SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 19. junija 2014 ( *1 )

„Uredba (ES) št. 6/2002 — Model Skupnosti — Člen 6 — Individualna narava — Drugačen celotni vtis — Člen 85(2) — Neregistrirani model Skupnosti — Veljavnost — Pogoji — Dokazno breme“

V zadevi C‑345/13,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Supreme Court (Irska) z odločbo z dne 6. junija 2013, ki je prispela na Sodišče 24. junija 2013, v postopku

Karen Millen Fashions Ltd

proti

Dunnes Stores,

Dunnes Stores (Limerick) Ltd,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi R. Silva de Lapuerta (poročevalka), predsednica senata, J. L. da Cruz Vilaça, G. Arestis, J.‑C. Bonichot in A. Arabadžiev, sodniki,

generalni pravobranilec: M. Wathelet,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

za Karen Millen Fashions Ltd J. Waters, solicitor,

za Dunnes Stores in Dunnes Stores (Limerick) Ltd G. Byrne, solicitor,

za vlado Združenega kraljestva S. Brighouse, agentka, skupaj z N. Saundersom, barrister,

za Evropsko komisijo F. W. Bulst in J. Samnadda, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 2. aprila 2014

izreka naslednjo

Sodbo

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 6 in 85(2) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Karen Millen Fashions Ltd (v nadaljevanju: KMF) ter družbama Dunnes Stores in Dunnes Stores (Limerick) Ltd (v nadaljevanju: skupaj: skupina Dunnes) v zvezi z zahtevo družbe KMF, naj se skupini Dunnes prepove uporaba modelov.

Pravni okvir

Sporazum TRIPS

3

Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljevanju: Sporazum TRIPS), ki je Aneks 1 C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), podpisanem 15. aprila 1994 v Marakešu, je bil odobren s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80).

4

Člen 25 navedenega sporazuma, naslovljen „Pogoji za varstvo“, v Poglavju 4, naslovljenem „Industrijski vzorci in modeli“, Dela II, naslovljenega „Standardi, ki se nanašajo na razpoložljivost, obseg in uporabo pravic intelektualne lastnine“, določa:

„1.   Članice zagotavljajo varstvo neodvisno ustvarjenih industrijskih vzorcev in modelov, ki so novi ali izvirni. Članice lahko določijo, da vzorci in modeli niso novi ali izvirni, če se bistveno ne razlikujejo od znanih vzorcev in modelov ali kombinacij znanih vzorcev in modelov. Članice lahko določijo, da se tako varstvo ne prenese na vzorce in modele, ki jih v bistvu narekujejo tehnični ali funkcionalni nagibi.

[…]“

Uredba št. 6/2002

5

V uvodnih izjavah 9, 14, 16, 17, 19 in 25 Uredbe št. 6/2002 je navedeno:

„(9)

Vsebinske določbe te uredbe o pravu modelov je treba uskladiti z ustreznimi določbami v Direktivi št. 98/71/ES.

[…]

(14)

Ocena o tem, ali ima model individualno naravo, naj temelji na tem, ali se celotni vtis na seznanjenega uporabnika, ki vidi videz izdelka [model], jasno razlikuje od celotnega vtisa, ki ga nanj naredijo obstoječi videzi izdelkov [modeli], ob upoštevanju narave izdelka, za katerega se videz izdelka [model] uporablja ali v katerega je vključen, še zlasti pa industrijsk[ega] sektor[ja], v katerega spada, in stopnj[e] svobode oblikovalca pri razvijanju videza izdelka [modela].

[…]

(16)

Nekateri od teh sektorjev proizvajajo velike količine videzov izdelka [modelov] za izdelke, ki imajo pogosto kratek rok trajanja in za katere varstvo brez bremena registracijskih formalnosti pomeni prednost, trajanje varstva pa je manj pomembno. Po drugi strani pa obstajajo industrijski sektorji, ki cenijo prednosti registracije zaradi večje pravne varnosti, ki jo daje, in ki zahtevajo možnost dolgoročnejšega varstva, ki ustreza predvidljivemu trajanju varstva [roku trajanja] njihovih izdelkov.

(17)

To narekuje dve obliki varstva, pri čemer ena zadeva kratkoročni neregistrirani model, druga pa dolgoročnejši registrirani model.

[…]

(19)

Model Skupnosti ne sme biti dodeljen, razen če je videz izdelka [model] nov in če ima individualno naravo v primerjavi z drugimi videzi izdelka [modeli].

[…]

(25)

Industrijskim sektorjem, ki izdelujejo velike količine verjetno kratkotrajnih videzov izdelkov [modelov] v kratkem časovnem obdobju, od katerih bo morda nazadnje komercializiranih le nekaj, bo neregistriran model Skupnosti pomenil prednost. Poleg tega obstaja tudi potreba teh sektorjev, da laže uporabijo registrirane modele Skupnosti. To potrebo bi torej zadovoljila možnost prijave več modelov v eni združeni prijavi. Vendar pa se modeli, zajeti v združeni prijavi, lahko obravnavajo neodvisno drug od drugega za namene izvrševanja pravic, licenciranja, stvarnih pravic, izvršbe, stečajnih postopkov, odpovedi, podaljšanja, prenosa, odloga objave ali razglasitve ničnosti.“

6

Člen 1 Uredbe št. 6/2002 določa:

„1.   Model, ki ustreza pogojem iz te uredbe, je v nadaljnjem besedilu ‚model Skupnosti‘.

2.   Videz izdelka [model] je varovan:

(a)

z ‚neregistriranim modelom Skupnosti‘, če je ta dostopen javnosti na način, predviden v tej uredbi;

[…]“

7

Videz izdelka je v skladu s členom 4(1) te uredbe varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.

8

Člen 5 navedene uredbe določa:

„1.   Videz izdelka [model] šteje za novega, če javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka [model]:

(a)

v primeru neregistriranega modela Skupnosti, pred datumom, na katerega je bil videz izdelka [model], za katerega se zahteva varstvo, prvič dostopen javnosti;

(b)

v primeru registriranega modela Skupnosti, pred datumom vložitve prijave za registracijo videza izdelka [modela], za katerega se zahteva varstvo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice.

2.   Videzi izdelka [modeli] štejejo za enake, če se njihove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.“

9

Člen 6 te uredbe določa:

„1.   Šteje se, da ima videz izdelka [model] individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka [model], ki je bil dostopen javnosti:

(a)

v primeru neregistriranega modela Skupnosti, pred datumom, na katerega je bil videz izdelka [model], za katerega se zahteva varstvo, prvič dostopen javnosti;

(b)

v primeru registriranega modela Skupnosti, pred datumom vložitve prijave za registracijo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice.

2.   Pri ocenjevanju individualne narave se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju modela.“

10

Člen 11 Uredbe št. 6/2002 določa:

„1.   Videz izdelka [model], ki ustreza zahtevam iz oddelka 1, je varovan z neregistriranim modelom Skupnosti za obdobje treh let od datuma, na katerega je bil videz izdelka [model] prvič dostopen javnosti v Skupnosti.

2.   Za namen odstavka 1 se šteje, da je bil videz izdelka [model] dostopen javnosti v Skupnosti, če je bil objavljen, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit, razen če bi [na tak način, da so] ti dogodki lahko utemeljeno postali znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Skupnosti. Videz izdelka [model] pa ne šteje za dostopnega javnosti zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.“

11

Člen 19 te uredbe določa:

„1.   Registrirani model Skupnosti imetniku podeljuje izključno pravico do njegove uporabe in do tega, da prepreči njegovo uporabo vsaki tretji osebi, ki nima njegovega soglasja. Navedena uporaba zajema zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, v katerega je videz izdelka [model] vgrajen ali na katerega je pritrjen, ali skladiščenje takšnega izdelka v te namene.

2.   Neregistrirani model Skupnosti pa svojemu imetniku podeljuje pravico, da prepreči dejanja iz odstavka 1 le v primeru, da izpodbijana uporaba izhaja iz posnemanja varovanega videza izdelka [modela].

Izpodbijana uporaba ne šteje kot posledica posnemanja varovanega videza izd izdelka [modela], če izhaja iz neodvisnega ustvarjalnega dela oblikovalca, o katerem se lahko razumno domneva, da ni seznanjen z videzom izdelka [modelom], ki ga je imetnik naredil dostopnega javnosti.

[…]“

12

Člen 85(2) navedene uredbe določa:

„V postopku glede tožbe v zvezi s kršitvami ali tožbe zaradi zagrožene kršitve neregistriranega modela Skupnosti sodišče za modele Skupnosti obravnava model Skupnosti kot veljaven, če imetnik pravic priskrbi dokaz, da so pogoji iz člena 11 izpolnjeni in pokaže, kaj predstavlja individualno naravo njegovega modela Skupnosti. Vendar pa lahko toženec izpodbija njegovo veljavnost z ugovorom ali z nasprotno tožbo na ugotovitev ničnosti.“

Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

13

Družba KMF je družba angleškega prava, ki deluje na področju izdelave in prodaje ženskih oblačil.

14

Skupina Dunnes je pomembna maloprodajna skupina na Irskem, katere dejavnost je prodaja ženskih oblačil.

15

Družba KMF je leta 2005 oblikovala in na Irskem dala v prodajo črtasto bluzo v modri različici in različici kamnito rjave barve ter črn pleten top (v nadaljevanju: oblačila družbe KMF).

16

Predstavniki skupine Dunnes so na enem od irskih prodajnih mest družbe KMF kupili vzorce oblačil te družbe. Nato je skupina Dunnes zunaj Irske naročila izdelavo kopij teh oblačil, ki jih je konec leta 2006 dala v prodajo v svojih trgovinah na Irskem.

17

Družba KMF, ki trdi, da je imetnica neregistriranih modelov Skupnosti za zadevna oblačila, je 2. januarja 2007 pri High Court vložila tožbo, s katero je želela zlasti skupini Dunnes prepovedati uporabo teh modelov in od nje izterjati odškodnino.

18

High Court je tej tožbi ugodilo.

19

Skupina Dunnes je zoper odločbo High Court vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču.

20

To sodišče navaja, da skupina Dunnes ne izpodbija dejstva, da je posnemala oblačila družbe KMF, in priznava, da sta neregistrirana modela Skupnosti, za katera družba KMF trdi, da je njuna lastnica, nova.

21

Vendar iz predložitvene odločbe izhaja, da skupina Dunnes izpodbija trditev, da je družba KMF imetnica neregistriranega modela Skupnosti za vsako od oblačil te družbe, saj, prvič, naj ta oblačila ne bi imela individualne narave v smislu Uredbe št. 6/2002 in, drugič, naj bi bilo s to uredbo družbi KMF dejansko naloženo breme dokazovanja, da imajo zadevna oblačila tako naravo.

22

Supreme Court je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.

Ali je treba pri presoji individualne narave modela, za katerega se zahteva varstvo iz naslova neregistriranega modela Skupnosti v smislu Uredbe [št. 6/2002], celotni vtis, ki ga model naredi na seznanjenega uporabnika, v smislu člena 6 navedene uredbe presojati glede na to, ali se ta vtis razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi

(a)

kateri koli posamezni model, ki je bil predhodno dostopen javnosti, ali

(b)

katera koli kombinacija značilnosti več kot enega takega prejšnjega modela?

2.

Ali mora sodišče za modele Skupnosti neregistrirani model Skupnosti obravnavati kot veljaven v smislu člena 85(2) Uredbe [št. 6/2002], kadar imetnik pravice zgolj pokaže, kaj pomeni individualna narava modela, ali pa mora imetnik pravice dokazati, da ima model individualno naravo v skladu s členom 6 navedene uredbe?“

Vprašanja za predhodno odločanje

Prvo vprašanje

23

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 6 Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da mora, da bi se lahko štelo, da ima model individualno naravo, biti celotni vtis, ki ga model naredi na seznanjenega uporabnika, drugačen od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi eden ali več prejšnjih modelov, obravnavan posamično, ali kombinacija posamičnih značilnosti več prejšnjih modelov?

24

V zvezi s tem je treba navesti, da iz besedila člena 6 Uredbe št. 6/2002 ne izhaja, da mora biti celotni vtis iz tega člena narejen na podlagi take kombinacije.

25

Navedeni člen 6, ki govori o celotnem vtisu, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika „model“, ki je bil dostopen javnosti, je namreč treba razlagati v smislu, da je treba presojo individualne narave modela opraviti glede na enega ali več točno določenih, posamičnih, ugotovljenih in opredeljenih modelov izmed vseh modelov, ki so bili prej dostopni javnosti.

26

Kot sta navedli vlada Združenega kraljestva in Evropska komisija, je ta razlaga v skladu s sodno prakso, v skladu s katero bo seznanjeni uporabnik, kadar je mogoče, izpodbijane modele primerjal neposredno (glej sodbi PepsiCo/Grupo Promer Mon Graphic, C‑281/10 P, EU:C:2011:679, točka 55, in Neuman in drugi/José Manuel Baena Grupo, C‑101/11 P in C‑102/11 P, EU:C:2012:641, točka 54), saj tako primerjanje temelji na vtisu, ki ga na tega uporabnika ne napravi skupek specifičnih elementov ali delcev prejšnjih modelov, temveč posamični in določeni prejšnji modeli.

27

Sodišče je presodilo tudi, da ni mogoče izključiti, da bo neposredna primerjava neizvedljiva ali nenavadna na zadevnem področju, zlasti zaradi posebnih okoliščin ali značilnosti predmetov, ki jih predstavlja prejšnja znamka ali izpodbijani model. V tem okviru je navedlo, da glede na neobstoj natančne opredelitve v zvezi s tem v Uredbi št. 6/2002 ni mogoče šteti, da je bil namen zakonodajalca Unije omejiti presojo morebitnih modelov na neposredno primerjavo (glej sodbi PepsiCo/Grupo Promer Mon Graphic, EU:C:2011:679, točki 55 in 57, in Neuman in drugi/José Manuel Baena Grupo, EU:C:2012:641, točki 54 in 56).

28

Vendar je treba navesti, da je Sodišče sicer priznalo možnost posredne primerjave zadevnih modelov, vendar se je nato omejilo na presojo, da Splošno sodišče Evropske unije lahko svoje ugotovitve, ne da bi napačno uporabilo pravo, utemelji z nepopolnim spominom glede celotnega vtisa teh modelov (glej sodbi PepsiCo/Grupo Promer Mon Graphic, EU:C:2011:679, točka 58, in Neuman in drugi/José Manuel Baena Grupo, EU:C:2012:641, točka 57).

29

Kot pa je navedel generalni pravobranilec v točkah od 48 do 50 sklepnih predlogov, se taka posredna primerjava, ki temelji na nepopolnem spominu, ne nanaša na spomin na specifične elemente več prejšnjih modelov, temveč na spomin na določene modele.

30

Zgornjih ugotovitev argumenti, ki jih navaja skupina Dunnes, ne morejo omajati.

31

Tako je treba, prvič, kar zadeva argumente v zvezi z uvodnima izjavama 14 in 19 Uredbe št. 6/2002, v katerih sta uporabljena izraza „obstoječi videzi izdelkov [modeli]“ in „v primerjavi z drugimi videzi izdelka [modeli]“, navesti, da preambula akta Skupnosti ni pravno zavezujoča in da se nanjo ni mogoče sklicevati niti za to, da bi se odstopilo od določb zadevnega akta, niti zaradi razlage teh določb v smeri, ki je očitno v nasprotju z njihovim besedilom (sodba Deutsches Milch-Kontor, C‑136/04, EU:C:2005:716, točka 32 in navedena sodna praksa).

32

Vsekakor je treba ugotoviti, da se uvodna izjava 14 Uredbe št. 6/2002 sicer sklicuje na vtis, ki ga na seznanjenega uporabnika naredijo „obstoječi videzi izdelkov [modeli]“, vendar pa ta izraz ni naveden v nobeni določbi te uredbe.

33

Poleg tega niti uporaba navedenega izraza niti uporaba izraza „v primerjavi z drugimi videzi izdelka [modeli]“ v uvodni izjavi 19 Uredbe št. 6/2002 ne pomeni, da je vtis, upošteven pri uporabi člena 6 te uredbe, vtis, ki ga ne naredijo posamični prejšnji modeli, temveč kombinacija posamičnih značilnosti takih modelov.

34

Drugič, v zvezi s sklicevanjem na izraz „kombinacije znanih vzorcev in modelov“ iz drugega stavka člena 25(1) Sporazuma TRIPS zadošča navesti, da je ta določba navedena kot izbirna in da zato stranke tega sporazuma niso zavezane, da določijo, da se novost ali izvirnost modela presoja glede na take kombinacije.

35

Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 6 Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da mora, da bi se lahko štelo, da ima model individualno naravo, biti celotni vtis, ki ga model naredi na seznanjenega uporabnika, drugačen od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika ne naredi kombinacija posamičnih značilnosti več prejšnjih modelov, temveč en ali več prejšnjih modelov, obravnavanih posamično.

Drugo vprašanje

36

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 85(2) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da mora, da bi sodišče za modele Skupnosti neregistrirani model Skupnosti štelo za veljaven, imetnik tega modela dokazati, da ima ta model individualno naravo v skladu s členom 6 te uredbe, ali pa mora zgolj pokazati, zaradi česa ima navedeni model tako naravo.

37

Iz besedila člena 85(2) Uredbe št. 6/2002 je razvidno, da mora imetnik neregistriranega modela, da bi se ta model štel za veljaven, prvič, dokazati, da so pogoji iz člena 11 te uredbe izpolnjeni, in drugič, pokazati, zaradi česa ima ta model individualno naravo.

38

V skladu s členom 11(1) Uredbe št. 6/2002 je model, ki ustreza zahtevam iz oddelka 1 te uredbe, varovan z neregistriranim modelom Skupnosti za obdobje treh let od datuma, na katerega je bil ta model prvič dostopen javnosti v Evropski uniji.

39

Kot kaže sam naslov člena 85 Uredbe št. 6/2002, ta člen v odstavku 1 določa domnevo veljavnosti registriranih modelov Skupnosti, v odstavku 2 pa domnevo veljavnosti neregistriranih modelov Skupnosti.

40

Ta domneva veljavnosti pa je sama po sebi v nasprotju z razlago člena 85(2) Uredbe št. 6/2002, ki jo predlaga skupina Dunnes in v skladu s katero dokaz, ki ga mora imetnik modela predložiti na podlagi te določbe, in sicer, da so pogoji, določeni v členu 11 te uredbe, izpolnjeni, vključuje dokaz, da zadevni model izpolnjuje tudi vse pogoje, določene v Oddelku 1, Naslov II, navedene uredbe, to je pogoje iz členov od 3 do 9 te uredbe.

41

Poleg tega bi razlaga člena 85(2) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 11 te uredbe, ki jo predlaga skupina Dunnes, povzročila, da bi bila odvzeta smisel in vsebina drugemu pogoju iz navedenega člena 85(2), in sicer, da mora imetnik modela pokazati, zaradi česa ima ta model individualno naravo.

42

Poleg tega ta razlaga ne bi bila v skladu s ciljem enostavnosti in hitrosti, ki, kot je razvidno iz uvodnih izjav 16 in 17 Uredbe št. 6/2002, utemeljuje varstvo neregistriranega modela Skupnosti.

43

V zvezi s tem je treba navesti, da razlika, ki je v členu 85 Uredbe št. 6/2002 napravljena med postopki glede registriranega modela Skupnosti in postopki glede neregistriranega modela Skupnosti, izhaja iz nujnosti, da se za zadnjenavedeno kategorijo opredeli datum, od katerega je zadevni model upravičen do varstva iz te uredbe, ter točen predmet tega varstva. Ker ni formalnosti registracije, je te elemente namreč težje opredeliti za neregistrirani model kot za registrirani.

44

Poleg tega, če bi bilo treba člen 85(2) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da je neregistrirani model Skupnosti mogoče šteti za veljaven, samo kadar njegov imetnik dokaže, da ta model izpolnjuje vse pogoje iz Oddelka 1, Naslov II, navedene uredbe, bi bila možnosti, določeni v drugem stavku navedenega člena 85(2), da tožena stranka lahko izpodbija veljavnost navedenega modela z ugovorom ali z nasprotno tožbo na ugotovitev ničnosti, v veliki meri odvzeta smisel in vsebina.

45

Kar zadeva drugi pogoj iz člena 85(2) Uredbe št. 6/2002, zadošča navesti, da besedilo te določbe, ki je omejeno na zahtevo, da imetnik neregistriranega modela Skupnosti pokaže, zaradi česa ima ta model individualno naravo, ni v ničemer dvoumno in ga ni mogoče razlagati tako, da vsebuje obveznost dokazati, da ima zadevni model individualno naravo.

46

Čeprav je namreč potrebno, ker za to kategorijo modelov ni formalnosti registracije, da imetnik zadevnega modela točno določi predmet varstva, ki ga zahteva na podlagi navedene uredbe, pa zadošča, da opredeli enega ali več elementov svojega modela, ki temu modelu dajejo individualno naravo.

47

V teh okoliščinah je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 85(2) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da za to, da bi sodišče za modele Skupnosti neregistrirani model Skupnosti štelo za veljaven, imetniku tega modela ni treba dokazati, da ima ta model individualno naravo v skladu s členom 6 te uredbe, temveč mora zgolj pokazati, zaradi česa ima navedeni model tako naravo, to je opredeliti enega ali več elementov modela, ki po mnenju tega imetnika temu modelu dajejo individualno naravo.

Stroški

48

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

 

1.

Člen 6 Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti je treba razlagati tako, da mora, da bi se lahko štelo, da ima model individualno naravo, biti celotni vtis, ki ga model naredi na seznanjenega uporabnika, drugačen od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika ne naredi kombinacija posamičnih značilnosti več prejšnjih modelov, temveč en ali več prejšnjih modelov, obravnavanih posamično.

 

2.

Člen 85(2) Uredbe št. 6/2002 je treba razlagati tako, da za to, da bi sodišče za modele Skupnosti neregistrirani model Skupnosti štelo za veljaven, imetniku tega modela ni treba dokazati, da ima ta model individualno naravo v skladu s členom 6 te uredbe, temveč mora zgolj pokazati, zaradi česa ima navedeni model tako naravo, to je opredeliti enega ali več elementov modela, ki po mnenju tega imetnika temu modelu dajejo individualno naravo.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: angleščina.