila Komisija, je razvidno, da imajo izdelki, ki ustrezajo tem izrazom, učinek opore in oblikovanja človeškega telesa, ki se doseže tako, da se na njem izvaja zategovanje.

43

Tak učinek pa je mogoč, le če je elastičnost teh izdelkov po širini močno zmanjšana.

44

Komisija navaja, da mora biti taka elastičnost po širini absolutno omejena, kar zahteva, da se uporabijo neelastični materiali ali da so elementi, sestavljeni iz takih materialov, posebej vdelani v stezne spodnje hlače.

45

Čeprav je treba priznati, da je treba elastičnost po širini močno omejiti, pa ni očitno, da bi bilo nujno, da stezne spodnje hlače vsebujejo neelastične materiale ali elemente.

46

Zdi se namreč tehnično izvedljivo, da so pri cevasto pletenih opasnikih in steznih spodnjih hlačah zoževalni deli vdelani pri pletenju.

47

Prav tako je treba upoštevati namen proizvoda iz postopka v glavni stvari, saj je ta namen lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezan z navedenim proizvodom, pri čemer je treba neločljivo povezanost presojati glede na objektivne značilnosti in lastnosti tega proizvoda (glej v tem smislu sodbo z dne 26. aprila 2017, Stryker EMEA Supply Chain Services, C‑51/16, EU:C:2017:298, točka 40 in navedena sodna praksa).

48

Glede na namen proizvoda iz spora o glavni stvari, ki ga je predložitveno sodišče opredelilo kot „hlačke za oblikovanje postave“, glavni carinski urad v Hannovru pa kot „seamless shapewear“, je očitno, da se z njegovim delovanjem želi doseči učinek opore in oblikovanja človeškega telesa. Ta proizvod naj bi torej imel – kar mora preveriti predložitveno sodišče – bistveno značilnost močno omejene elastičnosti po širini, da bi dajal oporo človeškemu telesu in ustvaril objektivni učinek vitkejše postave.

49

V zvezi s tem družba Lutz v bistvu trdi, da drugače kot pri klasičnih steznikih in opasnikih, pri katerih se učinek opore in oblikovanja človeškega telesa na splošno doseže z neprožno tkanim trebušnim delom in elastičnimi stranskimi deli, kar pomeni sestavo različnih delov s šivalnim strojem, je novi sistem krožno pletenih opornih pasov, prisotnih pri tem spodnjem perilu, ki predstavlja patentirano tehnološko inovacijo, avtomatično vdelan v predele nadzora zoževanja, tako da je pri tem spodnjem perilu vgrajen učinek postopnega zatezanja.

50

Tako je treba ugotoviti, da je mogoče zadevni opasnik ali stezne spodnje hlačne od običajnega spodnjega perila razlikovati na podlagi močno zmanjšane elastičnosti po širini, zaradi opore človeškemu telesu in zagotavljanja vitkejše postave.

51

Poleg tega se s pojasnjevalnimi opombami h KN, navedenimi v točkah 13 in 34 te sodbe, ne želi pogojiti uvrstitve opasnika ali steznih spodnjih hlač v tarifno podštevilko 6212 20 00 KN z absolutnim neobstojem elastičnosti po širini.

52

Zato iz značilnosti in objektivnih lastnosti spodnjih hlač iz postopka v glavni stvari izhaja, da te lahko spadajo pod tarifno podštevilko 6212 20 00 KN.

53

Predložitveno sodišče bo moralo preveriti fizične značilnosti proizvoda iz spora o glavni stvari ter trditve strank iz postopka v glavni stvari v zvezi s tem.

54

Glede na vse zgoraj navedene preudarke je treba na predložena vprašanja odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da je spodnje hlače, za katere je značilna zmanjšana elastičnost po širini, ki pa ne vsebujejo neelastičnih elementov, ki bi bili vdelani po širini, mogoče uvrstiti v tarifno podštevilko 6212 20 00 KN, če se s preizkusom dokaže, da imajo te močno zmanjšano elastičnost po širini, da bi nudile oporo človeškemu telesu in ustvarjale učinek vitkejše postave.

55

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012, je treba razlagati tako, da je spodnje hlače, za katere je značilna zmanjšana elastičnost po širini, ki pa ne vsebujejo neelastičnih elementov, ki bi bili vdelani po širini, mogoče uvrstiti v tarifno podštevilko 6212 20 00 kombinirane nomenklature, če se s preizkusom dokaže, da imajo te močno zmanjšano elastičnost po širini, da bi nudile oporo človeškemu telesu in ustvarjale učinek vitkejše postave.