Zadeva C-313/05
Maciej Brzeziński
proti
Dyrektor Izby Celnej w Warszawie
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo
Wojewódzki Sąd Administracyjny w Warszawie)
„Notranji davki – Obdavčitev avtomobilov – Plačilo trošarine – Rabljena vozila – Uvoz“
Povzetek sodbe
1. Davčne določbe – Notranji davki – Trošarina na avtomobile zaradi njihove prve registracije na nacionalnem ozemlju
(člena 25 ES in 90 ES)
2. Davčne določbe – Notranji davki – Trošarina na avtomobile zaradi njihove prve registracije na nacionalnem ozemlju
(člen 90, prvi odstavek, ES)
3. Davčne določbe – Notranji davki – Trošarina na avtomobile zaradi njihove prve registracije na nacionalnem ozemlju
(člen 28 ES; Direktiva Sveta 92/12, člen 3(3), prvi pododstavek)
1. Trošarina, s katero so obdavčena vsa osebna vozila, in sicer ne zaradi dejstva, da so prečkala mejo, ampak zaradi njihove prve registracije na ozemlju države članice, ne pomeni carine pri uvozu niti dajatve z enakim učinkom v smislu člena 25 ES, temveč je del splošnega sistema notranjih dajatev na blago in jo je treba torej preizkusiti glede na člen 90 ES.
(Glej točki 24, 25 in točko 1 izreka.)
2. Člen 90, prvi odstavek, ES je treba razlagati tako, da nasprotuje trošarini, s katero so obdavčeni osebni avtomobili zaradi njihove prve registracije na ozemlju države članice, ker znesek trošarine na določena rabljena vozila, ki so pridobljena v drugi državi članici, presega preostali znesek istega davka, ki je vračunan v prodajno vrednost enakovrstnih vozil, ki so bila prej registrirana v državi, ki je uvedla trošarino, kar mora preveriti nacionalno sodišče.
(Glej točko 41 in točko 2 izreka.)
3. Člen 28 ES se ne uporablja za nacionalno ureditev, s katero se zahteva predložitev poenostavljene deklaracije v petih dneh od dneva pridobitve osebnega vozila iz druge države članice, ki še ni registrirano na nacionalnem ozemlju, saj je ta zahteva nujno povezana z obveznostjo pridobitelja, da plača trošarino pri prvi registraciji vozila na nacionalnem ozemlju. Ker je obveznost predložitve deklaracije le posledica zavezanosti za plačilo trošarine, namreč ne spada na področje uporabe člena 28 ES, ki ne velja za ovire, za katere veljajo druge posebne določbe Pogodbe, kot so ovire davčne narave ali ovire z enakim učinkom kot carine.
Ravno tako se ne uporablja člen 3(3), prvi pododstavek, Direktive 92/12 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov, ki pod določenimi pogoji dovoljuje državam članicam, da uvedejo ali ohranijo davke, ki pri trgovanju med državami članicami ne povzročijo dodatnih formalnosti ob prestopu meje, in zato ne more nasprotovati taki ureditvi, saj ta formalnost ni vezana na prestop meje, ampak na obveznost plačila trošarine.
(Glej točke 47, od 49 do 53 in točko 3 izreka.)
SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 18. januarja 2007(*)
„Notranji davki – Obdavčitev avtomobilov – Plačilo trošarine – Rabljena vozila – Uvoz“
V zadevi C‑313/05,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Wojewódzki Sąd Administracyjny w Warszawie (Poljska) z odločbo z dne 22. junija 2005, ki je prispela na Sodišče 9. avgusta 2005, v postopku
Maciej Brzeziński
proti
Dyrektor Izby Celnej w Warszawie,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi P. Jann, predsednik senata, J. N. Cunha Rodrigues, K. Schiemann (poročevalec), M. Ilešič in E. Levits, sodniki,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodna tajnica: K. Sztranc‑Sławiczek, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 15. junija 2006,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za M. Brzezińskega on sam ter J. Martini, doradca podatkowy, in W. Ćwiek, doradca,
– za poljsko vlado J. Pietras in W. Bronicki ter E. Białas‑Giebajtow, zastopniki,
– za Komisijo Evropskih skupnosti D. Triantafyllou in K. Herrmann, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 21. septembra 2006
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 25 ES, 28 ES in 90 ES ter člena 3(1) in (3) Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL L 76, str. 1).
2 Ta vprašanja so bila postavljena v okviru spora med M. Brzezińskim in Dyrektor Izby Celnej w Warszawie (direktorjem carinske zbornice Varšave), katerega predmet je plačilo trošarine, za katerega je bil zavezan zaradi pridobitve rabljenega avtomobila v Nemčiji z namenom uvoza na Poljsko.
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
3 Člen 25 ES določa:
„Carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom so med državami članicami prepovedane. Ta prepoved se uporablja tudi za carine fiskalne narave.“
4 Člen 28 ES določa:
„Med državami članicami so prepovedane količinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom.“
5 Člen 90 ES določa:
„Nobena država članica ne uvaja, neposredno ali posredno, kakršnih koli notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, ki bi bili višji od davkov, uvedenih neposredno ali posredno na enakovrstne domače izdelke.
Prav tako nobena država članica ne uvaja takšnih notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, s katerimi bi posredno zaščitila druge izdelke.“
6 Člen 3(1) in (3) Direktive 92/12 določa:
„1. Ta direktiva se na ravni Skupnosti uporablja za naslednje proizvode, kakor jih opredeljujejo ustrezne direktive:
– mineralno olje,
– alkohol in alkoholne pijače,
– tobačni proizvodi.
[…]
3. Države članice obdržijo pravico do uvedbe ali ohranitve davkov, pobranih od proizvodov, ki niso našteti v odstavku 1, pod pogojem, da ti davki pri trgovanju med državami članicami ne povzročijo dodatnih formalnosti ob prestopu meje.
Ob upoštevanju iste določbe države članice obdržijo tudi pravico do pobiranja takih davkov od opravljanja storitev, ki jih ni mogoče označiti za prometne davke, vključno s tistimi, ki se nanašajo na trošarinske proizvode.“
Nacionalna ureditev
7 V členu 2 zakona z dne 23. januarja 2004 o plačilu trošarine (Dz. U št. 29, točka 257), v različici, ki je uporabljena v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon iz leta 2004), je določeno:
„V smislu tega zakona pomeni
[…]
11. ,pridobitev znotraj Skupnosti‘: prenos izdelkov, ki so predmet trošarine, z ozemlja ene države članice na nacionalno ozemlje;
[…]“
8 V členu 10(1) zakona iz leta 2004 je navedeno:
„Davčna osnova, izražena v odstotkih osnove, je:
1. znesek, dolgovan iz naslova prodaje izdelkov na nacionalnem ozemlju, ki so predmet trošarine, zmanjšan za znesek davka na blago in storitve ali za znesek trošarine, dolgovane iz naslova tega blaga;
2. znesek, ki ga je kupec dolžan plačati za blago, ki je predmet trošarine, v primeru pridobitve znotraj Skupnosti;
3. znesek, dolgovan na podlagi dobave izdelkov, ki so predmet trošarine na ozemlju države članice, v primeru dobave v Skupnosti;
4. carinska vrednost izdelkov, ki so predmet trošarine, povečana za dolgovano carino pri uvozu, upoštevajoč točke od 6 do 9.“
9 V členu 75 zakona iz leta 2004 je določeno:
„1. Davčna stopnja za proizvode, ki so predmet neusklajene trošarine, znaša 65 % osnove, določene v členu 10, z izjemo stopnje za električno energijo.
[…]
3. Pristojni minister za javne finance lahko s sklepom zniža stopnje trošarine, ki jih določata točki 1 in 2, in jih spremeni glede na vrsto izdelka in celo določi pogoje za njihovo uporabo.“
10 V smislu člena 80 zakona iz leta 2004 velja:
„1. Predmet trošarine so osebna vozila, ki niso registrirana na nacionalnem ozemlju v skladu s cestnoprometnimi predpisi.
2. Za trošarino so zavezani:
1. osebe, ki prodajo osebna vozila pred prvo registracijo na nacionalnem ozemlju;
2. uvozniki in osebe, ki pridobijo osebna vozila v Skupnosti.
3. Obveznost trošarine za osebna vozila nastane:
1. pri prodaji ob izdaji računa oziroma najkasneje v sedmih dneh od dneva dobave blaga;
2. pri uvozu na dan, ko je nastal carinski dolg v smislu carinskih določb;
3. pri pridobitvi v Skupnosti ob pridobitvi pravice do uporabe osebnega vozila kot lastnik oziroma najpozneje ob registraciji na nacionalnem ozemlju v skladu s cestnoprometnimi predpisi.
4. Minister za javne finance lahko s sklepom določi podatke o osebnih vozilih, skupaj z dopustno nosilnostjo, za namene obračunavanja trošarine, upoštevajoč pri tem posebne davčne določbe in potrebo po zagotovitvi pravilnega obračunavanja trošarine.“
11 Člen 81(1) zakona iz leta 2004 določa:
„Osebe, ki v Skupnosti pridobijo osebna vozila, ki niso registrirana na nacionalnem ozemlju v skladu s cestnoprometnimi predpisi, so dolžne:
1. ob uvozu na nacionalno ozemlje predložiti poenostavljeno deklaracijo ustreznemu carinskemu uradu v petih dneh od dneva pridobitve v Skupnosti;
2. plačati trošarino najpozneje na dan registracije v državi.“
12 Na podlagi člena 82(3) zakona iz leta 2004 je v primeru pridobitve osebnega vozila znotraj Skupnosti davčna osnova znesek, ki ga mora pridobitelj plačati prodajalcu.
13 V členu 7 sklepa ministra za finance z dne 22. aprila 2004 o zmanjšanju stopnje trošarine (Dz. U št. 87, točka 825), v različici, uporabljeni v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: sklep iz leta 2004), in prilogah 1 in 2 k temu sklepu je navedeno, da je odstotek trošarine za nova ali največ dve leti stara vozila 3,1 % ali 13,6 %, odvisno od prostornine motorja, za vozila, starejša od dveh let, pa je ta odstotek določen s formulo, določeno v členu 7(2) sklepa iz leta 2004 in se spreminja glede na starost vozila, pri čemer lahko doseže 65 % obdavčljive osnove.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
14 Tožeča stranka v glavni stvari, M. Brzeziński, ki je v Nemčiji kupila osebno vozilo znamke Volkswagen, model Golf II, izdelan leta 1989, ki je bil nato uvožen na Poljsko. 21. junija 2004, je v skladu s členom 81(1)(1) zakona iz leta 2004 predložila poenostavljeno deklaracijo tipa AKC‑U o pridobitvi tega vozila znotraj Skupnosti. 23. junija 2004 je plačala znesek 855 PLN iz naslova trošarine.
15 Z dopisom z dne 6. julija 2004 je M. Brzeziński zahteval vračilo trošarine, ki jo je plačal in ki je bila po njegovem neupravičeno zaračunana, v zvezi s čimer je navedel, da je pobiranje take dajatve v nasprotju s členi 23 ES, 25 ES in 90 ES. Z odločbo z dne 17. avgusta 2004 je direktor varšavskega carinskega urada št. 1 to zahtevo zavrnil.
16 M. Brzeziński je 2. septembra 2004 vložil pritožbo proti tej odločbi na Dyrektor Izby Celnej w Warszawie. Ta je z odločbo z dne 18. januarja 2005 potrdil odločbo direktorja navedenega carinskega urada št. 1 in pritožbo zavrnil.
17 V tožbi, ki jo je tožeča stranka zoper to odločbo o zavrnitvi vložila na Wojewódzki Sąd Administracyjny w Warszawie (upravno sodišče, Voïvodie, Varšava), je zahtevala, naj se le-ta razveljavi in naj se carinski upravi naloži, naj ji povrne znesek trošarine, ki jo je pobrala neupravičeno, saj naj bi bila neskladna z navedenimi skupnostnimi določbami.
18 V odgovor očitkom, ki jih je navedla tožeča stranka, je Dyrektor Izby Celnej w Warszawie navedel, da je tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo člena 90 ES neutemeljen, in zahteval zavrnitev tožbe.
19 V teh okoliščinah je Wojewódzki Sąd Administracyjny w Warszawie prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali člen 25 Pogodbe [ES], ki med državami članicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom, državi članici v položaju, ko je trošarina odmerjena za pridobitev vsakega vozila, neodvisno od kraja njegovega izvora pred prvo registracijo na Poljskem, prepoveduje uporabo člena 80 [zakona iz leta 2004]?
2. Ali člen 90, prvi odstavek, [ES], ki določa, da nobena država članica ne sme uvajati, neposredno ali posredno, kakršnih koli notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, ki bi bili višji od davkov, uvedenih neposredno ali posredno na enakovrstne domače izdelke, dovoljuje državi članici, da v primeru, da je bila trošarina v skladu s členom 80(1) [zakona iz leta 2004] določena za vsako vozilo, registrirano na Poljskem, uvede trošarino za rabljena vozila, uvožena iz drugih držav članic, pri čemer je pridobitev rabljenih vozil, ki so že registrirana na Poljskem, oproščen teh trošarin?
3. Ali člen 90, drugi odstavek, [ES], ki določa, da nobena država članica ne sme uvajati takšnih notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, s katerimi bi posredno zaščitila druge izdelke, dovoljuje državi članici, da za rabljena vozila, uvožena iz drugih držav članic, v primeru, da se enako izračunajo davki za prodajo rabljenih vozil pred prvo registracijo na Poljskem in ta davek posledično vpliva na ceno tega vozila ob poznejši prodaji, določi trošarine na podlagi odstotkov, ki so določeni glede na starost vozila in prostornino motorja, kot določa [člen 7 sklepa iz leta 2004]?
4. Ali člen 28 [ES], ki določa, da so med državami članicami prepovedane količinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom, ob upoštevanju člena 3(3) [Direktive 92/12], prepoveduje državi članici, da bi na podlagi člena 81 [zakona iz leta 2004], na podlagi katerega so osebe, ki znotraj Skupnosti kupijo osebna vozila, ki niso registrirana na Poljskem, v skladu s cestnoprometnimi predpisi po uvozu na Poljsko dolžna v roku petih dni od dneva nakupa v Skupnosti pristojnemu carinskemu uradu predložiti poenostavljeno deklaracijo?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
20 S prvim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali trošarina, kot jo določa zakon iz leta 2004, pomeni carino pri uvozu ali dajatev z enakim učinkom v smislu člena 25 ES.
21 Davek, kot je zadevna trošarina v postopku v glavni stvari, ni carina v ožjem pomenu besede.
22 V zvezi z vprašanjem, ali ta davek sodi v dajatve z enakim učinkom, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je vsaka denarna dajatev, ne glede na obliko in način uporabe, ki se enostransko naloži in s katero je obremenjeno blago zaradi prehoda meje ter ni carina v ožjem pomenu, dajatev z enakim učinkom v smislu členov 23 ES in 25 ES (glej med drugim sodbe z dne 17. julija 1997 v zadevi Haahr Petroleum, C-90/94, Recueil, str. I-4085, točka 20; z dne 2. aprila 1998 v zadevi Outokumpu, C-213/96, Recueil, str. I-1777, točka 20, in z dne 5. oktobra 2006 v združenih zadevah Nádasdi in Németh, C‑290/05 in C‑333/05, ZOdl., str. I-10115, točka 39).
23 Davek, kot ga določa zakon iz leta 2004, se ne pobira zato, ker blago prečka mejo države članice, ki je uzakonila ta davek. Iz člena 80(3)(3) tega zakona in pojasnil poljske vlade na obravnavi izhaja, da trošarina zajema vsa osebna vozila pred prvo registracijo na Poljskem in da lahko pri zagotavljanju dosege tega cilja nastanku tega davka botrujejo številni dejavniki. Tako tak davek nastane bodisi s prodajo vozila bodisi, v primeru pridobitve znotraj Skupnosti in kot je določeno v členu 2(11) navedenega zakona, ob pridobitvi pravice razpolaganja z osebnim vozilom kot lastnik in najpozneje ob njegovi registraciji na nacionalnem ozemlju.
24 Tak davek pripada splošnemu sistemu notranjih dajatev na blago in ga je treba torej preizkusiti glede na člen 90 ES.
25 Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da trošarina, kakršna je bila na Poljskem uvedena z zakonom iz leta 2004, ki se ne uvede za osebna vozila na podlagi dejstva, da so prečkala mejo, ne pomeni carine pri uvozu niti dajatve z enakim učinkom v smislu člena 25 ES.
Drugo in tretje vprašanje
26 Z drugim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba preučiti skupaj, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 90 ES razlagati tako, da nasprotuje davku, ki ima značilnosti trošarine, ki jo določa zakon iz leta 2004, na podlagi dejstva, da se ta davek nanaša na pridobitev rabljenih vozil iz drugih držav članic, kot je ta, ki je davek uzakonila, ne nanaša pa se na pridobitev že registriranih rabljenih vozil v tej državi članici, vozil, za katera se je davek že uporabil pred prvo registracijo, saj tak davek lahko pomeni notranjo dajatev na blago iz drugih držav članic, ki presega davek, ki bodisi zajema neposredno ali posredno enakovrstne domače izdelke v smislu člena 90, prvi odstavek, ES, bodisi posredno izdelke iz drugih držav članic, s katerimi bi se posredno zaščitili drugi izdelki v smislu drugega odstavka istega člena.
27 Kot je Sodišče že poudarilo, člen 90 ES v sistemu Pogodbe ES pomeni dopolnilne določbe glede odprave carine in dajatev z enakim učinkom. Namen te določbe je zagotoviti prost pretok blaga med državami članicami v normalnih pogojih konkurence, tako da se odpravijo vse oblike zaščite, ki bi lahko izhajale iz uporabe notranjih diskriminatornih davkov na izdelke, ki izvirajo iz drugih držav članic (sodba z dne 15. junija 2006 v združenih zadevah Air Liquide Industries Belgium, C‑393/04 in C-41/05, ZOdl., str. I-5293, točka 55 in navedena sodna praksa, ter zgoraj navedena sodba Nádasdi in Németh, točka 45).
28 Na področju obdavčitve uvoženih rabljenih vozil je Sodišče tudi odločilo, da je namen člena 90 ES zagotoviti popolno nevtralnost notranjih davkov glede konkurence med izdelki, ki so že na nacionalnem trgu, in uvoženimi izdelki (glej zgoraj navedeno sodbo z dne 29. aprila 2004 v zadevi Weigel, C-387/01, Recueil, str. I-4981, točka 66 in navedena sodna praksa, ter zgoraj navedeno sodbo Nádasdi in Németh, točka 46).
29 V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za kršitev člena 90, prvi odstavek, ES, kadar se davek na uvožen izdelek in davek na podoben nacionalni izdelek izračunata na različna načina in po različnih postopkih, kar v nekaterih primerih vodi do višjega davka na uvožene izdelke (glej zgoraj navedeno sodbo Weigel, točka 67 in navedena sodna praksa). Trošarina torej po tej določbi ne sme obremeniti blaga, ki izvira iz drugih držav članic, bolj od enakovrstnega nacionalnega blaga.
30 V zvezi s tem iz spisa iz postopka v glavni stvari izhaja, da zahteva predložitvenega sodišča, ki temelji na primerjavi med rabljenimi vozili, ki so že na nacionalnem trgu, in takimi vozili, pridobljenimi v drugi državi članici, teži k primerjavi dveh kategorij podobnih izdelkov v smislu člena 90, prvi odstavek, ES. Vendar ni v spisu ničesar takega, kar bi napeljevalo na to, da obdavčitev rabljenih vozil, pridobljenih v drugi državi članici, kot je Poljska, daje temelje posredni zaščiti izdelkov, ki niso motorna vozila, ki je prepovedana s členom 90, drugi odstavek, ES.
31 Zato je treba preučiti trošarino v postopku v glavni stvari izključno z vidika člena 90, prvi odstavek, ES.
32 Da bi zagotovili nevtralnost notranjih davkov glede konkurence med rabljenimi motornimi vozili, ki so že na nacionalnem trgu, in enakovrstnimi uvoženimi vozili, je treba primerjati učinke trošarine, s katerimi so obremenjena rabljena vozila, ki so bila uvožena iz države članice, ki ni Republika Poljska, in učinke preostalega davka na registracijo, ki se naloži na rabljena vozila, ki so bila registrirana na Poljskem in ki so bila zato z istim davkom že obdavčena ob prvi registraciji.
33 V smislu te primerjave je treba najprej poudariti, da je bila trošarina v postopku v glavni stvari za vsa vozila, ki naj bi bila registrirana na Poljskem in ki so bila izdelana ali na nacionalnem ozemlju ali uvožena iz drugih držav članic, zaračunana le enkrat, tako za nova vozila kot za rabljena,.
34 Drugič, treba je razlikovati med dvema kategorijama vozil, in sicer tistimi, ki so prodana kot rabljena v dveh koledarskih letih od datuma njihove izdelave, pri čemer se leto izdelave šteje za prvo koledarsko leto, in tistimi, ki so prodana kot rabljena vozila po tem dveletnem obdobju.
35 Glede osebnih vozil, ki so prodana kot nova ali rabljena v omenjenem roku dveh let, iz sklepa iz leta 2004 izhaja, kot je navedeno v točki 13 te sodbe, da so predmet trošarine, ki je izračunana po isti stopnji.
36 Za rabljena vozila, mlajša od dveh let, mora nacionalno sodišče natančneje preučiti, med drugim v luči sklepa iz leta 2004, ali so zaradi trošarine predmet istega bremena zato, ker je preostali znesek tega davka, vračunan v prodajno vrednost rabljenih vozil, registriranih na Poljskem, enak znesku istega davka, ki bremeni podobna rabljena vozila, ki izvirajo iz druge države članice, kot je Poljska.
37 Nasprotno se, kar zadeva trošarino za rabljena vozila, prodana več kot dve leti po izdelavi, stopnja izračuna na podlagi formule, določene v členu 7 sklepa iz leta 2004. Uporaba te formule, kot je navedla Komisija in ji poljska vlada ni ugovarjala, vodi do tega, da stopnja raste s starostjo vozila.
38 Predložitveno sodišče preuči, ali ta rastoča stopnja zajema le rabljena vozila, ki izvirajo iz druge države članice, kot je Poljska, in ali nasprotno za rabljena vozila, registrirana kot nova na Poljskem, stopnja preostale trošarine, vračunana v vrednost takega vozila, ostaja nespremenjena.
39 V takem primeru trditev, ki jih je predstavila poljska vlada, da bi upravičila to razliko pri obdavčitvi, ni mogoče sprejeti. Poljska vlada se je najprej sklicevala na okoljevarstvene skrbi; dalje je podala sum, da je v velikem številu primerov nakupna cena, prijavljena organom, precej manjša od dejansko plačane cene; in nazadnje pripomnila, da navedena razlika ni diskriminatorna, saj številke kažejo, da je bila uvedba trošarine na rabljena vozila, pridobljena v drugih državah članicah maja 2004, pospremljena s takojšnjim in zelo velikim porastom tovrstnih nakupov.
40 Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je lahko sistem obdavčitve skladen s členom 90 ES le, če je ugotovljeno, da je urejen tako, da izključuje vsako možnost, da bi bili uvoženi izdelki bolj obdavčeni od nacionalnih izdelkov in tako v nobenem primeru nima diskriminatornih učinkov (zgoraj navedena sodba Haahr Petroleum, točka 34, in sodba z dne 23. oktobra 1997 v zadevi Komisija proti Grčiji, C‑375/95, Recueil, str. I‑5981, točka 29).
41 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba na drugo in tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 90, prvi odstavek, ES razlagati tako, da nasprotuje trošarini, če znesek davka na rabljena vozila, starejša od dveh let in pridobljena v drugi državi članici, kot je država, ki je uvedla tak davek, presega preostali znesek istega davka, ki je vračunan v prodajno vrednost enakovrstnih vozil, ki so bila prej registrirana v državi, ki uvaja davek. Predložitveno sodišče preuči, ali ima poljska ureditev, zlasti uporaba člena 7 sklepa iz leta 2004, tak učinek.
Četrto vprašanje
42 S četrtim vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje, ali člena 28 ES in 3(3) Direktive 92/12 nasprotujeta nacionalni ureditvi, kot je določena v členu 81(1)(1) zakona iz leta 2004, s katero se zahteva predložitev poenostavljene deklaracije v petih dneh od dneva pridobitve znotraj Skupnosti.
43 Najprej je treba ugotoviti, da razlika v razlagi te obveznosti deklaracije, v smislu, da M. Brzeziński meni, da je treba predložiti tako deklaracijo v petih dneh od dneva pridobitve vozila v Nemčiji, po mnenju poljske vlade in Komisije pa navedeni rok začne teči od dejanskega vstopa vozila na Poljsko v primeru pridobitve znotraj Skupnosti, nima nobenega vpliva na morebiten ovirajoč značaj te zahteve.
44 V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča, na podlagi katere je treba nacionalni ukrep na področju, ki je predmet izčrpnega usklajevanja na ravni Skupnosti, presojati glede na določbe tega usklajevalnega ukrepa in ne glede na določbe primarnega prava (glej zlasti sodbi z dne 13. decembra 2001 v zadevi DaimlerChrysler, C‑324/99, Recueil, str. I-9897, točka 32, in z dne 14. decembra 2004 v zadevi Swedish Match, C-210/03, ZOdl., str. I-11893, točka 81), je treba preučiti obveznost predložitve poenostavljene deklaracije najprej v luči Direktive 92/12 in predvsem v luči prepovedi take formalnosti, določene v njenem členu 3(3), prvi odstavek, pri čemer do nadaljnjega pustimo ob strani vprašanje, ali je bila trošarina dejansko izčrpno usklajena na ravni Skupnosti.
45 Kot je navedla že generalna pravobranilka v točki 71 sklepnih predlogov, je lahko člen 3(3), prvi odstavek, Direktive 92/12 pomemben le, če je treba zahteve upoštevati kot „formalnosti ob prestopu meje“, katerih podlaga je plačilo trošarine.
46 Poljska vlada in Komisija menita, da v postopku v glavni stvari ni tako. Dejansko navajata, da se obveznost, določena v členu 81(1)(1) zakona iz leta 2004, udejanji po uvozu vozila na nacionalno ozemlje, ki je predmet trošarine, torej po prestopu meje. Komisija dodaja, da rok za izpolnitev te obveznosti začne teči na dan pridobitve vozila znotraj Skupnosti, to je po tem, ko je to prestopilo mejo.
47 V zvezi s tem mora nacionalno sodišče ugotoviti, ali se celotna zakonodaja v postopku v glavni stvari lahko razlaga tako, kot jo razlaga poljska vlada. Če bi bilo treba poenostavljeno deklaracijo predložiti ob pridobitvi vozila znotraj Skupnosti in torej ob prestopu meje, taka formalnost vsekakor ne bi bila povezana s tem prestopom v smislu člena 3(3), prvi odstavek, Direktive 92/12, ampak z obveznostjo poravnanja trošarine.
48 Če je tako, bi bila glede na to, da je namen poenostavljene deklaracije zagotoviti plačilo dolga, ki ustreza trošarini, taka formalnost podlaga za nastanek le-te. V primeru potrditve te razlage bi bil ta davek dolgovan na podlagi člena 80(3)(3) zakona iz leta 2004 na dan pridobitve pravice razpolaganja z osebnim vozilom kot lastnik in najpozneje na dan njegove registracije na nacionalnem ozemlju v skladu s cestnoprometnimi predpisi.
49 Zato se člen 3(3), prvi odstavek, Direktive 92/12 ne more uporabiti v postopku v glavni stvari in torej ni mogoče nasprotovati obveznosti predložitve poenostavljene deklaracije v primeru pridobitve znotraj Skupnosti.
50 Iz ustaljene sodne prakse tudi izhaja, da take obveznosti dalje ni mogoče presojati z vidika člena 28 ES. Dejansko obseg uporabe tega člena ne zajema ovir, ki jih določajo nekatere druge določbe, in ovire davčne narave ali ovire z enakim učinkom na carino, določene v členih 23 ES, 25 ES in 90 ES, ne spadajo v prepoved iz člena 28 ES (glej sodbi z dne 3. februarja 2000 v zadevi Dounias, C‑228/98, Recueil, str. I‑577, točka 39, in z dne 17. junija 2003 v zadevi De Danske Bilimportører, C‑383/01, Recueil, str. I‑6065, točka 32).
51 Nasprotno je obveznost predložitve poenostavljene deklaracije v skladu s členom 81(1)(1) zakona iz leta 2004 neločljivo povezana z dejanskim plačilom trošarine, saj ni dejanska ovira davčnega značaja v pravem pomenu. Kot sta navedli poljska vlada in Komisija, je namen te obveznosti zagotoviti plačilo te dajatve.
52 V teh okoliščinah je obveznost, kot je določena v členu 81(1)(1) zakona iz leta 2004, le posledica zavezanosti za plačilo trošarine pridobitelja osebnega vozila in zato člena 28 ES ni mogoče uporabiti.
53 Iz vsega navedenega izhaja, da je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da se člen 28 ES ne uporabi za poenostavljeno deklaracijo, kot je določena s členom 81(1)(1) zakona iz leta 2004, in da člen 3(3) Direktive 92/12 ne nasprotuje taki deklaraciji, saj se zadevna ureditev lahko razlaga v tem smislu, da je treba narediti tako deklaracijo ob pridobitvi pravice razpolaganja z osebnim vozilom kot lastnik oziroma najpozneje na dan njegove registracije na nacionalnem ozemlju v skladu s cestnoprometnimi predpisi.
Omejitev začasnega učinkovanja te sodbe
54 Poljska vlada je v pisnih stališčih predlagala, če Sodišče v tej zadevi meni, da prvi odstavek člena 90 ES prepoveduje pobiranje trošarine, kot je določena z zakonom iz leta 2004, naj časovno omeji učinkovanje svoje sodbe.
55 V skladu z ustaljeno sodno prakso razlaga posameznega pravila prava Skupnosti, ki jo Sodišče poda pri izvrševanju pristojnosti na podlagi člena 234 ES, po potrebi pojasnjuje in natančneje določa pomen in obseg tega pravila, tako kot bi se moralo razumeti in uporabljati od začetka veljave. Iz tega izhaja, da sodnik pravilo, za katero je veljala taka razlaga, lahko uporabi – in ga tudi mora – tudi za pravna razmerja, nastala in oblikovana, preden je Sodišče odločilo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, če so tudi sicer izpolnjeni pogoji za predložitev spora o uporabi omenjenega pravila pristojnemu sodišču (glej zlasti sodbe z dne 2. februarja 1988 v zadevi Blaizot, 24/86, Recueil, str. 379, točka 27; z dne 15. decembra 1995 v zadevi Bosman, C-415/93, Recueil, str. I-4921, točka 141, in z dne 10. januarja 2006 v zadevi Skov in Bilka, C-402/03, ZOdl., str. I‑199, točka 50).
56 V zvezi s tem je treba opomniti, da sme Sodišče le izjemoma z uporabo splošnega načela pravne varnosti, ki je bistven del pravnega reda Skupnosti, omejiti možnost vseh zainteresiranih, da bi se sklicevali na določbo, ki jo je samo razložilo, z namenom izpodbijanja pravnih razmerij, ki so nastala v dobri veri. Za določitev take omejitve morata biti izpolnjena dva bistvena pogoja, in sicer dobra vera zainteresiranih in nevarnost resnih težav (glej zlasti sodbi z dne 28. septembra 1994 v zadevi Vroege, C-57/93, Recueil, str. I-4541, točka 21, in z dne 12. oktobra 2000 v zadevi Cooke, C-372/98, Recueil, str. I-8683, točka 42, ter zgoraj navedeno sodbo Skov in Bilka, točka 51).
57 Sodišče se je namreč k tej rešitvi zateklo le v natančno določenih okoliščinah, ko je na eni strani obstajalo tveganje hudih gospodarskih posledic zlasti zaradi velikega števila pravnih razmerij, vzpostavljenih v dobri veri na podlagi ureditve, za katero se je štelo, da je veljavno začela veljati, in ko se je na drugi strani zdelo, da so bili posamezniki in nacionalni organi vodeni k ravnanju, ki zaradi objektivne in precejšnje negotovosti glede obsega določb Skupnosti ni bilo v skladu s skupnostno ureditvijo, in h kateri so morebiti prispevala tudi ravnanja drugih držav članic ali Komisije Evropskih skupnosti (glej predvsem sodbo z dne 27. aprila 2006 v zadevi Richards, C‑423/04, ZOdl., str. I‑3585, točka 42).
58 Poleg tega iz ustaljene sodne prakse izhaja, da finančne posledice, ki bi v državi članici lahko nastale zaradi sodbe izdane, v zadevi predhodnega odločanja, same po sebi ne opravičujejo časovne omejitve učinkov te sodbe (sodbi z dne 20. septembra 2001 v zadevi Grzelczyk, C-184/99, Recueil, str. I‑6193, točka 52, in z dne 15. marca 2005 v zadevi Bidar, C‑209/03, ZOdl., str. I‑2119, točka 68).
59 Glede nevarnosti hudih težav je poljska vlada na obravnavi predložila številčne podatke za obdobje od 1. maja 2004, ko je Republika Poljska pristopila k Evropski uniji, do 30. aprila 2006, torej za obdobje dveh let, ki prikazujejo, da vse trošarine, zaračunane za osebna vozila, znašajo 1,16 % proračuna dohodkov, predvidenega za leto 2006. Vendar pa Sodišču niso bili predloženi podatki o porazdelitvi teh številk, ki bi omogočali oceno o tem, v kakšnem sorazmerju te celote bi bilo mogoče povračilo. Treba je dodati, da se lahko povrnejo le zneski trošarine, ki presegajo zneske, ki ustrezajo preostali dajatvi, vsebovani v vrednosti podobnih rabljenih vozilih, ki izvirajo iz zadevne države članice.
60 Zato je treba ugotoviti, da obstoj nevarnosti hudih gospodarskih posledic v smislu sodne prakse, navedene v točkah 56 in 57 te sodbe, ki bi upravičil omejitev časovnih učinkov te sodbe, ne more biti ugotovljen.
61 V teh okoliščinah ni treba preveriti, ali je merilo dobre vere zainteresiranih oseb izpolnjeno.
62 Iz teh ugotovitev izhaja, da ni treba omejiti časovnih učinkov te sodbe.
Stroški
63 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
1. Trošarina, kakršna je bila na Poljskem uvedena z zakonom z dne 23. januarja 2004 o trošarini, ki se ne uvede za osebna vozila na podlagi dejstva, da so prečkala mejo, ne pomeni carine pri uvozu niti dajatve z enakim učinkom v smislu člena 25 ES.
2. Člen 90, prvi odstavek, ES je treba razlagati tako, da nasprotuje trošarini, če znesek davka na rabljena vozila, starejša od dveh let in pridobljena v drugi državi članici, kot je država, ki je uvedla tak davek, presega preostali znesek istega davka, ki je vračunan v prodajno vrednost enakovrstnih vozil, ki so bila prej registrirana v državi, ki uvaja davek. Predložitveno sodišče preuči, ali ima poljska ureditev, zlasti uporaba člena sklepa ministra za finance z dne 22. aprila 2004, tak učinek.
3. Člen 28 ES se ne uporabi za poenostavljeno deklaracijo, kot je določena s členom 81(1)(1) zakona z dne 23. januarja 2004, in člen 3(3) Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov ne nasprotuje taki deklaraciji, saj se zadevna ureditev lahko razlaga v tem smislu, da je treba narediti tako deklaracijo ob pridobitvi pravice razpolaganja z osebnim vozilom kot lastnik oziroma najpozneje na dan njegove registracije na nacionalnem ozemlju v skladu s cestnoprometnimi predpisi.
Podpisi
* Jezik postopka: poljščina.