SODBA SODIŠČA (deveti senat)

z dne 17. julija 2014 ( *1 )

„Predhodno odločanje — Tarifna uvrstitev — Skupna carinska tarifa — Kombinirana nomenklatura — Tarifne številke 3204, 3212 in 3822 — Snov, pri kateri se s kemično reakcijo in laserskim obsevanjem povzroči fluorescenco z namenom analize belih krvničk“

V zadevi C‑480/13,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg (Nemčija) z odločbo z dne 16. avgusta 2013, ki je prispela na Sodišče 9. septembra 2013, v postopku

Sysmex Europe GmbH

proti

Hauptzollamt Hamburg-Hafen,

SODIŠČE (deveti senat),

v sestavi M. Safjan, predsednik senata, J. Malenovský, sodnik, in K. Jürimäe (poročevalka), sodnica

generalni pravobranilec: N. Jääskinen,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

za Sysmex Europe GmbH H. Nehm, odvetnik,

za Evropsko komisijo B.‑R. Killmann in A. Caeiros, agenta,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifne številke 3212 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1810/2004 z dne 7. septembra 2004 (UL L 327, str. 1, v nadaljevanju: KN).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Sysmex Europe GmbH (v nadaljevanju: Sysmex) in Hauptzollamt Hamburg-Hafen (carinski organ v pristanišču Hamburg) zaradi tarifne uvrstitve tekočine, ki se trži pod imenom Stromatolyser‑4DS.

Pravni okvir

KN

3

KN temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje – ki je postal Svetovna carinska organizacija (WCO) – in ki je bil uveden z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno 14. junija 1983 v Bruslju (v nadaljevanju: konvencija). Konvencija je bila skupaj s protokolom o spremembi z dne 24. junija 1986 sprejeta v imenu Evropske gospodarske skupnosti s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288). KN povzema tarifne številke in podštevilke HS.

4

Drugi del KN vsebuje oddelek VI z naslovom „Proizvodi kemijske industrije ali podobnih industrij“, ki zajema poglavja od 28 do 38. V opombi 2 k temu oddelku je navedeno:

„[…] se proizvodi, ki bi se zaradi pakiranja v odmerjene količine ali prodaje na drobno uvrstili pod tar. št. 3004, 3005, 3006, 3212, 3303, 3304, 3305, 3306, 3307, 3506, 3707 ali 3808, uvrščajo samo pod te tar. št., ne pa pod druge tarifne številke nomenklature.“

5

Poglavje 32 KN je naslovljeno „Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila“. V opombi 3 k temu poglavju je navedeno:

„Tar. št. 3203, 3204, 3205 in 3206 obsegajo tudi preparate na osnovi barvilnih snovi (vključno pri tar. št. 3206 pigmente iz tar. št. 2530 ali iz poglavja 28, kovinske luske in kovinski prah), ki se uporabljajo za barvanje katerega koli materiala ali se uporabljajo kot sestavine pri proizvodnji barvnih preparatov. Te tarifne številke pa ne obsegajo pigmentov, dispergiranih v nevodnih medijih, v tekočem ali pastoznem stanju, ki se uporabljajo za proizvodnjo premaznih sredstev, vključno emajlov (tar. št. 3212) ali drugih preparatov iz tar. št. 3207, 3208, 3209, 3210, 3212, 3213 ali 3215.“

6

Tarifna številka 3204 KN ima naslov „Sintetične organske barvilne snovi, kemično opredeljene ali neopredeljene; preparati na osnovi sintetičnih organskih barvilnih snovi, navedeni v opombi 3 k temu poglavju; sintetični organski proizvodi, ki se uporabljajo kot fluorescenčna belila ali kot luminofori, kemično opredeljeni ali neopredeljeni“. Stopnja uvozne dajatve, ki se plača za blago iz te tarifne številke, je glede na uvrstitev v zadevno podštevilko od 6- do 6,5‑odstotna.

7

Tarifna številka 3212 KN ima naslov „Pigmenti (vključno kovinski prah in luske), dispergirani v nevodnih medijih, v tekočem stanju ali v pasti, ki se uporabljajo pri proizvodnji barv (vključno emajlov); tiskarske folije; barvila in druge barvilne snovi, ki so pripravljene v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno“. Zajema podštevilko 3212 90 90, ki se glasi:

„barvila in druge barvilne snovi, ki so pripravljene v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno“.

8

Za blago, uvrščeno v to podštevilko, se plačajo uvozne dajatve do 6,5 %.

9

Poglavje 38 KN z naslovom „Razni kemijski proizvodi“ med drugim vključuje podštevilko 3822 00 00, ki se glasi:

„Diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi (nosilcu); pripravljeni diagnostični ali laboratorijski reagenti na nosilcu ali brez njega, razen tistih iz tarifne številke 3002 ali 3006; certificirani referenčni materiali“.

10

Blago, uvrščeno v to podštevilko, je oproščeno uvoznih dajatev.

Pojasnjevalne opombe k HS

11

WCO pod pogoji, določenimi v členu 8 konvencije, odobri pojasnjevalne opombe in mnenja o uvrstitvi, ki jih je sprejel odbor za HS. Te opombe se v različici, sprejeti leta 2002, uporabijo za dejansko stanje v sporu o glavni stvari.

12

Besedilo opombe 3 k poglavju 32 HS je enako besedilu opombe 3 k poglavju 32 KN.

13

V pojasnjevalnih opombah k HS k tarifni številki 3204 je navedeno:

„I. – Sintetične organske barvilne snovi, kemično opredeljene ali neopredeljene; preparati na osnovi sintetičnih organskih barvilnih snovi, navedeni v opombi 3 k temu poglavju;

Sintetične organske barvilne snovi so na splošno pridobljene iz olj ali drugih proizvodov, pridobljenih z destilacijo premogovega katrana.

Ta tarifna številka med drugim zajema:

A)

Nepomešane sintetične organske barvilne snovi (kemično opredeljene ali neopredeljene) ter sintetične organske barvilne snovi, razredčene ali ne, torej preprosto pomešane s snovmi, ki nimajo barvnih lastnosti (na primer brezvodni natrijev sulfat, natrijev klorid, dekstrin, škrob), katerih učinek je zmanjšanje ali povečanje zmožnosti obarvanja. Uvrstitev barvilnih snovi se ne spremeni, če se jim v majhnih količinah dodajo površinsko aktivne snovi, namen katerih je olajšanje obarvanja blaga. Te barvilne snovi so v teh različnih stanjih običajno pripravljene v obliki pudra, kristalov, paste, itd.

Vendar sintetične organske barvilne snovi spadajo pod št. 32.12, če so pripravljene v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno (glej pojasnjevalno opombo k št. 32.12, del C).

[…]

Med tu obravnavanimi sintetičnimi organskimi barvilnimi snovmi so:

[…]

8)

Barvilne snovi, pridobljene iz akridina ali kinolina: na primer cianini, isocianini, kriptocianini.

[…]

Sintetične organske barvilne snovi so lahko vodotopne. Skoraj popolnoma so nadomestile naravne organske barvilne snovi, zlasti pri barvanju ali tiskanju tekstilnih vlaken, usnja, papirja ali lesa.

[…]

Nekatere od njih se uporabljajo kot barvilni reagenti v laboratorijih ali medicini.

Proizvodi, ki se v praksi ne uporabljajo zaradi njihovih lastnosti obarvanja, so izključeni. Tak je na primer azulen (št. 29.02), trinitrofenol (pikrinska kislina) in dinitro-orto-kresol (št. 29.08), heksanitrodifenilamin (št. 29.21), metil oranž (št. 29.27), bilirubin, biliverdin in pofirin (št. 29.33) ter akriflavin (št. 38.24).

II. – Sintetični organski proizvodi, ki se uporabljajo kot fluorescenčna belila ali kot luminofori, kemično opredeljeni ali neopredeljeni

[…]

2)

Organski luminofori so sintetični proizvodi, ki pod vplivom svetlobe zasvetijo, ali, natančneje rečeno, fluorescirajo.

Nekateri od njih imajo hkrati lastnosti barvilnih snovi. Kot primer takega luminofora se lahko navede trdna raztopina rodamina B v umetni masi, ki rdeče fluorescira in je večinoma v obliki praška.

Vendar pa organski luminofori večinoma […] sami po sebi niso barvilne snovi. Uporabljajo se v mešanici z barvnimi pigmenti, katerih delovanje okrepijo. Ti proizvodi so uvrščeni sem, tudi če so kemično opredeljeni, vendar pa enako pripravljeni proizvodi brez luminofornih lastnosti […] spadajo v poglavje 29 […].“

14

V pojasnjevalnih opombah k HS je glede tarifne številke 3212 navedeno:

„C. – barvila in druge barvilne snovi, ki so pripravljene v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno

Barvila so proizvodi, ki ne tvorijo filma in načeloma vsebujejo mešanico barvil, zlasti z inertnimi razredčili, površinsko aktivnimi snovmi, ki olajšujejo prodiranje in oprijem barve, in včasih lužili.

Ti proizvodi so zajeti v tej tarifni številki zgolj, če so pripravljeni v:

1.

Embalaži (kot so vrečke za praške ali stekleničke za tekočino) za maloprodajo, v kateri so namenjeni za uporabo kot barvila;

[…] Tako pakirana barvila so predvsem barvila, ki se prodajajo kot barvila za uporabo v gospodinjstvu in ki jih posamezniki uporabljajo za barvanje oblačil. Druga se uporabljajo za barvanje čevljev, lesenega pohištva itd. Nazadnje, nekatera od njih so posebna barvila, ki se uporabljajo v laboratorijih, med drugim za obarvanje pripravkov za mikroskopsko obdelavo.“

15

V pojasnjevalnih opombah k HS k tarifni številki 3822 je navedeno:

„– Diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi (nosilcu); pripravljeni diagnostični ali laboratorijski reagenti na nosilcu ali brez njega, razen tistih iz tarifne številke 3002 ali 3006; certificirani referenčni materiali

Ta tarifna številka zajema diagnostične ali laboratorijske reagente na podlogi (nosilcu), pripravljene diagnostične ali laboratorijske reagente, ki niso diagnostični reagenti št. 30.02, diagnostični reagenti za paciente in reagenti, namenjeni ugotavljanju krvnih skupin iz št. 30.06 […]. Diagnostični reagenti se uporabljajo za oceno fizičnih, biofizičnih in biokemičnih postopkov in stanj ljudi in živali. Njihove funkcije temeljijo na merljivih ali opaznih spremembah njihovih bioloških ali kemičnih sestavin. […] Pripravljeni laboratorijski reagenti ne zajemajo zgolj diagnostičnih reagentov, ampak tudi druge reagente za analizo, ki se uporabljajo za druge namene, kot je zaznavanje ali diagnosticiranje. Pripravljeni laboratorijski in diagnostični reagenti se lahko uporabljajo v medicinskih, veterinarskih, znanstvenih ali industrijskih laboratorijih, bolnicah, industriji, na terenu ali v nekaterih primerih na domu.

[…] Iz te tarifne številke so izključeni tudi ti reagenti, čeprav oblika, v kateri so pripravljeni, omogoča, da se uporabljajo kot diagnostični ali laboratorijski reagenti:

[…] (c) barvilne snovi iz št. 32.04, vključno s pripravki, navedenimi v opombi 3 k poglavju 32.“

Izvedbena uredba (EU) št. 827/2011

16

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 827/2011 z dne 12. avgusta 2011 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 211, str. 9), ki ratione temporis ni uporabljiva v sporu o glavni stvari, določa, da proizvodi, zajeti s podštevilko 3212 90 00, ustrezajo temu opisu:

„Modro polimetinsko (fluorescentno) barvilo, razredčeno v mešanici topil etilen glikola in metanola.

Sestava (masni %):

etilen glikol 96,9

metanol 3,0

polimetinsko barvilo 0,002

Proizvod je namenjen uporabi v avtomatskih analizatorjih krvi. Uporablja se za obarvanje levkocitov s fluorescenčnim barvilom po specifični pripravljalni obdelavi. Proizvod je pakiran v majhne vsebnike, označene za uporabo v laboratorijih.“

Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

17

Družba Sysmex je julija 2005 v Nemčijo uvozila tekočino s tržnim imenom Stromatolyser-4DS.

18

Stromatolyser-4DS je prozornomodra tekočina, pakirana za maloprodajo. Sestoji iz topil, in sicer 96,9 % etilenglikola in 3 % metanola, ter do 0,002 % iz sintetične organske snovi, ki s kemičnega vidika spada med polimetine in, natančneje, cianine.

19

Ta tekočina je namenjena analizi belih krvničk ali levkocitov, na podlagi katere se ugotavlja obstoj morebitne patologije. Konkretno, kri, ki se analizira, je treba obdelati. Stromatolyser-4DS se nato doda v obdelano kri, kar povzroči kemično reakcijo. Tako pridobljena mešanica se lasersko obseva, kar povzroči fluorescenco nukleinskih kislin v jedru in citoplazmo levkocitov. Ta fluorescenca po prenehanju laserskega obsevanja kmalu preneha.

20

Družba Sysmex je blago iz postopka v glavni stvari ob uvozu prijavila pod tarifno podštevilko 3822 00 00 KN, tako da je bilo to sproščeno v prosti promet brez uvoznih dajatev. Ker je Hauptzollamt Hamburg-Hafen menilo, da navedeno blago ne spada pod to tarifno podštevilko, je 18. junija 2007 izdalo odmerno odločbo, s katero je določilo naknadno plačilo uvozne dajatve v višini 6,5 % za uvoz blaga Stromatolyser‑4DS.

21

Družba Sysmex je zoper navedeno odločbo vložila ugovor, ki ga je Hauptzollamt Hamburg-Hafen 13. januarja 2009 zavrnilo. Družba Sysmex je po tej zavrnitvi pri predložitvenem sodišču 10. februarja 2009 vložila tožbo za razveljavitev odmerne odločbe.

22

Družba Sysmex je med postopkom pri predložitvenem sodišču od nizozemskih carinskih organov pridobila zavezujočo informacijo o tarifni uvrstitvi, po kateri je bilo blago iz postopka v glavni stvari uvrščeno pod tarifno številko 3822 KN. Ta zavezujoča informacija o tarifni uvrstitvi je bila po sprejetju Uredbe št. 872/2011 razveljavljena.

23

Družba Sysmex je v podporo svoji tožbi trdila, da je bilo blago iz postopka v glavni stvari veljavno uvrščeno pod tarifno podštevilko 3822 00 00 KN. Glede Uredbe št. 827/2011 je trdila, da se za zadevni uvoz ne uporabi retroaktivno in da ni jasno, da se opis blaga v tej uredbi nanaša na navedeno blago.

24

Hauptzollamt Hamburg-Hafen je predlagalo, naj se tožba zavrne. V zvezi s tem je navedlo, da je blago iz postopka v glavni stvari mešanica barvilne snovi in topila in torej barvilo, pakirano v embalaži za maloprodajo, ki se v laboratorijih uporablja kot specialno barvilo, in da torej spada pod tarifno podštevilko 3212 90 90.

25

Predložitveno sodišče je v okviru postopka, ki ga vodi, zahtevalo dokazovanje z izvedencem, v katerem je izvedenec ugotovil, da blago iz postopka v glavni stvari tekstil lahko obarva modro, vendar da je to obarvanje zelo rahlo in ga ni mogoče opredeliti kot „trajno“.

26

Predložitveno sodišče v teh okoliščinah pojasnjuje, da se strinja z mnenjem družbe Sysmex, v skladu s katerim navedeno blago spada pod tarifno številko 3822 KN, ki se nanaša na laboratorijske reagente, pri čemer pa se sprašuje, ali ga ne bi bilo mogoče uvrstiti tudi pod tarifno številko 3212 KN, ki se nanaša na barvila in druge barvilne snovi. Če je tako, meni, da je blago iz postopka v glavni stvari treba primarno uvrstiti pod številko 3212 KN v skladu z opombo 3 k poglavju 32 KN.

27

V teh okoliščinah je Finanzgericht Hamburg prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je bilo treba leta 2005 kot barvo ali barvilo pod tarifno številko 3212 [KN] uvrstiti blago, ki sestoji iz topil in polimetinske snovi, ki ima sicer lahko neki – na tekstilu neobstojen – učinek obarvanja, vendar pa je ta snov pri tem blagu namenjena pridobivanju informacij o delcih (belih krvničkah), vsebovanih v testni raztopini (predpripravljena kri), in sicer tako, da omenjena snov zaradi nalaganja ionov na določene sestavne dele teh delcev (nukleinske kisline) tvori molekularne strukture, ki pri obsevanju z lasersko svetlobo določene valovne dolžine za nekaj časa postanejo fluorokromatske, to stanje in njegova intenzivnost pa se izmerita s posebnimi fotocelicami?“

Vprašanje za predhodno odločanje

28

Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da blago, ki sestoji iz topil in polimetinske snovi, ki ima lahko učinek obarvanja na tekstilu in ki je namenjena analizi belih krvničk na podlagi nalaganja ionov na določene sestavne dele navedenih krvničk, ki pri obsevanju teh delov z lasersko svetlobo za nekaj časa postanejo fluorokromatske, spada pod tarifno številko 3212 KN, ki se nanaša na barvila in druge barvilne snovi, ali pod tarifno številko 3822 navedene KN, ki se nanaša na laboratorijske reagente.

29

V skladu z ustaljeno sodno prakso se mora zaradi pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih značilnostih in objektivnih lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju (glej zlasti sodbo Roeckl Sporthandschuhe, C‑123/09, EU:C:2010:237, točka 27).

30

V skladu s sodno prakso so pojasnjevalne opombe, ki sta jih sprejeli Evropska komisija, kar zadeva KN, in Svetovna carinska organizacija, kar zadeva HS, precej v pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega pravnega učinka (glej zlasti sodbi Krings, C‑130/02, EU:C:2004:122, točka 28, in TNT Freight Management (Amsterdam), C‑291/11, EU:C:2012:459, točka 32).

31

Pojasniti je treba tudi, da je lahko namembnost proizvoda objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer je treba neločljivo povezanost presojati glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti (glej sodbi RUMA, C‑183/06, EU:C:2007:110, točka 36, in Roeckl Sporthandschuhe, EU:C:2010:237, točka 28).

32

V zvezi s tem je bilo glede proizvoda, ki se lahko uporablja na dva načina, ugotovljeno, da je, ker je ena od njegovih mogočih uporab popolnoma teoretična, glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti očitno namenjen drugi uporabi in da zato spada pod tarifno številko, ki zajema to uporabo (glej po analogiji sodbo Thyssen Haniel Logistic, C‑459/93, EU:C:1995:160, točki 17 in 18). Enako, v skladu s sodno prakso za uvrstitev proizvoda pod tarifno številko na podlagi uporabe ni treba, da je proizvod, ki ga je treba uvrstiti, zgolj ali izključno namenjen tej uporabi. Zadostuje, da ta uporaba pomeni njegovo bistveno uporabo (glej v tem smislu sodbi Neckermann Versand, C‑395/93, EU:C:1994:318, točki 8 in 9, in Anagram International, C‑14/05, EU:C:2006:465, točka 26).

33

Na prvem mestu, v obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da proizvod iz postopka v glavni stvari glede na njegove značilnosti in lastnosti lahko spada pod tarifni številki 3822 KN in 3212 KN.

34

Prvič, besedilo tarifne številke 3822 KN se nanaša na diagnostične ali laboratorijske reagente. Poleg tega je v pojasnjevalnih opombah k HS, ki se nanašajo na to tarifno številko, navedeno, da se diagnostični reagenti uporabljajo za oceno fizičnih, biofizičnih in biokemičnih postopkov in stanj ljudi. V skladu s temi pojasnjevalnimi opombami funkcije navedenih diagnostičnih reagentov temeljijo na merljivih ali opaznih spremembah njihovih bioloških ali kemičnih sestavin.

35

Iz predložitvene odločbe in stališč, predloženih Sodišču, je razvidno, da je zadevni proizvod namenjen analizi belih krvničk ali levkocitov. V praksi je kri za analizo predpripravljena, tako da je celična stena levkocitov luknjičasta. Ko se zadevni proizvod doda tako predpripravljeni krvi, za kratek čas pride do ionskega nalaganja polimetinov na ribonukleinsko kislino (RNK) levkocitov, če ti spadajo v določen razred in imajo določeno stopnjo biološke aktivnosti. Ta biološka aktivnost hkrati izraža vrsto celične funkcije in morebitne patologije. Ionsko nalaganje polimetinov na RNK levkocitov je vidno z laserskim obsevanjem, ki povzroči začasno fluorescenco. Svetloba, ki odseva v obliki fluorescence, se izmeri z optičnimi detektorji v napravi za analizo in se nato ovrednoti.

36

Proizvod iz postopka v glavni stvari je torej namenjen preverjanju obstoja morebitne patologije. Poleg tega njegov način uporabe pomeni merljivo in opazno spremembo njegovih sestavin, saj ob stiku s predpripravljeno krvjo nastane kemična reakcija, ki omogoča merjenje aktivnosti celic. Zato je treba ugotoviti, da lahko spada pod tarifno številko 3822 KN, kot se razlaga ob upoštevanju pojasnjevalnih opomb k HS.

37

Drugič, tarifna številka 3212 KN se nanaša na „barvila in druge barvilne snovi, ki so pripravljene v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno“. Kot je razvidno iz besedila opombe 2 k oddelku VI KN, opombe 3 k poglavju 32 KN in pojasnjevalnih opomb k HS k tarifni številki 3212, ta tarifna številka KN zajema „sintetične organske barvilne snovi“ iz tarifne številke 3204 KN, ki so namenjene maloprodaji.

38

V pojasnjevalnih opombah k HS k tarifni številki 3204 je navedeno, prvič, da cianin spada pod sintetične organske barvilne snovi iz te tarifne številke, drugič, da ta tarifna številka zajema sintetične organske barvilne snovi, razredčene ali ne, torej preprosto pomešane s snovmi, ki nimajo barvnih lastnosti, katerih učinek je zmanjšanje ali povečanje zmožnosti obarvanja, in tretjič, da se nekatere sintetične organske barvilne snovi uporabljajo kot barvilni reagenti v laboratorijih ali medicini.

39

Vendar je iz predložitvene odločbe razvidno, da proizvod iz postopka v glavni stvari sestoji iz topil, in sicer 96,9 % etilenglikola in 3 % metanola, ter do 0,002 % iz sintetične organske snovi, ki s kemičnega vidika spada med polimetine in, natančneje, cianine. Poleg tega, čeprav je iz stališč, predloženih Sodišču, razvidno, da navedeni proizvod ne more obarvati krvi, izvedensko mnenje, ki ga je naročilo predložitveno sodišče, dokazuje, da lahko povzroči obarvanje tekstila, pa čeprav blago ni neobstojno.

40

Proizvod iz postopka v glavni stvari bi zaradi svoje kemične sestave in zmožnosti obarvanja lahko spadal pod tarifno številko 3204 KN, kot se razlaga ob upoštevanju pojasnjevalnih opomb k HS. V zvezi s tem ni pomembno – v nasprotju s tem, kar je bilo navedeno v stališčih, predloženih Sodišču – ali je treba fluorescenco, ki nastane pri laserskem obsevanju mešanice krvi in zadevnega proizvoda, šteti za „barvilno snov“ v smislu navedene tarifne številke.

41

Glede na to, da iz stališč, predloženih Sodišču, izhaja, da je zadevni proizvod zapakiran za maloprodajo, ta proizvod lahko spada ne pod tarifno številko 3204 KN, ampak pod tarifno številko 3212 KN, katere besedilo – kot se razlaga ob upoštevanju opomb, navedenih v točki 37 te sodbe – se nanaša na barvilne snovi, ki so pripravljene v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno.

42

Vendar je treba, na drugem mestu, ugotoviti, da je, čeprav je zadevni proizvod zajet z besedilom tarifne številke 3822 KN in tarifne številke 3212 KN, iz izvedenskega menja, ki ga je naročilo predložitveno sodišče, razvidno, da je uporaba navedenega proizvoda kot barvilne snovi povsem teoretična. Izvedenec je namreč preizkusil, ali lahko zadevna tekočina obarva tekstil. Čeprav je ugotovil zmožnost obarvanja, pa je poudaril, da gre za zelo blago modro obarvanje, ki je skoraj neopazno. Poudaril je tudi, da obarvanje ni bilo trajno in je s pranjem izginilo. Iz tega sledi, da je zadevni proizvod glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti namenjen izključno za uporabo kot laboratorijski reagent, zaradi česar ga je treba uvrstiti pod tarifno številko 3822 KN, kot je razvidno iz sodne prakse, navedene v točkah 31 in 32 te sodbe.

43

Ta ugotovitev je podkrepljena s pojasnjevalnimi opombami k HS k tarifnima številkama 3822 in 3204 KN. Iz pojasnjevalnih opomb k HS k tarifni številki 3822 je sicer res razvidno, da so barvilne snovi iz tarifne številke 3204 izključene iz navedene tarifne številke 3822, čeprav oblika, v kateri so pripravljene, omogoča, da se uporabljajo kot diagnostični ali laboratorijski reagenti. Vendar je iz pojasnjevalnih opomb k HS k navedeni tarifni številki 3204 razvidno tudi, da so iz te tarifne številke izključeni proizvodi, ki se v praksi ne uporabljajo zaradi njihovih lastnosti obarvanja. Zadevni proizvod se v praksi ne more uporabljati kot barvilna snov.

44

Poleg tega te ugotovitve ni mogoče izpodbiti z Uredbo št. 827/2011, ki proizvod, podoben temu iz postopka v glavni stvari, uvršča pod tarifno številko 3212 KN, saj ta uredba ratione temporis za navedeni spor ni uporabljiva. Vsekakor je treba ugotoviti, da Komisiji njena pooblastila za sprejetje ukrepov, ki se nanašajo na uvrstitev nekaterega blaga v KN, ne dajejo pravice do spreminjanja vsebine tarifnih številk, ki so bile določene na podlagi HS, vzpostavljenega s konvencijo, s katero se je Skupnost na podlagi člena 3 te konvencije zavezala, da obsega ne bo spreminjala (glej sodbo Hewlett-Packard Europe, C‑361/11, EU:C:2013:18, točka 39 in navedena sodna praksa).

45

Glede na navedeno je treba na postavljeno vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da blago, ki sestoji iz topil in polimetinske snovi, ki se, čeprav ima lahko blag in neobstojen učinek obarvanja na tekstilu, v praksi ne uporablja zaradi lastnosti obarvanja in ki je namenjena analizi belih krvničk na podlagi nalaganja ionov na nekatere sestavne dele navedenih krvničk, ki pri obsevanju teh delov z lasersko svetlobo za nekaj časa postanejo fluorokromatske, spada pod tarifno številko 3822 navedene KN, ki se nanaša na laboratorijske reagente.

Stroški

46

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

 

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1810/2004 z dne 7. septembra 2004, je treba razlagati tako, da blago, ki sestoji iz topil in polimetinske snovi, ki se, čeprav ima lahko blag in neobstojen učinek obarvanja na tekstilu, v praksi ne uporablja zaradi lastnosti obarvanja in ki je namenjena izključno analizi belih krvničk na podlagi nalaganja ionov na nekatere sestavne dele navedenih krvničk, ki pri obsevanju teh delov z lasersko svetlobo za nekaj časa postanejo fluorokromatske, spada pod tarifno številko 3822 navedene kombinirane nomenklature, ki se nanaša na laboratorijske reagente.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: nemščina.