ISSN 1725-2504 doi:10.3000/17252504.C_2010.223.swe |
||
Europeiska unionens officiella tidning |
C 223 |
|
Svensk utgåva |
Meddelanden och upplysningar |
53 årgången |
Informationsnummer |
Innehållsförteckning |
Sida |
|
I Resolutioner, rekommendationer och yttranden |
|
|
YTTRANDEN |
|
|
Europeiska centralbanken |
|
2010/C 223/01 |
||
|
IV Upplysningar |
|
|
UPPLYSNINGAR FRÅN EUROPEISKA UNIONENS INSTITUTIONER, BYRÅER OCH ORGAN |
|
|
Europeiska kommissionen |
|
2010/C 223/02 |
||
2010/C 223/03 |
||
|
V Yttranden |
|
|
FÖRFARANDEN FÖR GENOMFÖRANDE AV KONKURRENSPOLITIKEN |
|
|
Europeiska kommissionen |
|
2010/C 223/04 |
Statligt stöd – Slovenien – Statligt stöd C 13/10 (f.d. NN 17/10) – Potentiella stödåtgärder till förmån för Elan d.o.o. och Elan Marine d.o.o. – Uppmaning enligt artikel 108.2 i EUF-fördraget om att inkomma med synpunkter ( 1 ) |
|
2010/C 223/05 |
Meddelande från Förenade kungariket om Europaparlamentets och rådets direktiv 94/22/EG av den 30 maj 1994 om villkoren för beviljande och utnyttjande av tillstånd för prospektering efter samt undersökning och utvinning av kolväten ( 1 ) |
|
|
|
|
(1) Text av betydelse för EES |
SV |
|
I Resolutioner, rekommendationer och yttranden
YTTRANDEN
Europeiska centralbanken
18.8.2010 |
SV |
Europeiska unionens officiella tidning |
C 223/1 |
EUROPEISKA CENTRALBANKENS YTTRANDE
av den 6 augusti 2010
om ett förslag till Europaparlamentets och rådets direktiv om ändring av direktiv 2006/48/EG och 2006/49/EG i fråga om kapitalkrav för handelslager och omvärdepapperisering samt samlad tillsynsbedömning av ersättningspolitik
(CON/2010/65)
2010/C 223/01
Inledning och rättslig grund
Den 12 november 2009 avgav Europeiska centralbanken (ECB) yttrande CON/2009/94 (1) om förslaget till Europaparlamentets och rådets direktiv om ändring av direktiv 2006/48/EG och 2006/49/EG i fråga om kapitalkrav för handelslager och omvärdepapperisering samt samlad tillsynsbedömning av ersättningspolitik (nedan kallat direktivförslaget). Den 7 juli 2010 antog Europaparlamentet det direktivförslag (2) som nu är föremål för formellt antagande av Europeiska unionens råd. Detta yttrande grundar sig på den version av direktivförslaget som har antagits av Europaparlamentet.
ECB:s behörighet att avge ett yttrande grundas på artikel 127.4 sista stycket i fördraget om Europeiska unionens funktionssätt, där det fastställs att ECB får avge yttranden inom sitt behörighetsområde till bl.a. unionens behöriga institutioner. Direktivförslaget innehåller i detta avseende bestämmelser som berör Europeiska centralbankssystemets (ECBS) uppgift att utforma och genomföra unionens monetära politik enligt artikel 127.2 första strecksatsen i fördraget samt att bidra till ett smidigt genomförande av politiken för det finansiella systemets stabilitet enligt artikel 127.5 i fördraget. I enlighet med artikel 17.5 första meningen i arbetsordningen för Europeiska centralbanken har detta yttrande antagits av ECB-rådet.
1. Allmänna kommentarer
1.1 |
ECB uttrycker sin oro över att undantaget för exponeringar i form av täckta obligationer (3), med säkerhet som ställs i form av lån mot säkerhet i bostadsfastigheter och kommersiella fastigheter, ska förlängas enligt punkt 2 c ii) i bilaga I till direktivförslaget. Förlängningen av undantaget från den 31 december 2010 till den 31 december 2013 innebär att det blir tillåtet att i säkerhetspoolen med täckta obligationer obegränsat använda bättre rangordnade andelar utfärdade av organ för värdepapperisering som värdepapperiserar exponeringar i bostadsfastigheter och kommersiella fastigheter. I den antagna texten har även hänvisningen till den mest fördelaktiga kreditkvalitet som krävs för dessa andelar tagits bort (4). |
1.2 |
Direktivförslaget påverkar därmed täckta obligationer enligt UCITS-direktivet samt värdepapper med bakomliggande tillgångar som är godtagbara för Eurosystemets kredittransaktioner i enlighet med riktlinje ECB/2000/7 av den 31 augusti 2000 om Eurosystemets penningpolitiska instrument och förfaranden (5). Sett ur ett riskhanteringsperspektiv föreskriver Eurosystemets ram för säkerheter i detta avseende en striktare behandling, dvs. högre värderingsavdrag och ratingkrav, av värdepapper med bakomliggande tillgångar än av täckta obligationer enligt UCITS-direktivet. En möjlig konsekvens av direktivförslaget skulle kunna vara att det ger starka incitament för penningpolitiska motparter att lägga in sina värdepapper med bakomliggande tillgångar i säkerhetspoolen med sådana täckta obligationer för att därigenom få en fördelaktigare behandling, vilket skadar Eurosystemets riskexponering. |
1.3 |
Samtidigt, och utan att det påverkar ECB:s välkomnande inställning till lagstiftningsåtgärder som innebär att lagstiftningen i mindre grad stöder sig på externa kreditvärderingar, har ECB vissa betänkligheter mot borttagandet av hänvisningen till den mest fördelaktiga kreditkvalitet som krävs för dessa andelar, eftersom detta ytterligare skulle kunna undergräva trovärdigheten och öppenheten för marknaden för täckta obligationer och i slutänden få konsekvenser för den finansiella stabiliteten. |
1.4 |
Generellt sett bör målet för lagstiftarna inom en snar framtid vara att avlägsna detta undantag och utarbeta en strikt uppsättning kriterier för tillgångar som ska ingå i säkerhetspoolen för täckta obligationer, som i) inte grundar sig på externa kreditvärderingar och ii) är tillräckligt stark för att säkerställa marknadens förtroende för täckta obligationer, och samtidigt ge de finansiella instituten tillräckligt med tid för att anpassa sina olika affärsmodeller. Att sänka gränsen för det nominella beloppet av de utestående emissionerna från 20 till 10 procent enligt punkt 2 c i och ii) i bilaga I till direktivförslaget kan ses som ett positivt steg i den riktningen. |
2. Ändringsförslag
I de fall där ECB rekommenderar att direktivförslaget ändras anges de specifika förslagen i bilagan åtföljt av en förklaring.
Utfärdad i Frankfurt am Main den 6 augusti 2010.
Jean-Claude TRICHET
ECB:s ordförande
(1) EUT C 291, 1.12.2009, s. 1.
(2) P7_TA-PROV (2010) 0274.
(3) Enligt definitionen i artikel 22.4 i direktiv 85/611/EEG av den 20 december 1985 om samordning av lagar och andra författningar som avser företag för kollektiva investeringar i överlåtbara värdepapper (fondföretag) (UCITS) (EGT L 375, 31.12.1985, s. 3).
(4) Se punkt 68.3 i bilaga VI till Europaparlamentets och rådets direktiv 2006/48/EG av den 14 juni 2006 om rätten att starta och driva verksamhet i kreditinstitut (omarbetning) (EUT L 177, 30.6.2006, s. 1).
(5) EGT L 310, 11.12.2000, s. 1.
BILAGA
Ändringsförslag
Europaparlamentets förslag |
ECB:s ändringsförslag (1) |
||||
Ändringsförslag |
|||||
Bilaga VI, punkt 68 ii |
|||||
|
|
||||
Förklaring Av de skäl som anges i detta yttrande har ECB vissa betänkligheter mot borttagandet av kravet att bättre rangordnade andelar ska ha den mest fördelaktiga kategorin av kreditvärdering som har gjorts av ett utsett ratinginstitut, eftersom detta ytterligare skulle kunna undergräva trovärdigheten och öppenheten för marknaden för täckta obligationer. Mot denna bakgrund rekommenderar ECB att kravet införs igen. Inom en snar framtid bör emellertid målet vara att avlägsna undantaget och utarbeta en strikt uppsättning kriterier för tillgångar som ska ingå i säkerhetspoolen för täckta obligationer som i) inte grundar sig på externa kreditvärderingar och ii) är tillräckligt stark för att säkerställa marknadens förtroende för täckta obligationer. Eventuella hänvisningar till en möjlig förlängning av undantaget (på obestämd tid) bör därför strykas. ECB är medveten om att bättre rangordnade andelar som används som säkerheter enligt punkt 68 i) i bilaga VI ska uppfylla kraven för kreditkvalitetssteg 1. Detta minskar emellertid inte oron för att kravet på att bättre rangordnade andelar ska ha den mest fördelaktiga kategorin av kreditvärdering som har gjorts av ett utsett ratinginstitut har tagits bort. Anledningen till detta är att kravet på kvalitetssteg 1 endast tillämpas för den tioprocentsgräns för det nominella beloppet av de utestående emissionerna som är tillämplig i de fall då undantaget inte har aktiverats. I detta hänseende noteras det att kreditkvalitetssteg 1 till 6 ska fastställas av de behöriga myndigheterna i enlighet med artikel 82 i direktiv 2006/48/EG, vilket innebär en viss skönsmässig bedömning i fråga om kreditkvaliteten. ECB tolkar det emellertid som att begreppet ”den mest fördelaktiga kategorin av kreditvärdering” ska vara mer snävt definierat. I den version av direktivförslaget som har antagits av Europaparlamentet kan undantaget tillämpas med förbehåll för två krav. Det första kravet är att de värdepapperiserade exponeringarna i bostadsfastigheter eller kommersiella fastigheter inte ska ha sitt ursprung utanför den gruppstruktur där emittenten av de täckta obligationerna också ingår. ECB anser att detta krav kan bli svårt att kontrollera i praktiken. Det andra kravet är att de som ingår i samma gruppstruktur ska behålla hela den tranch som är i första-förlustläge och som hänför sig till dessa bättre rangordnade andelar. ECB anser att även om hela den tranch som är i första-förlustläge behålls inom gruppen, kan enheter enkelt kringgå detta krav genom att använda hedgingstrategier. Mot denna bakgrund anser ECB inte att dessa krav i sig utgör tillräckliga skyddsåtgärder, som skulle garantera att dessa tillgångar inkluderas i säkerhetspoolen för täckta obligationer. ECB erkänner emellertid att dessa krav utgör ett visst skydd för obligationsinnehavare, särskilt om de kombineras med ett återinförande av hänvisningen till den mest fördelaktiga kreditvärdering som krävs för bättre rangordnade andelar. |
(1) Text markerad med fet stil anger ECB:s förslag till ny text. Genomstruken text anger de strykningar som ECB föreslår.
IV Upplysningar
UPPLYSNINGAR FRÅN EUROPEISKA UNIONENS INSTITUTIONER, BYRÅER OCH ORGAN
Europeiska kommissionen
18.8.2010 |
SV |
Europeiska unionens officiella tidning |
C 223/5 |
Eurons växelkurs (1)
17 augusti 2010
2010/C 223/02
1 euro =
|
Valuta |
Kurs |
USD |
US-dollar |
1,2860 |
JPY |
japansk yen |
109,66 |
DKK |
dansk krona |
7,4492 |
GBP |
pund sterling |
0,82300 |
SEK |
svensk krona |
9,4330 |
CHF |
schweizisk franc |
1,3411 |
ISK |
isländsk krona |
|
NOK |
norsk krona |
7,9065 |
BGN |
bulgarisk lev |
1,9558 |
CZK |
tjeckisk koruna |
24,805 |
EEK |
estnisk krona |
15,6466 |
HUF |
ungersk forint |
279,50 |
LTL |
litauisk litas |
3,4528 |
LVL |
lettisk lats |
0,7085 |
PLN |
polsk zloty |
3,9709 |
RON |
rumänsk leu |
4,2383 |
TRY |
turkisk lira |
1,9285 |
AUD |
australisk dollar |
1,4251 |
CAD |
kanadensisk dollar |
1,3341 |
HKD |
Hongkongdollar |
9,9919 |
NZD |
nyzeeländsk dollar |
1,8122 |
SGD |
singaporiansk dollar |
1,7424 |
KRW |
sydkoreansk won |
1 512,72 |
ZAR |
sydafrikansk rand |
9,3355 |
CNY |
kinesisk yuan renminbi |
8,7346 |
HRK |
kroatisk kuna |
7,2525 |
IDR |
indonesisk rupiah |
11 526,27 |
MYR |
malaysisk ringgit |
4,0625 |
PHP |
filippinsk peso |
58,055 |
RUB |
rysk rubel |
39,1144 |
THB |
thailändsk baht |
40,796 |
BRL |
brasiliansk real |
2,2499 |
MXN |
mexikansk peso |
16,2260 |
INR |
indisk rupie |
59,9500 |
(1) Källa: Referensväxelkurs offentliggjord av Europeiska centralbanken.
18.8.2010 |
SV |
Europeiska unionens officiella tidning |
C 223/6 |
KOMMISSIONENS BESLUT
av den 17 augusti 2010
om ändring av beslut 2007/623/EG om inrättandet av en högnivågrupp av oberoende intressenter för administrativa bördor
2010/C 223/03
EUROPEISKA KOMMISSIONEN HAR BESLUTAT FÖLJANDE
med beaktande av fördraget om Europeiska unionens funktionssätt, och
av följande skäl:
(1) |
Genom beslut 2007/623/EG (1) bildade kommissionen en högnivågrupp av oberoende intressenter för administrativa bördor, nedan kallad gruppen, för en period av tre år. |
(2) |
Kommissionen prioriterar även fortsättningsvis en minskning av de administrativa bördorna och förenklingar av lagstiftningen, och åtgärdsprogrammet för minskning av administrativa bördor i Europeiska unionen kommer enligt planerna att slutföras senast 2012. |
(3) |
Uppdraget för gruppen och dess ledamöter bör i enlighet därmed därför förlängas. |
(4) |
Gruppen bör fortsatt arbeta intimt både med externa intressenter och med kommissionens avdelningar och ha ett regelbundet och strukturerat utbyte med biträdande generalsekreteraren och ordföranden för konsekvensbedömningsnämnden av åsikter och erfarenheter angående frågor som gäller administrativa bördor. |
HÄRIGENOM FÖRESKRIVS FÖLJANDE.
Artikel 1
Beslut K(2007) 4063 ska ändras på följande sätt:
1. |
Artikel 2 ska ersättas med följande: ”Artikel 2 Gruppens uppgift ska vara att ge kommissionen råd angående åtgärdsprogrammet för minskning av administrativa bördor i Europeiska unionen vars syfte är att senast 2012 minska de administrativa bördor på företagen som uppstår genom EU:s lagstiftning med 25 % samt även angående förenklingsinitiativ som fastställts i kommissionens arbetsprogram. Gruppen ska i synnerhet
Gruppens uppdrag ska gälla till och med den 31 december 2012.” |
2. |
Artikel 3.1 ska ersättas med följande: ”Artikel 3 1. Kommissionen kan höra gruppen i varje fråga som rör genomförandet av åtgärdsprogrammet för minskning av administrativa bördor inom Europeiska unionen och dess löpande förenklingsprogram, i enlighet med vad som fastställts i kommissionens arbetsprogram.” |
3. |
Artikel 4 ska ändras på följande sätt: Artikel 4
|
4. |
I artikel 5.4 ska andra meningen ersättas med följande: ”Europeiska kommissionens generalsekretariat ska tillhandahålla sekretariatstjänster för gruppen.” |
5. |
Artikel 7 ska ersättas med följande: ”Artikel 7 Tillämpning Detta beslut ska tillämpas till och med den 31 december 2012.” |
Artikel 2
Detta beslut träder i kraft den 30 augusti 2010.
Utfärdat i Bryssel den 17 augusti 2010.
På kommissionens vägnar
José Manuel BARROSO
Ordförande
(1) EUT L 253, 28.9.2007, s. 40.
V Yttranden
FÖRFARANDEN FÖR GENOMFÖRANDE AV KONKURRENSPOLITIKEN
Europeiska kommissionen
18.8.2010 |
SV |
Europeiska unionens officiella tidning |
C 223/8 |
STATLIGT STÖD – SLOVENIEN
Statligt stöd C 13/10 (f.d. NN 17/10) – Potentiella stödåtgärder till förmån för Elan d.o.o. och Elan Marine d.o.o.
Uppmaning enligt artikel 108.2 i EUF-fördraget om att inkomma med synpunkter
(Text av betydelse för EES)
2010/C 223/04
Genom den skrivelse, daterad den 12 maj 2010, som återges på det giltiga språket på de sidor som följer på denna sammanfattning, underrättade kommissionen Slovenien om sitt beslut att inleda det förfarande som anges i artikel 108.2 i EUF-fördraget avseende ovannämnda stöd.
Berörda parter kan inom en månad från dagen för offentliggörandet av denna sammanfattning och den därpå följande skrivelsen inkomma med sina synpunkter på den åtgärd avseende vilken kommissionen inleder förfarandet. Synpunkterna ska sändas till följande adress:
Europeiska kommissionen |
Generaldirektoratet för konkurrens |
Registreringsenheten för statligt stöd |
Office: J-70, 03/225 |
1049 Bruxelles/Brussel |
BELGIQUE/BELGIË |
Fax +32 22961242 |
Synpunkterna kommer att meddelas Slovenien. Den berörda part som inkommer med synpunkter kan skriftligen begära konfidentiell behandling av sin identitet, med angivande av skälen för begäran.
SAMMANFATTNING
I. FÖRFARANDE
Den 10 juli 2008 inlämnades ett klagomål angående ett påstått statligt stöd till Elan ski (Slovenien). Kommissionen har undersökt den påstådda åtgärden genom ett antal framställningar om information till slovenska staten. Därtill mottog kommissionen ingående information från den klagande.
II. BESKRIVNING
Stödmottagarna var Elan Ski, ett företag verksamt med produktion av skidor och Elan Marine, ett företag verksamt med produktion av båtar. Båda företagen, är belägna i en region som berättigar till regionalstöd enligt artikel 107.3 a i EUF-fördraget, och ägs till 100 % av Elan Skupina, som i sin tur ägs av flera statligt ägda företag. Elan Skupina och dess två dotterbolag har haft finansiella svårigheter i flera år. Därefter tillförde de statliga företagen som äger Elan Skupina 2007 och 2008 detta företag två kapitaltillskott på 10 miljoner EUR vardera, varav Elan Skupina tillförde omkring 11,7 miljoner EUR till Elan Ski. Återstående 8,3 miljoner EUR överfördes till Elan Marine.
III. BEDÖMNING
Dessa kapitaltillskott kan ha inslag av statligt stöd i den mening som avses i artikel 107.1 i EUF-fördraget. Eftersom de utfördes av statligt ägda företag förefaller de kunna tillskrivas slovenska staten. Därtill kommer att de möjligen innebar en fördel för företaget som inte hade lätt att få tillgång till kapital och kredit i den situation det befann sig. Om de aktuella åtgärderna betraktas som statligt stöd måste kommissionen kontrollera om detta stöd kan vara förenligt med artikel 107.2 eller 107.3 i EUF-fördraget. Hittills har kommissionen inte tillräcklig information för att dra några slutsatser angående de aktuella åtgärdernas förenlighet.
IV. SLUTSATS
Mot bakgrund av ovanstående ser sig kommissionen tvungen att inleda det formella granskningsförfarandet enligt artikel 108.2 i EUF-fördraget avseende de åtgärder som beskrivs ovan.
SJÄLVA SKRIVELSEN
”Komisija želi obvestiti Slovenijo, da je po proučitvi informacij o zgoraj navedenih ukrepih, ki jih je prejela od slovenskih organov, sklenila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (1).
1. POSTOPEK
(1) |
Nemški proizvajalec smuči Völkl je 10. julija 2008 vložil pritožbo v zvezi s pomočjo, ki jo je Republika Slovenija domnevno dodelila družbi Elan d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Elan Ski), slovenskemu proizvajalcu smuči. |
(2) |
Od takrat je Komisija slovenskim organom poslala več zahtev za informacije, na katere so se slovenski organi odzvali 14. oktobra 2008, 30. januarja 2010 in 22. februarja 2010. Komisija je novembra 2009 poslala zahtevo za informacije tudi pritožniku, na katero je ta odgovoril 5. marca 2010. |
2. UPRAVIČENCI
2.1 Elan Ski
(3) |
Elan Ski je družba z omejeno odgovornostjo, dejavna na področju proizvodnje smučarske opreme. Sedež ima v Begunjah na Gorenjskem, v Sloveniji. Vsa območja Slovenije so upravičena do regionalne pomoči na podlagi člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2). Družba Elan Ski je leta 2007 zaposlovala približno 750 ljudi, zdi pa se, da se je število zaposlenih od takrat precej zmanjšalo. |
(4) |
Družba Elan Ski ima trenutno približno 9-odstotni delež na svetovnem trgu smuči. Sodi med šest največjih proizvajalcev smuči. Smuči v celoti proizvaja v Begunjah, sedež tovarne desk za deskanje na snegu pa je v Avstriji, kjer je letno proizvedenih 200 000 desk za deskanje na snegu, od katerih se jih le desetina proda z znamko Elan. Večina smuči se izvozi v Nemčijo in druge države EU, ZDA, Kanado in na Japonsko. Proizvodi družbe Elan Ski se tržijo v 46 državah po vsem svetu (3). |
(5) |
Družba Elan Ski je bila v državni lasti od leta 1940 do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1990 je bilo podjetje Elan Ski v stečaju in je bilo prodano upnikom. Leta 1991 je podjetje Elan Ski postalo delniška družba, ki je bila leta 1992 prodana novi lastnici, hrvaški Privredni banki Zagreb. Na koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja se je družba Elan Ski spet znašla v krizi, leta 2000 pa jo je kupila Slovenska razvojna družba, delniška družba v 100-odstotni državni lasti, ki je bila ustanovljena za sanacijo in prestrukturiranje podjetij, prenos lastništva podjetij in financiranje dolgoročnih investicij. |
(6) |
Družba Elan Ski, ki je bila takrat družba z omejeno odgovornostjo, je bila potem prodana skupini Skimar (sedaj: Elan Skupina d.o.o., v nadaljnjem besedilu: Elan Skupina), ki je od takrat matična družba družbe Elan Ski. Družba Elan Ski je od leta 2006 zasebna družba z omejeno odgovornostjo. |
2.2 Elan Marine
(7) |
Elan Marine d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Elan Marine) je družba z omejeno odgovornostjo, od leta 1949 dejavna na področju proizvodnje morskih plovil. Kot družba Elan Ski ima tudi družba Elan Marine sedež v Begunjah na Gorenjskem, v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči iz člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Družba Elan Marine je leta 2007 zaposlovala približno 420 ljudi, število zaposlenih pa se je od takrat zmanjšalo. |
2.3 Elan Skupina
(8) |
Obe družbi, Elan Ski in Elan Marine, sta bili 15. februarja 2010 v 100-odstotni lasti družbe Elan Skupina. Holding ima še dve drugi hčerinski družbi, in sicer družbo Elan Inventa d.o.o. (servisni oddelek) in družbo Marine Nova d.o.o. |
(9) |
Družba Elan Skupina je 31. decembra 2007 zaposlovala približno 1 200 ljudi (trenutno zaposluje približno 800 ljudi). |
(10) |
Delničarji družbe Elan Skupina so večinoma v državni lasti. Lastniška struktura družbe Elan Skupina je bila januarja 2009 naslednja:
Razpredelnica 1: Lastniška struktura januarja 2009
|
(11) |
Do aprila 2008 je bila delničar družbe Elan Skupina tudi zasebna družba KD Kapital, finančna družba, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: KD Kapital). Razpredelnica 2: Lastniška struktura ob različnih datumih
|
3. OPIS UKREPOV
3.1 Dokapitalizacija leta 2007 (Ukrep 1)
(12) |
Kot bo opisano v nadaljevanju, so se družba Elan Skupina in njeni hčerinski družbi leta 2007 soočale s težavami, banke upnice pa so zahtevale povečanje kapitala kot pogoj za nadaljnje financiranje. |
(13) |
Kapitalska družba se je 19. decembra 2006 odločila za dokapitalizacijo družbe Elan Skupina, zaradi česar so delničarji družbe Elan Skupina29. januarja 2007 podpisali ‚pismo o nameri‘ dokapitalizacije družbe v višini 10,225 milijona EUR. Vendar pa so delničarji 4. oktobra 2007 soglašali le s povečanjem kapitala. Vzrok zamude je bilo začetno nasprotovanje povečanju kapitala s strani družbe KD Kapital, takrat edinega zasebnega delničarja družbe Elan Skupina, zlasti zato, ker je nameravala Kapitalska družba imenovati nove člane v nadzorni odbor družbe Elan Skupina. Družba KD Kapital je imela v lasti 16,83 % delnic družbe Elan Skupina. Po poročanju medijev je družbo KD Kapital vznemiril poskus vplivanja slovenskih državnih organov na poslovne odločitve družbe Elan Skupina prek Kapitalske družbe (4). |
(14) |
Družba KD Kapital je končno soglašala s povečanjem kapitala v višini 10,225 milijona EUR v zameno za možnost prodaje delnic, ki jo je družba izkoristila marca 2008, z učinkom od aprila 2008. Kapitalska družba je kupila delnice družbe KD Kapital in tako povečala svoj delež v družbi Elan Skupina z 41 % na 57 % (10 % delnic je bilo takrat v lasti družbe KAD-PPS). |
(15) |
Vpis delničarjev je bil izveden 15. novembra 2007 v sorazmerju z deležem lastniških delnic delničarjev. Kapitalska družba se je vpisala v sorazmerju s svojim lastnim deležem in deležem, s katerim upravlja v imenu KAD-PPS. Od 10,225 milijona EUR, s katerimi je bila dokapitalizirana družba Elan Skupina, je družba Elan Ski prejela 5,8 milijona EUR, družba Elan Marine pa 4,425 milijona EUR. |
3.2 Dokapitalizacija leta 2008 (Ukrep 2)
(16) |
Junija/julija 2008 je uprava družbe Elan Skupina delničarje zaprosila za novo dokapitalizacijo v višini 25 milijonov EUR, in sicer za kritje nelikvidnosti v višini 14 milijonov EUR, za kritje izgub družbe Elan Skupina v višini 6,1 milijona EUR in za kapital za prestrukturiranje v višini 5 milijonov EUR. Poleg tega je morala družba Elan Skupina reprogramirati svoje dolgove do konca leta 2008. Dolgoročni načrt za družbo Elan Skupina je bil pripravljen junija 2008, 8. avgusta 2008 pa mu je sledil načrt okrevanja. Oba načrta sta vsebovala podobno finančno napoved za skupino in smučarski oziroma zimski del do leta 2012. V skladu z napovedjo bi začeli skupina oziroma družba Elan Ski ustvarjati dobiček od leta 2010 naprej. Družba Elan Marine bi začela ustvarjati dobiček od leta 2011. Oba načrta je pripravila skupina sama in ne neodvisni zunanji svetovalci. |
(17) |
Delničarji so menili, da so načrti neustrezni. Zato so 28. avgusta 2008 soglašali le z dokapitalizacijo v višini 10 milijonov EUR. Podlaga za povečanje kapitala je bil sporazum o reprogramiranju dolgov med družbo Elan Skupina in njenimi upniki do konca leta 2008. Vpis delničarjev je bil izveden 8. septembra 2008 v sorazmerju z deležem lastniških delnic delničarjev. Kapitalska družba se je vpisala v sorazmerju s svojim lastnim deležem in deležem, s katerim upravlja v imenu KAD-PPS. |
(18) |
Od 10 milijonov EUR, s katerimi je bila dokapitalizirana družba Elan Skupina, je družba Elan Ski prejela 5,924 milijona EUR, družba Elan Marine pa 4,076 milijona EUR. |
(19) |
V skladu z informacijami, ki so jih zagotovili slovenski organi, v zadevnem obdobju ni bilo dodatnih povečanj kapitala skupine Elan Skupina. |
4. OCENA
(20) |
Šteje se, da sta morebitni upravičenki ukrepov družbi Elan Ski in Elan Marine. Dokapitalizirana je bila sicer družba Elan Skupina, vendar pa je ta družba dala sredstva družbi Elan Ski oziroma družbi Elan Marine (glej točki (15) in (18)). Zato sta ta dva subjekta morebitna upravičenca navedenih ukrepov. Komisija bo zato proučila, ali sta subjekta prejela državno pomoč v smislu člena 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (glej točko 4.2 v nadaljevanju), in če sta jo, ali bi takšna pomoč lahko bila združljiva z notranjim trgom (glej točko 4.3 v nadaljevanju). V ta namen je treba določiti, od kdaj je morebitni upravičenki treba šteti za podjetji v težavah (glej točko 4.1 v nadaljevanju). |
4.1 Podjetje v težavah
(21) |
V skladu s točko 10 smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (5) (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje) se podjetje lahko šteje za podjetje v težavah, če ni zmožno preprečiti izgub, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj podjetja. Točka 10 smernic za reševanje in prestrukturiranje določa posebne okoliščine, v katerih se lahko za podjetje šteje, da je v težavah. |
(22) |
V tej fazi se šteje, da družbi Elan Ski oziroma Elan Marine ne izpolnjujeta meril točke 10 smernic za reševanje in prestrukturiranje. Čeprav se je obseg kapitala obeh družb v letih od 2006 do 2008 (6) zelo zmanjšal, se zdi da so obstajale zadostne rezerve za kritje izgub. |
(23) |
Vendar pa v skladu s točko 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje ‚podjetje lahko velja za podjetje v težavah, tudi če ni izpolnjena nobena od okoliščin, določenih v točki 10, zlasti ob prisotnosti običajnih znakov podjetja v težavah (…). V vsakem primeru pa je podjetje v težavah upravičeno le takrat, ko lahko dokaže, da si z lastnimi sredstvi ali sredstvi lastnikov/delničarjev ali iz tržnih virov ne more opomoči‘. |
(24) |
Komisija meni, da se za merila iz točke 11 zdi, da jih družbi Elan Ski in Elan Marine dejansko izpolnjujeta. Družba Elan Ski je med letoma 2006 in 2008 (7) ustvarila znatno izgubo, družba Elan Marine je znatno izgubo ustvarila leta 2007 in 2008 (8), oba subjekta pa sta od leta 2005 beležila tudi podatke o vedno manjšem prometu (9). Poleg tega so težke razmere za vso skupino (10) (ki naj bi ji na podlagi dopisa uprave družbe Elan Skupina leta 2008 brez dokapitalizacije grozil stečaj) skupini preprečile, da bi subjektoma finančno pomagala z lastnimi sredstvi. To kaže na to, da sta družbi Elan Ski in Elan Marine vsaj leta 2007 in 2008 izpolnjevali merila iz točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004. Tako se lahko družbi Elan Ski in Elan Marine štejeta za podjetji v težavah vsaj leta 2007 in 2008. |
4.2 Obstoj državne pomoči
(25) |
Člen 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. |
4.2.1 Državna sredstva in odgovornost države
(26) |
Da ukrep šteje za državno pomoč, se mora financirati iz državnih sredstev in zanj mora odgovarjati država. Poleg organov javne uprave lahko državno pomoč dodelijo tudi javna podjetja. Vendar pa je treba v zvezi s tem ugotoviti, ali javno podjetje glede določenega ukrepa deluje kot ‚država‘, in sicer, če ima država glede zadevnega ukrepa dejansko prevladujoč vpliv v tem podjetju. To pomeni, da so državna sredstva tista sredstva, ki so neposredno ali posredno pod nadzorom ali, z drugimi besedami, z njimi razpolaga država (11). |
(27) |
Kar zadeva Kapitalsko družbo, ki je bila glavna delničarka družbe Elan Skupina v času dokapitalizacij, slovenski državni organi menijo, da Kapitalska družba niti neposredno niti posredno ne uporablja proračunskih sredstev. Utemeljujejo, da se družba financira izključno iz dividend, plačil obresti in drugih prihodkov iz naložbenih in poslovnih dejavnosti. Poleg tega Kapitalske družbe ni mogoče opredeliti kot pravne osebe javnega prava. |
(28) |
Vendar pa se zdi, da je Kapitalska družba pod nadzorom države in jo je treba šteti za javno podjetje v smislu člena 2(b) direktive o preglednosti (12). Republika Slovenija je lastnica 100 % vpisanega kapitala Kapitalske družbe in obvladuje večino glasov. Slovenska vlada imenuje vse člane skupščine Kapitalske družbe in njenega nadzornega odbora. Predstavniki slovenske vlade so vabljeni na seje skupščine in nadzornega odbora. Upravni odbor imenuje skupščina, nadzoruje pa ga nadzorni odbor. Zato Komisija predhodno domneva, da se ukrepi Kapitalske družbe financirajo iz državnih sredstev in je zanje odgovorna država. |
(29) |
Kar zadeva ostale delničarje družbe Elan Skupina, ki so sodelovali pri dokapitalizaciji, se v tej fazi zdi, da so družbe KAD-PPS, DSU, Triglav Naložbe in Zavarovalnica Triglav tesno povezane z Republiko Slovenijo. Dejansko sta družbi DSU in KAD-PPS v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. V drugih dveh družbah, tj. družbi Triglav Naložbe in družbi Zavarovalnica Triglav, se zdi, da ima država v lasti vsaj večino delnic (prek drugih družb). Slovenski državni organi pa o strukturi družb niso zagotovili podrobnih informacij. V tej fazi Komisija dvomi, da za ukrepe teh družb ni odgovorna Republika Slovenija. |
(30) |
Zato Komisija predhodno sklepa, da se ukrepi Kapitalske družbe financirajo iz državnih sredstev in je zanje odgovorna država. Na podlagi do zdaj razpoložljivih informacij se tudi glede ukrepov, ki so jih podprle družbe KAD-PPS, DSU, Triglav Naložbe in Zavarovalnica Triglav, zdi, da se financirajo iz državnih sredstev in zanje odgovarja država, kar se bo preverilo v formalnem postopku preiskave. |
4.2.2 Prednost
(31) |
V skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu je treba proučiti, ali pogoji posega dajejo gospodarsko prednost upravičencu, ki je ta v normalnih tržnih pogojih ne bi mogel dobiti. |
(32) |
Najprej je treba preveriti, ali je Republika Slovenija pri dokapitalizaciji družbe Elan Skupina delovala kot oseba zasebnega prava, saj je po poročanju slovenskih državnih organov vsaj Kapitalska družba kot takšna sodelovala z drugimi delničarji družbe pri sprejemanju ukrepov.
|
(33) |
Nadalje je treba upoštevati, da bi zasebni vlagatelj na trgu poskusil povečati donos iz svojih sredstev v skladu z okoliščinami in svojimi interesi, in sicer celo v primeru naložb v podjetje, katerega delničar je že (13). S stališča zasebnega vlagatelja na trgu obstaja vrsta drugih kazalcev, ki zbujajo dvom v naložbe družbe Elan Skupina in s tem družbe Elan Ski oziroma družbe Elan Marine.
|
(34) |
Poleg tega je treba upoštevati, da se lahko večinski delničar, ki vpiše potrebni kapital za zagotovitev preživetja podjetja, ki se začasno sooča s težavami, a je sposobno ponovno doseči dobiček, po možnosti po reorganizaciji, šteje za zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ki namerava zavarovati svojo preteklo naložbo (14). V tej fazi ni mogoče spregledati, da to velja za dokapitalizaciji v družbi Elan Skupina oziroma njenih hčerinskih družbah, čeprav dvom ostaja, saj naj bi bili vsi trije subjekti v težavah že več let. |
(35) |
Zato Komisija dvomi, da sta bila ukrepa izvedena v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Poleg tega sta bili dokapitalizacij deležni le dve določeni družbi, kar pomeni, da sta bili selektivni. Komisija zato meni, da sta ukrepa pomenila selektivno prednost za upravičenki. |
4.2.3 Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino
(36) |
Komisija meni, da sta ukrepa slovenskih državnih organov v korist družb Elan Ski in Elan Marine verjetno izkrivila konkurenco in vplivala na trgovino med državami članicami z zagotavljanjem prednosti pred drugimi konkurenti, ki takšne pomoči niso prejeli. Države članice med seboj vsekakor trgujejo na področjih smučarske opreme in morskih plovil, na katerih delujeta upravičenki. |
4.2.4 Sklepna ugotovitev glede obstoja državne pomoči
(37) |
Komisija na podlagi navedenih argumentov na tej stopnji meni, da sta zadevna ukrepa lahko vsebovala državno pomoč za družbi Elan Ski in Elan Marine v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
4.3 Združljivost pomoči
(38) |
Ukrepi državne pomoči se lahko štejejo za združljive z notranjim trgom na podlagi izjem iz člena 107(2) in 107(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
(39) |
Zaenkrat slovenski državni organi še niso zagotovili informacij o združljivosti ukrepov, saj so menili, da ukrepa nista pomenila državne pomoči. Ker pa sta bila zadevna ukrepa izvedena v korist podjetij v težavah, je Komisija predhodno ocenila njuno združljivost na podlagi smernic za reševanje in prestrukturiranje. Poleg tega je presojala, ali bi lahko bila ukrepa združljiva z notranjim trgom kot regionalna pomoč. Komisija zaenkrat glede združljivosti na kateri koli drugi podlagi nima nobenih dokazov. |
4.3.1 Smernice za reševanje in prestrukturiranje
(40) |
Na podlagi teh smernic so do pomoči upravičena le podjetja v težavah. Kot je bilo opisano zgoraj, se lahko družba Elan Ski in družba Elan Marine v času dokapitalizacij štejeta za podjetji v težavah. Načeloma podjetje, ki pripada večji poslovni skupini, običajno ni upravičeno do pomoči, razen če je mogoče dokazati, da je vzrok težav v podjetju samem in te niso posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini ter da so težave prehude, da bi jih lahko odpravila skupina sama (točka 13 smernic za reševanje in prestrukturiranje). Ker je bila v času sprejetja ukrepov (opisano zgoraj) v težavah tudi matična družba družb Elan Ski in Elan Marine, in sicer družba Elan Skupina, Komisija šteje pogoje točke 13 za izpolnjene. Zdi se, da sta družbi Elan Ski in Elan Marine upravičeni do pomoči za reševanje in prestrukturiranje. |
(41) |
V skladu s točko 25(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje, je lahko pomoč za reševanje le v obliki poroštev za posojilo ali v obliki posojil. Zato se zadevni dokapitalizaciji ne moreta šteti za pomoč za reševanje. |
(42) |
Glede pomoči za prestrukturiranje smernice za reševanje in prestrukturiranje (v točki 31 in naslednjih) zahtevajo predložitev trdnega načrta za prestrukturiranje, ki omogoča obnovo sposobnosti preživetja podjetja. Pomoč mora biti omejena na najnižjo potrebno vsoto. V zvezi s tem mora upravičenec prispevati lastna sredstva za plačilo stroškov prestrukturiranja. Poleg tega smernice za reševanje in prestrukturiranje v izogib neupravičenim izkrivljanjem konkurence določajo izravnalne ukrepe. |
(43) |
V tej fazi se zdi, da navedeni pogoji glede zadevnih ukrepov niso izpolnjeni.
|
(44) |
Upoštevati je treba tudi, da mora biti pomoč za reševanje in prestrukturiranje usklajena z načelom o enkratni pomoči (‚enkrat in zadnjič‘), kot je določeno v točki 72 in naslednjih točkah smernic za reševanje in prestrukturiranje, in sicer, da se nova pomoč za reševanje ali prestrukturiranje ne sme dodeliti, če je bila pomoč za reševanje ali prestrukturiranje dodeljena že prej. Ni jasno, ali so družba Elan Skupina in njeni hčerinski družbi Elan Ski in Elan Marine že izkoristile pomoč za reševanje ali prestrukturiranje. |
(45) |
Na podlagi navedenega Komisija dvomi, da bi lahko bila ukrepa združljiva s pomočjo za prestrukturiranje. |
4.3.2 Regionalna pomoč
(46) |
Kot je že bilo navedeno, imata družbi Elan Ski in Elan Marine sedež v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči iz člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zaenkrat ni jasno, ali se lahko dokapitalizaciji štejeta za regionalno pomoč, združljivo z notranjim trgom, saj se zdi, da sta bili obe upravičenki v času dodelitve pomoči v težavah, in zato nista upravičeni do regionalne pomoči. |
(47) |
Zato Komisija po prvi proučitvi zadeve dvomi, da bi se lahko ukrepa štela za regionalno pomoč, združljivo z notranjim trgom. |
5. SKLEPNA UGOTOVITEV
(48) |
Komisija se je na podlagi navedenega odločila začeti formalni postopek preiskave na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z zadevnima ukrepoma. |
Odločitev
Glede na zgoraj navedeno in v skladu s postopkom iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisija poziva Slovenijo, da predloži svoje pripombe in zagotovi vse informacije, ki bi lahko pomagale pri oceni pomoči, v enem mesecu od datuma prejema tega dopisa. Informacije morajo zlasti vsebovati:
informacije glede družb DSU, Triglav naložbe oziroma Zavarovalnica Triglav:
— |
prosimo, zagotovite informacije, kakšen odstotni delež družb DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav je v neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije. Če obstajajo tudi drugi delničarji navedenih družb, prosimo, zagotovite informacije o tem, ali so v neposrednem ali posrednem lastništvu Republike Slovenije, |
— |
prosimo, na kratko opišite način sprejemanja odločitev v družbah DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav ter razloge, ki jih morata upravni in nadzorni odbor upoštevati pri sprejetju posamezne odločitve, |
— |
prosimo, predložite odločitve upravnega in nadzornega odbora družb DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav o dveh dokapitalizacijah družbe Elan Skupina (takrat družbe Skimar) in zapisnike sej, na katerih so bile navedene odločitve sprejete, |
— |
prosimo, opišite, kdo je odgovoren za imenovanje nadzornega odbora družb DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav. Poleg tega, prosimo, predložite seznam članov nadzornega odbora in seznam njihovih položajev v slovenskih organih javne uprave; |
informacije glede nakupa delnic družbe KD Kapital v družbi Elan Skupina s strani Kapitalske družbe:
— |
prosimo, zagotovite informacije o ceni, ki jo je Kapitalska družba plačala družbi KD Kapital za njen 16,83-odstotni delež v družbi Skimar aprila 2008, in kopijo pogodbe o možnosti prodaje delnic, |
— |
poleg tega, prosimo, zagotovite zapisnik 116. seje nadzornega odbora Kapitalske družbe, na kateri je bil dosežen sporazum o sklenitvi pogodbe o možnosti prodaje delnic med Kapitalsko družbo in družbo KD Kapital. |
Komisija poziva slovenske državne organe, da takoj posredujejo izvod tega dopisa morebitnemu prejemniku pomoči.
Komisija bi želela opomniti Slovenijo, da ima člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije odložilni učinek, in opozoriti na člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999, ki določa, da se lahko od prejemnika izterja vsa nezakonita pomoč.
Komisija opozarja Slovenijo, da bo zainteresirane stranke obvestila z objavo tega dopisa in njegovega povzetka v Uradnem listu Evropske unije. Obvestila bo tudi vse zainteresirane stranke v državah članicah Efte, ki so podpisnice sporazuma EGP, z objavo obvestila v Dodatku EGP k Uradnemu listu Evropske unije, z izvodom tega dopisa pa bo obvestila tudi nadzorni organ Efte. Vse zainteresirane stranke bodo pozvane, da oddajo svoje pripombe v enem mesecu od datuma objave tega obvestila.”
(1) Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člena 87 in 88 Pogodbe ES postala člen 107 oziroma člen 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Določbe novih členov so vsebinsko povsem enake prejšnjima členoma. V tej odločitvi je treba sklicevanje na člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumeti kot sklicevanje na člen 87 oziroma 88 Pogodbe ES, kadar je to primerno.
(2) Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013, UL C 54, 4.3.2006, str. 13.
(3) Informacije s slovenske vladne spletne strani: http://www.slovenia.si/
(4) Kleine Zeitung, 23. avgusta 2007, ‚Elan rutscht immer tiefer in die roten Zahlen‘ (Elan še naprej drsi v rdeče številke).
(5) Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244, 1.10.2004, str. 2), podaljšane s Sporočilom Komisije o podaljšanju smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 156, 9.7.2009, str. 3).
(6) Elan Ski: kapital 31.12.2006: 36,5 milijona EUR; 31.12.2007: 25,3 milijona EUR; 31.12.2008: 24,1 milijona EUR; Elan Marine: kapital 31.12.2006: 5,6 milijona EUR; 31.12.2007: 5,3 milijona EUR; 31.12.2008: 3,6 milijona EUR.
(7) Neto izguba leta 2006: 0,472 milijona EUR; 2007: 6,674 milijona EUR; 2008: 12,971 milijona EUR.
(8) Neto dobiček leta 2006: 1,2 milijona EUR; neto izguba leta 2007: 0,305 milijona EUR; 2008: 10,214 milijona EUR.
(9) Elan Ski: promet leta 2005: 66 milijonov EUR; 2006: 48 milijonov EUR; 2007: 40 milijonov EUR; 2008: 38 milijonov EUR; 2009: 36 milijonov EUR; Elan Marine: promet leta 2006: 31,8 milijona EUR; 2007: 38,6 milijona EUR; 2008: 25,9 milijona EUR.
(10) Poleg dveh morebitnih upravičenk je imela izgubo tudi njuna materinska družba Elan Skupina, in sicer 8,4 milijona EUR leta 2007 in 12 milijonov EUR leta 2008. Na podlagi do zdaj razpoložljivih informacij je bila ta izguba posledica slabega poslovanja družbe Elan Ski.
(11) Zadeva C-482/99, Francoska republika proti Komisiji (Stardust Marine), Recueil 2002, str. I-4397.
(12) Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L 318, 17.11.2006, str. 17).
(13) Zadeva T-228/99, WestLB proti Komisiji, Recueil 2003, str. II-435.
(14) Glej zadevo C-303/88, Italijanska republika proti Komisiji – državna pomoč podjetjem na področju tekstila in oblačil (ENI Lanerossi), Recueil 1991, str. I-1433.
18.8.2010 |
SV |
Europeiska unionens officiella tidning |
C 223/15 |
Meddelande från Förenade kungariket om Europaparlamentets och rådets direktiv 94/22/EG av den 30 maj 1994 om villkoren för beviljande och utnyttjande av tillstånd för prospektering efter samt undersökning och utvinning av kolväten
(Text av betydelse för EES)
2010/C 223/05
Förenade kungarikets tillkännagivande om ett särskilt erbjudande avseende havsområdesblock 103/1
Ministeriet för energi och klimatförändring
Petroleum Act 1998
Tilldelning av offshore-licenser
1. |
Ministeriet för energi och klimatförändring uppmanar intresserade att ansöka om licenser för utvinning till havs (Seaward Production Licences) för block 103/1 av Förenade kungarikets kontinentalsockel. |
2. |
Detta block har märkts ut på en karta som har lämnats till ministeriet för energi och klimatförändring (DECC), där det kan konsulteras efter tidsbokning (Tfn +44 3000686042) mellan klockan 09.15 och 16.45, måndag till fredag under giltighetsperioden för det här meddelandet. |
3. |
Fullständiga uppgifter om erbjudandet, inklusive en karta över det erbjudna området samt information om licenser, samt villkoren för dem, och hur man ansöker, finns på webbplatsen för Energy Development Unit (EDU) (se nedan). |
4. |
Alla ansökningar kommer att bedömas i enlighet med villkoren i Hydrocarbons Licensing Directive Regulations 1995 (S.I. 1995 nr 1434) och mot bakgrund av behovet av snabba, noggranna, effektiva och säkra undersökningar för att hitta Förenade kungarikets olje- och gasresurser samtidigt som miljöhänsyn tas. |
Ansökningar
5. |
Endast traditionella ansökningar kommer att godtas. Ansökningar kommer att bedömas utifrån följande kriterier:
|
6. |
Den föreslagna operatören i varje ansökande grupp (inbegripet företag som är enda sökande) måste lämna in en redogörelse för sin allmänna miljöstrategi avseende licensbelagd verksamhet i havsområden. |
7. |
Ministeriet kommer endast att tilldela licenser om man samtidigt är beredd att godkänna den sökandes val av operatör. Innan en operatör godkänns måste ministeriet försäkra sig om att kandidaten är i stånd att planera och genomföra borrningen mot bakgrund av personalens antal, erfarenhet och utbildning, föreslagna procedurer och metoder, operatörens organisationsstruktur, kontakter med entreprenörer och operatörens allmänna företagsstrategi. När en föreslagen operatör bedöms kommer ministeriet att beakta både ny information som lagts fram i ansökan och kandidatens rykte som operatör både i Storbritannien och utomlands. |
Vägledning
8. |
Mer detaljerad information finns på webbplatsen för Energy Development Unit (EDU): http://www.og.decc.gov.uk/ |
Licenser
9. |
Såvida det inte krävs en miljöbedömning med avseende på ett visst block (se punkt 12 nedan) i de fall ministeriet beviljar en licens som resultat av den här ansökningsomgången, kommer beviljandet att ske inom tolv månader från datumet för det här meddelandet. |
10. |
Ministeriet kan inte påta sig något ansvar för eventuella kostnader som den sökande har ådragit sig i samband med ansökan. |
Miljöbedömningar
11. |
Ministeriet har genomfört en strategisk miljöbedömning för bland annat de aktuella områdena i enlighet med direktiv 2001/42/EG om bedömning av vissa planers och programs miljöpåverkan. Resultaten från den strategiska miljöbedömningen finns på ministeriets för energi och klimatförändring webbsida för strategisk miljöbedömning av havsbaserad energiproduktion: http://www.offshore-sea.org.uk/consultations/Offshore_Energy_SEA/index.php |
12. |
Licenser i enlighet med denna ansökningsomgång kommer endast att beviljas om a) den verksamhet som ska genomföras i enlighet med licensen sannolikt inte kommer att ha någon påtalig inverkan på något särskilt bevarandeområde (”SAC”) eller särskilt skyddsområde (”SPA”) eller, b) en lämplig bedömning inom ramen för direktiven om livsmiljöer kan visa att inga negativa effekter kommer att drabba sådana bevarandeområden eller skyddsområden eller c) verksamheten bedöms orsaka sådana negativa effekter, men endast om det i) finns tvingande orsaker som har ett väsentligt allmänintresse för att bevilja licensen, ii) lämpliga kompensationsåtgärder vidtas och iii) det inte finns några alternativa lösningar. |
13. |
Licenshantering: Energy Development Unit (EDU), Department for Energy and Climate Change, 3 Whitehall Place, London, SW1A 2AW, UNITED KINGDOM (Tfn +44 3000686042, Fax +44 3000685129). Webbplats (Energy Development Unit, EDU): http://www.og.decc.gov.uk/ |