—

za madžarsko vlado M. Tátrai in G. Koós, agenta,

—

za Evropsko komisijo E. Montaguti in B. Béres, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 18 PDEU in 20(2)(a) PDEU.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med B. D. Nagyjem in Vas Megyei Rendőr-főkapitányság (glavna policijska postaja županije Vas, v nadaljevanju: glavna policijska postaja) glede upravne globe zaradi kršitve nacionalnih predpisov o uporabi vozila s tujo registrsko tablico na madžarskem ozemlju s strani oseb s stalnim prebivališčem na Madžarskem.

3

Na Madžarskem člen 20(1), točki 1 in 4, zakona št. I iz leta 1988 o cestnem prometu (A közúti közlekedésről szóló 1988. évi I. törvény, v nadaljevanju: zakon o cestnem prometu) določa:

„1.   Tistemu, ki krši določbe tega zakona, posebnih zakonodajnih in drugih aktov ali aktov prava Skupnosti v zvezi z imetništvom ali uporabo vozil s tujo registrsko tablico na madžarskem ozemlju s strani oseb ali subjektov s prebivališčem oziroma sedežem na Madžarskem, se lahko naloži plačilo globe.

[…]

4.   Globa, ki se naloži osebi, ki krši katero koli določbo odstavka 1, [točka (l)] […] (ni prevedeno), znaša od 10.000 HUF do 800.000 [madžarskih forintov (HUF) (približno od 32 EUR do 2500 EUR)]. Najvišji znesek glob, ki se lahko naložijo, se določi s posebnim aktom […].“

4

Člen 25/B tega zakona določa:

„1.   Vozila […] (ni prevedeno), ki imajo upravno dovoljenje in madžarske registrske tablice, ki jih je izdal organ, pristojen za cestni promet, so lahko v cestnem prometu, če:

2.   Določbe odstavka 1(a) se ne uporabijo, če:

[…]

4.   Določbe odstavka 1(b) se ne uporabijo, če:

[…]

5.   Pri nadzoru mora imetnik ali voznik vozila izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 2 in 4 izkazati z javno listino ali verodostojnim zasebnim dokumentom, napisanim v madžarskem jeziku, ali pa ima pri sebi overjen ali neoverjen prevod tega dokumenta v madžarski jezik.“

5

Člen 12/A vladne uredbe št. 156/2009 o določitvi glob, ki se naložijo v primeru kršitve nekaterih določb o cestnem prevozu blaga in potnikov ter o cestnem prometu, in o določitvi upravnih pristojnosti na področju naložitve glob (A közúti árufuvarozáshoz, személyszállításhoz és a közúti közlekedéshez kapcsolódó egyes rendelkezések megsértése esetén kiszabható bírságok összegéről, valamint a bírságolással ősszefüggő hatósági feladatokról szóló 156/2009. Kormányrendelet) z dne 29. julija 2009 določa:

„1.   Madžarski imetnik vozila, ki ni fizična oseba in ki krši določbe člena 20(1), točka l, [zakona o cestnem prometu], plača globo v znesku:

2.   Če določbe člena 20(1), točka l, [zakona o cestnem prometu] krši fizična oseba, plača globo v polovičnih zneskih od tistih, ki so navedeni v odstavku 1.

[…]“

6

B. D. Nagy je madžarski državljan s prebivališčem na Madžarskem, ki 16. maja 2013 ni bil delavec v smislu prava Unije in ni imel običajnega prebivališča v tujini.

7

Polbrat B. D. Nagyija, madžarski državljan s prebivališčem v Avstriji, je eden od družbenikov ter zakoniti zastopnik družbe Alpen-Reisen Horváth OG (v nadaljevanju: družba Alpen-Reisen), registrirane v Avstriji.

8

V skladu s pogodbo, sklenjeno 3. decembra 2010, je družba Alpen-Reisen od 7. decembra 2010 do preklica B. D. Nagyju dovolila uporabo točno določenega vozila z avstrijsko registrsko tablico.

9

B. D. Nagy navedenega vozila ni imel stalno v posesti, temveč ga je uporabljal občasno, ko ga je polbrat prosil, naj opravi nekatere naloge v zvezi z dejavnostmi družbe Alpen-Reisen. Stroške vzdrževanja vozila je nosila ta družba.

10

B. D. Nagy je 16. maja 2013 vozil prav to vozilo po Szombathelyju (Madžarska), ko je policija nad njim opravila nadzor. Pri tem nadzoru je B. D. Nagy razložil, da mu je navedeno vozilo posodil polbrat, da bi ga lahko uporabljal na Madžarskem, ni pa na kraju samem mogel predložiti pogodbe, s katero mu je bila podeljena pravica uporabe zadevnega vozila. Policisti so zato odvzeli registrski tablici in prometno dovoljenje navedenega vozila.

11

Policijska postaja v Szombathelyju (Szombathelyi Rendőrkapitányság) je B. D. Nagyju z odločbo z dne 30. maja 2013 naložila upravno globo v višini 400.000 HUF (približno 1250 EUR) zaradi kršitve predpisov o uporabi vozil s tujo registrsko oznako na madžarskem ozemlju s strani oseb s stalnim prebivališčem na Madžarskem.

12

B. D. Nagy je zoper to odločbo vložil pritožbo pri glavni policijski postaji. V utemeljitev pritožbe je navedel, da mu je njegov polbrat dovolil vožnjo zadevnega vozila in da določbe madžarskega prava, na podlagi katerih mu je bila naložena globa, kršijo pravo Unije in zlasti načelo prostega gibanja oseb. V zvezi s tem se je skliceval na zadevo, ki jo je takrat obravnavalo Sodišče in v kateri je bil kasneje sprejet sklep Kovács (C‑5/13, EU:C:2013:705) in se je nanašala na isto madžarsko zakonodajo.

13

Glavna policijska postaja je z odločbo z dne 15. julija 2013 potrdila odločbo policijske postaje v Szombathelyju. Med drugim je ugotovila, da B. D. Nagy na kraju samem ni mogel predložiti dokumenta, s katerim bi dokazoval, da je vozilo na madžarskem ozemlju uporabljal povsem zakonito.

14

B. D. Nagy je zoper to odločbo glavne policijske postaje vložil tožbo pri Szombathelyi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szombathelyju). V utemeljitev tožbe je navedel, da člena 20(1), točka l, in 25/B(1)(b) zakona o cestnem prometu, na katerih temelji odločba glavne policijske postaje z dne 15. julija 2013, kršita pravo Unije. V zvezi s tem je predložil pogodbo z dne 3. decembra 2010, s katero mu je podeljena pravica uporabe zadevnega vozila, in zatrdil, da ni nikoli opravljal poklicne dejavnosti.

15

Predložitveno sodišče je postopek v glavni stvari prekinilo do razglasitve sklepa Kovács (C‑5/13, EU:C:2013:705). Sodišče je v tem sklepu razsodilo, da je treba člen 45 PDEU razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji države članice, ki je ista, kot ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katero lahko načeloma v tej državi članici po cestnem omrežju vozijo samo vozila, ki imajo upravno dovoljenje in registrske tablice, ki jih je izdala ta država in da mora oseba s prebivališčem v tej državi članici, ki se namerava sklicevati na izjemo od tega pravila, ki temelji na dejstvu, da uporablja vozilo, ki mu ga je dal na razpolago delodajalec s sedežem v drugi državi članici, ob policijskem nadzoru na kraju samem dokazati, da izpolnjuje pogoje za to izjemo, kakršni so določeni v zadevni nacionalni zakonodaji, sicer je brez možnosti oprostitve takoj kaznovan z globo, enakovredno tisti, ki se plača v primeru kršitve obveznosti registracije.

16

Ker je bil F. T. Kovács delavec v smislu prava Unije, je Sodišče predložitvenemu sodišču v tej zadevi dalo odgovor v zvezi s členom 45 PDEU, in ne členoma 18 PDEU in 20 PDEU, ki ju je tudi navedlo v predlogu za sprejetje predhodne odločbe.

17

Po nadaljevanju postopka v glavni stvari je B. D. Nagy navedel dodatna dejstva, v skladu s katerimi naj bi polbratu kot družinski član, ki pomaga, na njegov poziv redno pomagal pri izvedbi nalog, ki so bile v interesu dejavnosti družbe Alpen‑Reisen in za katere je bilo potrebno prečkanje meje med Madžarsko in Avstrijo, niso pa bile plačane. Po navedbah predložitvenega sodišča bi moral B. D. Nagy na dan policijskega nadzora opravljati take naloge.

18

V teh okoliščinah je Szombathelyi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szombathelyju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

19

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali člena 18 PDEU in 20(2)(a) PDEU nasprotujeta nacionalni zakonodaji, v skladu s katero lahko načeloma v tej državi članici po cestnem omrežju vozijo samo vozila z upravnim dovoljenjem in registrsko tablico, ki ju je izdala ta država članica, in mora oseba s prebivališčem v tej državi članici, ki se namerava sklicevati na izjemo od tega pravila, ki temelji na dejstvu, da uporablja vozilo, ki ji ga je dal na voljo imetnik navedenega vozila, s sedežem v drugi državi članici, ob policijskem nadzoru na kraju samem dokazati, da izpolnjuje pogoje za to izjemo, kakršni so določeni v zadevni nacionalni zakonodaji, sicer se brez možnosti oprostitve takoj kaznuje z globo, enakovredno tisti, ki se plača v primeru kršitve obveznosti registracije.

20

Najprej je treba poudariti, da čeprav je predložitveno sodišče vprašanja formalno omejilo na razlago členov 18 PDEU in 20(2)(a) PDEU, taka okoliščina Sodišča ne ovira pri tem, da predložitvenemu sodišču ne bi posredovalo vseh elementov razlage prava Unije, ki bi mu lahko koristili pri presoji predložene zadeve, ne glede na to, ali se je predložitveno sodišče nanje sklicevalo v predstavitvi navedenih vprašanj (glej v tem smislu sodbi ING. AUER, C‑251/06, EU:C:2007:658, točka 38, ter van Putten in drugi, od C‑578/10 do C‑580/10, EU:C:2012:246, točka 23).

21

Na zastavljeni vprašanji je namreč treba odgovoriti ob upoštevanju vseh določb Pogodbe in sekundarne zakonodaje, ki bi lahko bile upoštevne za zadevno težavo (glej v tem smislu sodbi Mutsch, 137/84, EU:C:1985:335, točka 10, ter van Putten in drugi, od C‑578/10 do C‑580/10, EU:C:2012:246, točka 24).

22

Iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da je B. D. Nagy kot oseba s prebivališčem na Madžarskem tam v cestnem omrežju uporabljal vozilo, registrirano v drugi državi članici, ki mu ga je brezplačno posodila avstrijska družba Alpen‑Reisen, katere eden od družbenikov in zakoniti zastopnik je njegov polbrat.

23

Sodišče pa je, kot pravilno navaja Evropska komisija, v zvezi s posojilom, o katerem se dogovorijo državljani Evropske unije, ki prebivajo v različnih državah članicah, že razsodilo, da čezmejno neodplačno posojilo motornega vozila pomeni pretok kapitala v smislu člena 63 ES (glej v tem smislu sodbo van Putten in drugi, od C‑578/10 do C‑580/10, EU:C:2012:246, točki 28 in 36).

24

Ker se uporablja člen 63 PDEU, ki določa posebna pravila o prepovedi diskriminacije, se člen 18 PDEU torej ne uporablja (glej v tem smislu sodbo Missionswerk Werner Heukelbach, C‑25/10, EU:C:2011:65, točka 19).

25

V teh okoliščinah je treba zastavljeni vprašanji najprej preučiti glede na člen 63 PDEU in nato, po potrebi, glede na člen 20(2)(a) PDEU.

26

V zvezi s tem je treba poudariti, da so take omejitve v smislu člena 63(1) PDEU ukrepi, ki jih sprejmejo države članice in lahko državljane odvrnejo od sklepanja posojilnih ter posodbenih pogodb v drugih državah članicah (glej v tem smislu sodbi Komisija/Belgija, C‑478/98, EU:C:2000:497, točka 18, ter van Putten in drugi, od C‑578/10 do C‑580/10, EU:C:2012:246, točka 40).

27

V točki 29 sklepa Kovács (C‑5/13, EU:C:2013:705), ki se je nanašal na isto madžarsko zakonodajo, kot je ta iz spora v glavni stvari, je Sodišče razsodilo, da so bile posledice te zakonodaje enake ohranitvi obveznosti registracije vozila na Madžarskem.

28

Ta zakonodaja namreč vozniku, kot je tožeča stranka v postopku v glavni stvari, nalaga, naj ima vedno pri sebi dokumente, ki dokazujejo, da so pogoji za izjemo od obveznosti registracije izpolnjeni, sicer se kaznuje z globo v znesku, enakemu tistemu, ki ga se naloži osebi, ki krši obveznosti registracije vozila. Taka sankcija je očitno nesorazmerna glede na kršitev v postopku v glavni stvari, ki je očitno manjša od kršitve zaradi neregistracije vozila (glej v tem smislu sklep Kovács, C‑5/13, EU:C:2013:705, točke od 25 do 28).

29

V zvezi s tem je treba poudariti, da je položaj osebe, ki prebiva na Madžarskem in ki v cestnem omrežju te države članice uporablja vozilo, ki je v njej registrirano in ji je dano na voljo brezplačno, objektivno primerljiva s položajem enake osebe s takim prebivališčem, ki pod enakimi pogoji uporablja vozilo, registrirano v drugi državi članici. Za uporabo vozila, posojenega brezplačno, pa ne veljajo obveznosti iz prejšnje točke te sodbe, če gre za vozilo, ki je registrirano na Madžarskem.

30

Torej, razen če je vozilo, registrirano v drugi državi članici, namenjeno temu, da se na madžarskem ozemlju v bistvu uporablja trajno ali se tako dejansko uporablja, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče, nacionalna zakonodaja, kot je ta iz postopka v glavni stvari, pomeni omejitev prostega pretoka kapitala v smislu člena 63(1) PDEU (glej v tem smislu sodbo van Putten in drugi, od C‑578/10 do C‑580/10, EU:C:2012:246, točka 50).

31

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je taka omejitev temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Pogodba DEU, dovoljena le, če sledi legitimnemu cilju, ki je združljiv z navedeno pogodbo in ga upravičujejo nujni razlogi v splošnem interesu. V takem primeru mora biti z uporabo takega ukrepa mogoče zagotoviti, da se zadevni cilj lahko uresniči in da ta ukrep ne presega tega, kar je potrebno, da se ta cilj doseže (glej zlasti sklep Kovács, C‑5/13, EU:C:2013:705, točka 31 in navedena sodna praksa).

32

Sodišče pa je v točki 34 sklepa Kovács (C‑5/13, EU:C:2013:705) razsodilo, da se z zakonodajo, kot je ta iz postopka v glavni stvari, sicer lahko zagotovi uresničitev cilja, boja zoper davčne zatajitve na področju dajatev za registracijo in davka na motorna vozila, da pa se mora vseeno šteti, da presega, kar je nujno za uresničitev tega cilja.

33

Tako kot je veljalo za dejansko stanje, na podlagi katerega je bil sprejet sklep Kovács (C‑5/13, EU:C:2013:705), ni v spisu, predloženem Sodišču, namreč ničesar, kar bi omogočalo sklepanje, da je v okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, cilj boja proti davčnim zatajitvam mogoče doseči le, če se dokumenti, ki dokazujejo, da so pogoji za izjemo od obveznosti registracije izpolnjeni, predložijo v trenutku cestnega nadzora, sicer se naloži globa, enakovredna tisti, ki se plača v primeru kršitve obveznosti registracije, in da takega cilja ni več mogoče doseči, če bi bili ti dokumenti predloženi, kot v zadevi v glavni stvari, kmalu po tem nadzoru (sklep Kovács, C‑5/13, EU:C:2013:705, točka 35).

34

Glede utemeljitev, povezanih z zahtevo po učinkovitosti cestnega nadzora, ki jih navaja madžarska vlada v pisnih stališčih, je treba poudariti, da se z nacionalno zakonodajo iz postopka v glavni stvari nalaga visoka globa, ki je posebej namenjena sankcioniranju nespoštovanja obveznosti registracije. Tak ukrep pa presega, kar je potrebno za uresničitev cilja učinkovitosti cestnega nadzora (glej v tem smislu sklep Kovács, C‑5/13, EU:C:2013:705, točka 38).

35

V zvezi s tem madžarska vlada trdi, da je zahteva po sorazmernosti omejitve, za katero je Sodišče v zadevi, v kateri je bil sprejet sklep Kovács (C‑5/13, EU:C:2013:705), razsodilo, da ni izpolnjena v okoliščinah, kakršne so te v sporu v glavni stvari, v kateri gre za „državljana Unije“ v smislu člena 20 PDEU, ki ni „delavec“ v smislu člena 45 PDEU. Možnost nadzora, ki ga izvedejo pristojni nacionalni organi, naj bi namreč bila manjša, tveganje za zatajitve v zvezi z nacionalno zakonodajo iz postopka v glavni stvari, natančneje kar zadeva pogoje za izjemo od obveznosti registracije iz člena 25/B zakona o cestnem prometu, pa večje v primeru državljana Unije, ki ni delavec. S tako razliko v položaju delavcev in drugih državljanov Unije glede na možnost nadzora – tudi če se šteje, da je ta razlika dokazana – pa nikakor ni mogoče utemeljiti, da se globa, kot je ta, ki jo določa ta nacionalna zakonodaja, naloži zaradi uresničevanja cilja učinkovitosti cestnega nadzora.

36

Iz navedenih preudarkov izhaja, da nacionalna zakonodaja iz postopka v glavni stvari ne spoštuje načela prostega pretoka kapitala v smislu člena 63 PDEU in zato ni treba odgovoriti na vprašanji, zastavljeni v zvezi s členom 20(2)(a) PDEU.

37

Zato je treba na zastavljeni vprašanji odgovoriti, da člen 63(1) PDEU nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero lahko načeloma v tej državi članici po cestnem omrežju vozijo samo vozila z upravnim dovoljenjem in registrskimi tablicami, ki jih je izdala ta država članica, in mora oseba s prebivališčem v tej državi članici, ki se namerava sklicevati na izjemo od tega pravila, ki temelji na dejstvu, da uporablja vozilo, ki ji ga je dal na voljo imetnik navedenega vozila, s sedežem v drugi državi članici, ob policijskem nadzoru na kraju samem dokazati, da izpolnjuje pogoje za to izjemo, kakršni so določeni v zadevni nacionalni zakonodaji, sicer se brez možnosti oprostitve takoj kaznuje z globo, enakovredno tisti, ki se plača v primeru kršitve obveznosti registracije.

38

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:

Člen 63(1) PDEU nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero lahko načeloma v tej državi članici po cestnem omrežju vozijo samo vozila z upravnim dovoljenjem in registrskimi tablicami, ki jih je izdala ta država članica, in mora oseba s prebivališčem v tej državi članici, ki se namerava sklicevati na izjemo od tega pravila, ki temelji na dejstvu, da uporablja vozilo, ki ji ga je dal na voljo imetnik navedenega vozila, s sedežem v drugi državi članici, ob policijskem nadzoru na kraju samem dokazati, da izpolnjuje pogoje za to izjemo, kakršni so določeni v zadevni nacionalni zakonodaji, sicer se brez možnosti oprostitve takoj kaznuje z globo, enakovredno tisti, ki se plača v primeru kršitve obveznosti registracije.