SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 28. januarja 2016 ( *1 )

„Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 91/271/EGS — Čiščenje komunalne odpadne vode — Člen 4 — Sekundarni postopek čiščenja ali primerljivi postopek — Priloga I, točki B in D“

V zadevi C‑398/14,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 20. avgusta 2014,

Evropska komisija, ki jo zastopata P. Guerra e Andrade in E. Manhaeve, agenta,

tožeča stranka,

proti

Portugalski republiki, ki jo zastopajo L. Inez Fernandes, J. Reis Silva in J. Brito e Silva, agenti,

tožena stranka,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica prvega senata v funkciji predsednice drugega senata, J. L. da Cruz Vilaça, A. Arabadžiev, C. Likurgos (poročevalec) in J.-C. Bonichot, sodniki,

generalni pravobranilec: P. Cruz Villalón,

sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 17. junija 2015,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 22. septembra 2015

izreka naslednjo

Sodbo

1

Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Republika Portugalska s tem, da ni zagotovila ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode v 52 aglomeracijah, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s členom 4 Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 26), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 (UL L 311, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva 91/271).

Pravni okvir

2

V prvi, tretji, četrti in osmi uvodni izjavi Direktive 91/271 je navedeno:

„ker je bila z Resolucijo Sveta z dne 28. junija 1988 o varstvu Severnega morja in drugih voda v Skupnosti [UL C 209, str. 3] Komisija pozvana, da predloži predloge ukrepov, ki so potrebni na ravni Skupnosti za čiščenje komunalne odpadne vode;

[…]

ker je za preprečitev škodljivih vplivov na okolje zaradi odvajanja nezadostno obdelane komunalne odpadne vode splošno potrebno sekundarno čiščenje komunalne odpadne vode;

ker je v občutljivih območjih nujno zahtevati strožje čiščenje; ker bi lahko na nekaterih manj občutljivih območjih zadostovalo primarno čiščenje;

[…]

ker bi bilo potrebno spremljati čistilne naprave, sprejemne vode in odlaganje blata, da bi zagotovili varstvo okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja odpadnih voda“.

3

Člen 1 te direktive določa:

„Ta direktiva ureja zbiranje, čiščenje in odvajanje komunalne odpadne vode ter čiščenje in odvajanje odpadne vode iz določenih industrijskih sektorjev.

Cilj te direktive je varstvo okolja pred škodljivimi vplivi zgoraj navedenega odvajanja odpadne vode.“

4

Člen 2 navedene direktive določa:

„Za namene te direktive pomeni izraz:

1.

‚komunalna odpadna voda‘ odpadno vodo iz gospodinjstev ali mešanico odpadne vode iz gospodinjstev s tehnološko odpadno vodo in/ali s padavinsko vodo;

[…]

5.

‚kanalizacijski sistem‘ sistem kanalov, ki zbira in odvaja komunalno odpadno vodo;

6.

‚1 PE (populacijski ekvivalent)‘ organsko, biološko razgradljivo breme, ki ima petdnevno biokemijsko porabo kisika (BPK5) 60 g kisika na dan;

[…]

8.

‚sekundarno čiščenje‘ čiščenje komunalne odpadne vode po postopku, ki večinoma vključuje biološko čiščenje s sekundarnim posedanjem, ali drug postopek, v katerem se upoštevajo zahteve, določene v tabeli 1 Priloge I;

[…]“

5

Člen 3(1) iste direktive določa:

„Države članice za vse aglomeracije zagotovijo kanalizacijske sisteme za komunalno odpadno vodo:

najkasneje do 31. decembra 2000 za tiste s populacijskim ekvivalentom (PE) nad 15.000

in

najkasneje do 31. decembra 2005 za tiste s PE med 2000 in 15.000.

[…]“

6

Člen 4 Direktive 91/271 določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da bo komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku, kot sledi:

najkasneje do 31. decembra 2000 za vse izpuste iz aglomeracij s PE večjim od 15.000,

najkasneje do 31. decembra 2005 za vse izpuste iz aglomeracij s PE med 10.000 in 15.000,

najkasneje do 31. decembra 2005 za izpuste v sladke vode in v estuarije iz aglomeracij s PE med 2000 in 10.000.

[…]

3.   Izpusti iz komunalnih čistilnih naprav, opisanih v odstavkih 1 in 2, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve iz dela B Priloge I. […]

[…]“

7

Člen 8(1) te direktive določa:

„Države članice lahko v izrednih primerih zaradi tehničnih težav in za prebivalstvo na geografsko razmejenih območjih pri Komisiji vložijo posebno prošnjo za podaljšanje roka za uskladitev s členom 4.“

8

Člen 15(1), prva alinea, in (4) navedene direktive določa:

„1.   Pristojne oblasti ali ustrezni organi spremljajo:

izpuste iz komunalnih čistilnih naprav, da bi preverili, če izpolnjujejo zahteve iz Priloge I.B, v skladu s kontrolnimi postopki, določenimi v Prilogi I.D,

[…]

4.   Podatki, ki jih pristojne oblasti ali ustrezni organi zberejo v skladu z odstavki 1, 2 in 3, se shranijo v državi članici in se dajo na razpolago Komisiji v šestih mesecih od prejema prošnje.“

9

Točka B Priloge I k isti Direktivi 91/271 z naslovom „Izpust iz komunalnih čistilnih naprav v sprejemne vode“ določa:

„1.

Komunalne čistilne naprave morajo biti načrtovane ali prilagojene tako, da je možno vzeti vzorec vtočne odpadne vode in iztočne prečiščene vode pred izpustom v sprejemne vode.

2.

Izpusti iz komunalnih čistilnih naprav, ki so podvrženi čiščenju v skladu s členoma 4 in 5, morajo izpolnjevati zahteve iz tabele 1.

[…]“

10

Točka D Priloge I k Direktivi 91/271 v zvezi z referenčnimi metodami za spremljanje in vrednotenje rezultatov določa:

„1.

Države članice zagotovijo, da se uporablja metoda spremljanja, ki zadošča vsaj ravni spodaj opisanim zahtevam.

Lahko se uporabljajo alternativne postopke tistim, navedenim v odstavkih 2, 3 in 4, če je možno dokazati, da so dobljeni rezultati enakovredni.

Države članice posredujejo Komisiji vse potrebne informacije o uporabljenih postopkih. Če Komisija meni, da pogoji po odstavkih 2, 3 in 4 niso izpolnjeni, poda Svetu ustrezen predlog.

2.

Pretočno ali časovno sorazmerni 24-urni vzorci se zbirajo vedno v isti, dobro opredeljeni točki na iztoku in po potrebi na vtoku čistilne naprave, da bi spremljali skladnost z zahtevami za izpustno odpadno vodo, določenimi v tej direktivi.

Uporablja se dobra mednarodna laboratorijska praksa, s katero se čim bolj zmanjša degradacija vzorcev med zbiranjem in analizo.

3.

Najmanjše letno število vzorcev se določi glede na velikost čistilne naprave in se jih zbira v rednih časovnih presledkih skozi celo leto:

‐ PE od 2000 do 9999

12 vzorcev v prvem letu.

štiri vzorce v naslednjih letih, če je možno pokazati, da je voda v prvem letu ustrezala določbam Direktive; če eden izmed štirih vzorcev ne ustreza, je potrebno v naslednjem letu vzeti 12 vzorcev.

– PE od 10.000 do 49.999:

12 vzorcev

[…]

4.

Šteje se, da očiščena odpadna voda zadošča ustreznim vrednostim, če vzorci vode za vsak ustrezen parameter, ki se upošteva posamezno, pokažejo, da ustreza odgovarjajoči vrednosti parametra na naslednji način:

(a)

za parametre, določene v tabeli 1 in členu 2(7), je največje dovoljeno število vzorcev, ki ne zadostijo zahtevam, izraženim v koncentracijah in/ali odstotku zmanjšanja v tabeli 1 in členu 2(7), določeno v tabeli 3;

(b)

neustrezni vzorci, vzeti pod normalnimi pogoji obratovanja, se od vrednosti parametrov iz tabele 1, izraženih s koncentracijo, ne smejo razlikovati za več kot 100 %. Za vrednosti parametra neraztopljene snovi, izražene s koncentracijo, je sprejemljiva razlika do 150 %;

[…]

5.

Ekstremne vrednosti zadevne kvalitete vode se ne upoštevajo, če so posledica neobičajnih razmer, kot je na primer močno deževje.“

11

Tabela 1 iz Priloge I k tej direktivi vsebuje zahteve za izpuste iz komunalnih čistilnih naprav, ki so predmet določb členov 4 in 5 navedene direktive. Tako so navedeni:

Parametri

koncentracija:

najnižji odstotek zmanjšanja [glede na vrednost iz dotoka]

referenčna metoda merjenja

Biokemijska potreba po kisiku (BPK5 pri 20 °C) brez nitrifikacije […]

25 mg/l O2

70–90

[…]

[…]

Kemijska potreba po kisiku (COD)

125 mg/l O2

75

[…]

Neraztopljene snovi

35 mg/l […]

35 po členu 4(2) (PE večji od 10.000)

60 po členu 4(2) (PE med 2000 in 10.000)

90 […]

90 po členu 4(2) (PE večji od 10.000)

70 po členu 4(2) (PE med 2000 in 10.000)

[…]

12

Tabela 3 iz Priloge I k Direktivi 91/271 med drugim določa, da če je število vzorcev, zbranih v nekem letu, med štiri in sedem, se največje število vzorcev, pri katerih so dopustna odstopanja, določi na enega. Če je število vzorcev, zbranih v določenem letu, med osem in šestnajst, se največje število vzorcev, pri katerih so dopustna odstopanja, določi na dva.

Predhodni postopek

13

Komisija je 23. novembra 2009 Portugalski republiki poslala uradni opomin, v katerem je navedla, da ta ni spoštovala obveznosti iz členov 3, 4 in 10 Direktive 91/271 v zvezi s 186 aglomeracijami, ki so na ozemlju te države članice, ter jo zato pozvala, naj poda pripombe.

14

Portugalska republika je 19. februarja 2010 na ta uradni opomin odgovorila tako, da je posredovala informacije v zvezi z zadevnimi 186 aglomeracijami in prilagodila svoj odgovor iz dopisa z dne 12. januarja 2012.

15

Komisija je 22. junija 2012 Portugalski republiki poslala obrazloženo mnenje, v katerem je navedla, da so bile glede na pridobljene informacije nekatere aglomeracije, za katere se je štelo, da so v nasprotju s členom 3 Direktive 91/271, na ta dan v skladu z zahtevami prava Unije, ampak da ta država članica še vedno ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 4 Direktive 91/271, v zvezi s 77 aglomeracijami s PE med 2000 in 15.000. Komisija je navedla, da je v teh 77 aglomeracijah prišlo do izpustov odpadne vode v sladko vodo ali v estuarije, tako na običajnih območjih kot tudi na občutljivih območjih, ne da bi se zagotovilo ustrezno čiščenje ali zmanjšalo biokemijsko porabo kisika (BPK) in kemijsko porabo kisika (KPK) v skladu z vrednostmi iz Priloge I k Direktivi 91/271. Komisija je tako Portugalsko republiko pozvala, naj sprejme ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s tem obrazloženim mnenjem v dveh mesecih od njegovega prejema.

16

Portugalska republika je na obrazloženo mnenje odgovorila v dopisu z dne 3. avgusta 2012, v katerem je potrdila, da je bilo 17 od teh 77 aglomeracij na ta dan v skladu z Direktivo 91/271 in da naj bi se določbe te direktive kratkoročno spoštovale v več kot polovici od 77 aglomeracij, navedenih v obrazloženem mnenju. Zavezala se je tudi, da bo Komisijo redno obveščala o razvoju stanja.

17

Ker Komisija od Portugalske republike ni prejela informacij, je v dopisu z dne 23. oktobra 2013 to državo članico vprašala o stanju izpolnitve njenih obveznosti. Ta je odgovorila v dopisu z dne 26. novembra 2013, pri čemer je navedla, da 53 aglomeracij še vedno ne ustreza zahtevam iz Direktive 91/271.

18

Portugalska republika je v dopisih z dne 10. junija in 4. julija 2014 pojasnila, da 40 aglomeracij, navedenih v obrazloženem mnenju, zdaj ustreza zahtevam iz Direktive 91/271 in da bo glede 37 aglomeracij, ki so še vedno v nasprotju z zahtevami, stanje do konca leta 2015 popravljeno za 15 od njih, pri čemer pa bo preostalih 22 aglomeracij ostalo v položaju, ki ni v skladu z zahtevami.

19

Ker Komisija s pojasnili, ki jih je podala Portugalska republika, ni bila zadovoljna, je vložila to tožbo.

Tožba

Trditve strank

20

Komisija v tožbi navaja, da Portugalska republika ni izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s členom 4 Direktive 91/271 v zvezi s čiščenjem komunalne odpadne vode v teh 52 aglomeracijah: Alvalade, Odemira, Loriga, Pereira do Campo, Vila Verde (PTAGL 420), Mação, Paço, Pontével, Vila Nova de São Bento, Castro Daire, Arraiolos, Cercal, Vale de Santarém, Castro Verde, Almodôvar, Ferreira do Alentejo, Vidigueira, Amares/Ferreiras, Alcácer do Sal, Amareleja, Gonsundeira, Salvaterra de Magos, Mogadouro, Melides, Vila Verde (PTAGL 421), Santiago do Cacém, Serpa, São Bartolomeu de Messines, Monchique, Montemor-o-Novo, Grândola, Estremoz, Maceira, Vendas Novas, Lousada, Felgueiras, Riachos, Tolosa, Meda, Alter do Chão, Tábua, Portel, Viana do Alentejo, Cinfães, Vila de Prado, Ponte de Reguengo, Canas de Senhorim, Repeses, Mangualde, Nelas, Vila Viçosa, Santa Comba Dão.

21

Komisija trdi, da bi morala Portugalska republika v skladu s členom 4 Direktive 91/271 od 1. januarja 2006 zagotoviti sekundarni postopek čiščenja ali primerljiv postopek za odvajanje komunalne odpadne vode iz teh aglomeracij, ob upoštevanju vrednosti iz tabele 1 Priloge I k Direktivi 91/271. Komisija v zvezi s tem navaja, da bi ji morala Portugalska republika, da bi izpolnila zahteve iz člena 4 te direktive, posredovati rezultate spremljanja, ki bi v skladu s Prilogo I, točka D, 3, k Direktivi 91/271 dokazovali, da je voda, zbrana na iztoku čistilne naprave v rednih časovnih razdobjih prvega leta njenega delovanja, ustrezala zahtevam iz te direktive.

22

Komisija tako meni, da bi lahko splošna in trajajoča kršitev v več majhnih aglomeracijah povzročila nepopravljivo škodo za okolje. Prav tako navaja, da finančne težave, na katere se je Portugalska republika sklicevala v predhodnem postopku, ne morejo upravičiti obstoja očitane neizpolnitve.

23

Portugalska republika je v odgovoru na tožbo poudarila, da je Komisija v tožbi priznala, da neizpolnitve obveznosti iz člena 4 Direktive 91/271 ni mogoče preveriti za 26 od 52 aglomeracij, navedenih v začetni vlogi, in sicer za: Loriga, Paço, Vila Nova de São Bento, Cercal, Vale de Santarém, Castro Verde, Almodôvar, Amares/Ferreiras, Gonsundeira, Salvaterra de Magos, Mogadouro, Melides, Vila Verde-Minho, Santiago do Cacém, Serpa, São Bartolomeu de Messines, Vendas Novas, Lousada, Felgueiras, Riachos, Meda, Alter do Chão, Tábua, Vila de Prado, Mangualde in Nelas.

24

Portugalska republika poleg tega navaja, da so bila dela glede aglomeracij Alvalade, Odemira, Pereira do Campo, Vila Verde – Sintra, Mação, Arraiolos, Ferreira do Alentejo, Vidigueira, Alcácer do Sal, Amareleja, Montemor-o-Novo, Grândola, Estremoz, Maceira, Portel, Cinfães, Canas de Senhorim, Repeses, Vila Viçosa in Santa Comba Dão, potrebna za to, da bi naprave za čiščenje komunalne odpadne vode ustrezale zahtevam iz Direktive 91/271, v času vložitve njenega odgovora na tožbo že v teku in bodo vsekakor končana pred koncem leta 2015.

25

Glede aglomeracij Pontével, Castro Daire, Monchique, Tolosa, Viana do Alentejo in Ponte de Reguengo so bile po mnenju Portugalske republike študije in ukrepi, potrebni za uskladitev z zahtevami iz člena 4 Direktive 91/271, v času njene vložitve odgovora na tožbo v zaključni fazi njihove izvedbe.

26

Ta država članica pojasnjuje, da so potekali nešteti sestanki in so bili opravljeni številni koraki za določitev razumnih rokov in za spoštovanje rokov, ki so predmet zgoraj navedenih točk te sodbe, ter navaja, da je bilo za zagotovitev izvedbe projektov v skupnostih, ki imajo finančne težave, objavljeno izredno mnenje o operativnem programu za ozemeljski razvoj (OPOR), ki zagotavlja financiranje 85 % zadevnih del.

27

Komisija v repliki vztraja pri tožbenem zahtevku za 52 aglomeracij, navedenih v njeni tožbi in navaja predvsem, da za 26 aglomeracij, navedenih v točki 23 te sodbe, Portugalska republika v odgovoru na tožbo ni priložila nobenega dokaza v utemeljitev svojih trditev. Zato Komisija ob neobstoju informacij v zvezi z zbiranjem vzorcev in uporabljenimi metodami in presojo, ki se nanaša na zadevne aglomeracije, meni, da Portugalska republika ni izpolnila zahtev iz določb Direktive 91/271. Ta institucija v zvezi s tem poudarja, da so ji bile zadnje informacije, ki jih je prejela od Portugalske republike, predložene 4. julija 2014 in so se nanašale na stanje na dan 30. junija 2014.

28

Portugalska republika v dupliki navaja, da je Komisija 22. decembra 2014 prejela dodatni odgovor na obrazloženo mnenje, v katerem je navedla stanje zadevnih aglomeracij.

29

Na podlagi novih podatkov, predloženih Komisiji, Portugalska republika trdi, da so aglomeracije Loriga, Paço, Vila Nova de São Bento, Vale de Santarém, Gonsundeira, Salvaterra de Magos, Mogadouro, Serpa, São Bartolomeu de Messines, Riachos, Meda, Alter do Chão, Tábua in Mangualde usklajene z določbami Direktive 91/271.

30

Glede drugih aglomeracij, ki so navedene v tej tožbi, Portugalska republika navaja, bodisi, da jih je mogoče uskladiti z določbami Direktive 91/271 in da so mesečni analitični podatki v postopku pridobitve, bodisi, da uskladitev, na splošno, že poteka.

Presoja Sodišča

31

Najprej je treba navesti, da je Komisija na obravnavi pred Sodiščem predmet tožbe omejila na 44 aglomeracij in navedla, da se tožba ne nanaša več na aglomeracije Paço, Gonsundeira, Salvaterra de Magos, São Bartolomeu de Messines, Lousada, Felgueiras, Riachos in Meda.

32

Poleg tega je treba ugotoviti, da ni sporno, da imajo vse aglomeracije, glede katerih Komisija vztraja pri tožbi, PE od 2200 do 13.400.

33

Komisija meni, da obveznosti, ki jih imajo države članice v skladu s členom 4 Direktive 91/271, vključujejo izvedbo kontrol, določenih v Prilogi I, točka D, k tej direktivi, v skladu s katero je treba v obdobju enega leta zbrati najmanjše število vzorcev, ki se spreminja glede na velikost zadevne čistilne naprave, zlasti v njenem prvem letu delovanja. V zvezi s Portugalsko republiko je na obravnavi navedla, da je treba obveznosti, ki izhajajo iz člena 4 Direktive 91/271, šteti za izpolnjene, ko vzorec izpustov iz delujoče čistilne naprave pokaže vrednosti v skladu s parametri, določenimi v navedeni direktivi.

34

Člen 4(1) Direktive 91/271 določa, da „[d]ržave članice zagotovijo, da bo komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku“ in pojasnjuje, da se morajo ti postopki v skladu s PE in območjem odpadnih vod opraviti pred 31. decembrom 2000 ali pred 31. decembrom 2005. Člen 4(3) te direktive določa, da morajo izpusti iz komunalnih čistilnih naprav iz odstavka 1 tega člena „[…] izpolnjevati ustrezne zahteve iz dela B Priloge I“ navedene direktive.

35

Iz Priloge I, točka B, 1, k Direktivi 91/271 je razvidno, da „[morajo biti] komunalne čistilne naprave načrtovane ali prilagojene tako, da je možno vzeti vzorec vtočne odpadne vode in iztočne prečiščene vode pred izpustom v sprejemne vode“. V točki B, 2, je določeno, da „[morajo] izpusti iz komunalnih čistilnih naprav, ki so podvrženi čiščenju v skladu s členoma 4 in 5 [te direktive], izpolnjevati zahteve iz tabele 1“.

36

Navesti je treba, da se člen 4 Direktive 91/271 ne sklicuje na njeno Prilogo I, točka D, ki določa „[r]eferenčne metode za spremljanje in vrednotenje rezultatov“. Ta točka ustreza potrebi, navedeni v osmi uvodni izjavi te direktive, v skladu s katero „[je] potrebno spremljati čistilne naprave, sprejemne vode in odlaganje blata, da bi zagotovili varstvo okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja odpadnih voda“, in se uvršča v okvir stalnega spremljanja izpustov. V zvezi s tem Priloga I, točka D, 3, k Direktivi 91/271 določa najmanjše število vzorcev, ki jih je treba zbrati vsako leto, in določa, da v nekaterih primerih rezultati enega leta vplivajo na vzorce, ki se zberejo prihodnje leto.

37

Kot je v točki 43 sklepnih predlogov navedel generalni pravobranilec, se točka D Priloge I k Direktivi 91/271 sklicuje na trajno obveznost, s katero se skuša zagotoviti, da izpusti „dolgoročno“ izpolnjujejo standarde kakovosti, ki jim morajo zadostiti od začetka obratovanja čistilne naprave.

38

Zato čeprav člen 4 Direktive 91/271 vsebuje obveznost rezultata glede skladnosti izpustov iz komunalnih čistilnih naprav z zahtevami iz točke B Priloge I k tej direktivi, pa za vzpostavitev te skladnosti določa le, da je treba vzorce zbirati skozi vse leto.

39

Če država članica lahko predloži vzorec, ki ustreza zahtevam iz Priloge I, točka B, k Direktivi 91/271, je treba tako obveznosti, ki izhajajo iz njenega člena 4, šteti za izpolnjene.

40

Navesti je treba, da je za spoštovanje cilja varstva okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja odpadle vode, kot je navedeno v členu 1 Direktive 91/271, obveznost iz navedenega člena 4, da morajo biti izpusti iz komunalne odpadne vode predmet postopka čiščenja v skladu z zahtevami iz Priloge I, točka B, ohranjena s spremljanjem izpustov iz čistilnih naprav, določenem v členu 15(1), prva alinea, te direktive, ki se izrecno sklicuje na njeno Prilogo I, točka D. V zvezi s tem je treba navesti, da predmet obravnavane zadeve ni neizpolnitev obveznosti, ki jih ima Portugalska republika na podlagi člena 15 Direktive 91/271.

41

V utemeljitev te razlage je treba ugotoviti, da člena 3 in 4 Direktive 91/271 državam članicam nalagata enake roke, da – kar zadeva člen 3 – aglomeracije zagotovijo zbirni sistem za komunalno odpadno vodo in, da je ta – kar zadeva člen 4 – pred njenim izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku. Če bi bilo treba sprejeti razlago člena 4 Direktive 91/271, ki jo podpira Komisija, bi morali biti roki iz člena 4 te direktive postavljeni z enoletnim odstopanjem glede na roke, navedene v njenem členu 3, saj bi to leto državam članicam omogočilo odvzem vzorcev v skladu s Prilogo I, točka D, k navedeni direktivi. Vendar za uskladitev držav članic z zahtevami iz člena 4 Direktive 91/271 ni določen noben dodatni rok, poleg tistega iz njenega člena 3.

42

Poleg tega, čeprav člen 8 Direktive 91/271 dopušča podaljšanje roka, določenega za uskladitev z zahtevami iz člena 4 te direktive, je treba poudariti, da je tako podaljšanje nazadnje dovoljeno le na podlagi posebne prošnje in da se ta člen nikakor ne sklicuje na obvezno upoštevanje najmanjšega števila odvzemov, ki bi jih morala zadevna država članica opraviti v tem dodatnem roku.

43

Poleg tega ni mogoče sprejeti trditve Komisije, podane na obravnavi, da je to leto odvzemov upravičeno z „načelom projektne osnove“ iz člena 10 Direktive 91/271, ki določa upoštevanje sezonskih sprememb izpustov odpadne vode vse leto, da bi bilo mogoče upravičeno šteti, da so bile izpolnjene zahteve iz člena 4 Direktive 91/271.

44

Navedeni člen 10 namreč določa, da je treba upoštevati sezonske spremembe pri načrtovanju in gradnji naprav za čiščenje komunalne odpadne vode. Zato je treba „načelo projektne osnove“ upoštevati tudi pred začetkom obratovanja komunalnih čistilnih naprav.

45

Zato je treba ugotoviti, da člen 4 Direktive 91/271 državam članicam nalaga, da zagotovijo, da v rokih, navedenih v tem členu, zadevne aglomeracije zagotovijo ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, s katerimi so opremljene aglomeracije v skladu s členom 3 te direktive, in da ti izpusti ustrezajo zahtevam iz njene Priloge I, točka B. Ta obveznost ne pomeni, da se morajo vzorci, določeni v Prilogi I, točka D, navedene direktive, zbirati vse leto, da bi bilo mogoče upravičeno ugotoviti skladnost zadevnih naprav z zahtevami iz Priloge I, točka B, te direktive.

46

Glede na te ugotovitve je treba preučiti, ali je ta tožba zaradi neizpolnitve obveznosti v delu, v katerem se nanaša na 44 aglomeracij, ki so predmet točke 31 te sodbe, utemeljena.

47

V zvezi s tem je treba spomniti, da mora Komisija v okviru postopka za ugotovitev neizpolnitve obveznosti, začetega na podlagi člena 258 PDEU, dokazati obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti s tem, da Sodišču predloži vse potrebne dokaze, da lahko preveri obstoj te neizpolnitve obveznosti, ne da bi se lahko oprla na kakršno koli domnevo, vendar je treba upoštevati dejstvo, da je glede preverjanja pravilne uporabe nacionalnih določb za zagotovitev učinkovitega izvajanja direktive v praksi Komisija, ki nima preiskovalnih pooblastil na tem področju, zelo odvisna od dokazov, ki jih predložijo morebitni vlagatelji prijav in zadevna država članica (glej v tem smislu sodbo Komisija/Portugalska, C‑526/09, EU:C:2010:734, točka 21 in navedena sodna praksa).

48

Iz tega zlasti sledi, da če je Komisija predložila dovolj dokazov, ki kažejo na to, da se nacionalne določbe, s katerimi je bila prenesena direktiva, v praksi na ozemlju tožene države članice niso pravilno uporabljale, mora ta vsebinsko in podrobno izpodbijati tako predložene dokaze in posledice, ki izhajajo iz njih (glej v tem smislu sodbo Komisija/Portugalska, C‑526/09, EU:C:2010:734, točka 22 in navedena sodna praksa).

49

Navesti je tudi treba, da se mora obstoj neizpolnitve obveznosti presojati na podlagi položaja države članice ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, Sodišče pa ne more upoštevati poznejših sprememb (glej zlasti sodbi Komisija/Grčija, C‑440/06, EU:C:2007:642, točka 16, in Komisija/Belgija, C‑395/13, EU:C:2014:2347, točka 39).

50

V tej zadevi je bil Portugalski republiki v obrazloženem mnenju z dne 22. junija 2012 naložen dvomesečni rok od prejema tega mnenja, da se uskladi z obveznostmi, ki izhajajo iz člena 4 Direktive 91/271. Rok, določen za to uskladitev, se je tako iztekel 22. avgusta 2012.

51

Portugalska republika v zvezi z aglomeracijami Alvalade, Odemira, Pereira do Campo, Vila Verde (PTAGL 420), Mação, Pontével, Castro Daire, Arraiolos, Ferreira do Alentejo, Vidigueira, Alcácer do Sal, Amareleja, Monchique, Montemor-o-Novo, Grândola, Estremoz, Maceira, Portel, Viana do Alentejo, Cinfães, Ponte de Reguengo, Canas de Senhorim, Repeses, Vila Viçosa, Santa Comba Dão in Tolosa v odgovoru na tožbo navaja, da so bila ob vložitvi tega odgovora, dela v zvezi s čistilnimi napravami v teku ali načrtovana za uskladitev z obveznostmi iz člena 4 Direktive 91/271. Tako je dokazano, da te aglomeracije v roku, določenem v obrazloženem mnenju, niso spoštovale obveznosti iz tega člena 4, saj niso imele operativnih čistilnih naprav za odpadno vodo.

52

Glede aglomeracij Loriga, Cercal, Vale de Santarém, Castro Verde, Almodôvar, Amares/Ferreiras, Mogadouro, Melides, Vila Verde (PTAGL 421), Serpa, Vendas Novas, Vila de Prado in Nelas je iz spisa, predloženega Sodišču, zlasti iz dveh tabel portugalske uprave, ki se sklicujeta na skladnost aglomeracij s členom 4 Direktive 91/271, z dne 30. junija 2014 in z dne 10. decembra istega leta, razvidno, da so bila dela, potrebna za izpolnitev zahtev, ki izhajajo iz navedenega člena, bodisi zaključena med letoma 2013 in 2014, bodisi, da bodo dela opravljena med letoma 2014 in 2015. Zato ni sporno, da te aglomeracije ob izteku roka, dodeljenega Portugalski republiki, da bi se uskladila z zahtevami iz člena 4 Direktive 91/271, niso spoštovale obveznosti iz tega člena.

53

V zvezi z aglomeracijami Vila Nova de São Bento, Santiago do Cacém, Alter do Chão, Tábua in Mangualde je iz tabel, navedenih v prejšnji točki, razvidno, da so imele te aglomeracije od leta 2012, oziroma celo prej, na voljo operativne čistilne naprave za odpadno vodo. Če so bila ta dela končana leta 2012 ali celo prej, bi Portugalska republika rezultate prvega vzorca dejansko lahko poslala Komisiji pred iztekom roka, določenega v obrazloženem mnenju, 22. avgusta 2012. Vendar Portugalska republika pred Sodiščem v zvezi s tem ni predložila nobenega upoštevnega podatka. V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je Komisija dokazala utemeljenost svojega očitka glede teh petih aglomeracij.

54

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da Portugalska republika s tem, da ni zagotovila ustrezne ravni čiščenja izpustov iz komunalnih čistilnih naprav v skladu z upoštevnimi zahtevami iz Priloge I, točka B, k Direktivi 91/271 v aglomeracijah Alvalade, Odemira, Pereira do Campo, Vila Verde (PTAGL 420), Mação, Pontével, Castro Daire, Arraiolos, Ferreira do Alentejo, Vidigueira, Alcácer do Sal, Amareleja, Monchique, Montemor-o-Novo, Grândola, Estremoz, Maceira, Portel, Viana do Alentejo, Cinfães, Ponte de Reguengo, Canas de Senhorim, Repeses, Vila Viçosa, Santa Comba Dão, Tolosa, Loriga, Cercal, Vale de Santarém, Castro Verde, Almodôvar, Amares/Ferreiras, Mogadouro, Melides, Vila Verde (PTAGL 421), Serpa, Vendas Novas, Vila de Prado, Nelas, Vila Nova de São Bento, Santiago do Cacém, Alter do Chão, Tábua in Mangualde ni izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s členom 4 navedene direktive.

Stroški

55

V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker je Komisija predlagala, naj se Portugalski republiki naloži plačilo stroškov, in ker je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, se ji naloži plačilo stroškov.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

 

1.

Portugalska republika s tem, da ni zagotovila ustrezne ravni čiščenja izpustov iz komunalnih čistilnih naprav v skladu z upoštevnimi zahtevami iz Priloge I, točka B, k Direktivi Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008, v aglomeracijah Alvalade, Odemira, Pereira do Campo, Vila Verde (PTAGL 420), Mação, Pontével, Castro Daire, Arraiolos, Ferreira do Alentejo, Vidigueira, Alcácer do Sal, Amareleja, Monchique, Montemor-o-Novo, Grândola, Estremoz, Maceira, Portel, Viana do Alentejo, Cinfães, Ponte de Reguengo, Canas de Senhorim, Repeses, Vila Viçosa, Santa Comba Dão, Tolosa, Loriga, Cercal, Vale de Santarém, Castro Verde, Almodôvar, Amares/Ferreiras, Mogadouro, Melides, Vila Verde (PTAGL 421), Serpa, Vendas Novas, Vila de Prado, Nelas, Vila Nova de São Bento, Santiago do Cacém, Alter do Chão, Tábua in Mangualde ni izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s členom 4 navedene direktive.

 

2.

Portugalski republiki se naloži plačilo stroškov.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: portugalščina.