Zadeva T-359/04

British Aggregates Association in drugi

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Okoljska dajatev na agregate iz Združenega kraljestva – Oprostitev za Severno Irsko – Odločba Komisije o nenasprotovanju – Resne težave – Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja“

Povzetek sodbe

1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Načrtovanje pomoči – Pregled Komisije – Faza predhodne preučitve in kontradiktorna faza – Združljivost pomoči s skupnim trgom – Težave pri presoji – Obveznost Komisije, da uvede kontradiktorni postopek – Pojem – Resne težave – Objektivnost

(člen 88(2) in (3) ES)

2. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti

(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

3. Postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(2), prvi pododstavek)

4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Združljivost pomoči s skupnim trgom – Diskrecijska pravica – Upoštevanje povezave med členoma 87 ES in 88 ES in drugih določb Pogodbe, katerih cilj je neizkrivljena konkurenca na skupnem trgu

(člena 87 ES in 88 ES)

5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Načrtovanje pomoči – Pregled Komisije – Faza predhodne preučitve in kontradiktorna faza – Združljivost pomoči s skupnim trgom – Težave pri presoji – Obveznost Komisije, da uvede kontradiktorni postopek – Shema pomoči, ki pomeni morebitno davčno diskriminacijo med domačimi in uvoženimi proizvodi – Nezadostna in nepopolna preučitev – Pokazatelj obstoja resnih težav

(členi 23 ES, 25 ES, 88(2) in (3) ES in 90 ES)

1. Formalni postopek preiskave, določen v členu 88(2) ES, je nujno potreben, če ima Komisija resne težave pri presoji združljivosti pomoči s skupnim trgom. Komisija se pri sprejetju odločitve v korist pomoči namreč lahko omeji na predhodno preučitev iz člena 88(3) ES le, če je na podlagi prve preučitve prepričana, da je ta pomoč združljiva s skupnim trgom. Če pa na podlagi prve preučitve ni mogoče rešiti vseh težav, ki so se pokazale pri presoji združljivosti te pomoči s skupnim trgom, je Komisija dolžna zbrati vsa potrebna mnenja in začeti postopek iz člena 88(2) ES.

Resne težave so objektiven pojem. Obstoj teh težav je treba objektivno iskati v okoliščinah sprejetja izpodbijanega akta in tudi v njegovi vsebini, tako da se primerjajo razlogi iz odločbe s podatki, ki so bili na voljo Komisiji, ko je odločala o združljivosti spornih pomoči s skupnim trgom. Iz tega izhaja, da nadzor nad zakonitostjo, ki ga izvaja Splošno sodišče glede obstoja resnih težav, po naravi presega preizkus očitne napake pri presoji.

Poleg tega je mogoče, če take težave obstajajo, odločbo Komisije o nenasprotovanju zgolj iz tega razloga razglasiti za nično, in sicer zaradi opustitve kontradiktorne in poglobljene preučitve, ki jo določa Pogodba, tudi če ni dokazano, da je Komisija pri vsebinski presoji napačno uporabila pravo ali napačno ugotovila dejansko stanje.

(Glej točke 55, 56 in 58.)

2. Na podlagi člena 21 Statuta Sodišča in člena 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča mora vsaka tožba vsebovati predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov. Ta podatek mora biti dovolj jasen in natančen, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe in Splošnemu sodišču, da odloči o tožbi, po potrebi brez drugih podatkov. Da bi se zagotovila pravna varnost in dobro delovanje sodnega organa in da bi bila tožba dopustna, morajo bistvene dejanske in pravne okoliščine, na katerih ta tožba temelji, izhajati vsaj na kratko, vendar dosledno in razumljivo, iz besedila same tožbe.

(Glej točko 81.)

3. Navedba novih tožbenih razlogov med postopkom je prepovedana, razen če ta tožbeni razlog temelji na novih pravnih in dejanskih okoliščinah, ki so se pojavile med postopkom, kot je določeno v členu 48(2), prvi pododstavek, Poslovnika Splošnega sodišča. Nasprotno je tožbeni razlog, ki pomeni razširitev razloga, ki je bil neposredno ali posredno naveden že prej v tožbi, in je z njim tesno povezan, dopusten.

(Glej točko 87.)

4. Čeprav ima Komisija v postopku iz členov 87 ES in 88 ES široko diskrecijsko pravico pri odločanju o združljivosti sistema državne pomoči z zahtevami skupnega trga, je iz splošne sheme Pogodbe jasno razvidno, da izid postopka nikoli ne sme biti v nasprotju s posebnimi določbami Pogodbe. Ta obveznost Komisije, da upošteva povezavo med členoma 87 ES in 88 ES ter drugimi določbami Pogodbe, obstaja predvsem, če je cilj teh drugih določb prav tako neizkrivljena konkurenca na skupnem trgu. Če Komisija sprejme odločbo o združljivosti pomoči s skupnim trgom, se mora namreč zavedati tveganja, da bodo posamezni gospodarski subjekti izkrivljali konkurenco na skupnem trgu.

Zato Komisija državne pomoči, ki z nekaterimi podrobnimi pravili krši druge določbe Pogodbe, ne more razglasiti za združljivo s skupnim trgom. Poleg tega mora Komisija pri določanju, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom, upoštevati razmere na trgu, tudi na področju davčnega prava. Iz tega izhaja, da v skladu s sistemom Pogodbe država članica ne sme uvesti ali odobriti pomoči v obliki davčne diskriminacije proizvodov s poreklom iz drugih držav članic.

(Glej točki 91 in 92.)

5. Če na podlagi prve preučitve pomoči v fazi predhodne preučitve iz člena 88(3) ES ni mogoče rešiti vseh težav, ki so se pokazale pri presoji združljivosti te pomoči s skupnim trgom, je Komisija dolžna zbrati vsa potrebna mnenja in v ta namen začeti postopek iz člena 88(2) ES. Nezadostna ali nepopolna preučitev, ki jo opravi Komisija med postopkom predhodne preučitve, je pokazatelj obstoja resnih težav.

Tako v primeru sheme oprostitve okoljskega davka, ki sam pomeni državno pomoč, davčna diskriminacija med domačimi proizvodi in proizvodi, uvoženimi iz druge države članice, ki je v nasprotju bodisi s členom 23 ES in 25 ES bodisi s členom 90 ES in ki jo ta shema lahko ustvari, odpira vprašanje v zvezi s povezanostjo navedenih členov in členov 87 ES in 88 ES. Dejstvo, da Komisija ne preuči navedenega vprašanja v svoji odločbi o nenasprotovanju na koncu postopka predhodne preučitve, je pokazatelj obstoja resnih težav, kar nalaga obveznost začeti postopek iz člena 88(2) ES.

(Glej točke 55, 57, 90, od 94 do 98 in 102.)

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti senat)

z dne 9. septembra 2010(*)

V zadevi T‑359/04,

British Aggregates Association s sedežem v Lanarku (Združeno kraljestvo),

Healy Bros. Ltd s sedežem v Middletonu (Irska),

David K. Trotter & Sons Ltd s sedežem v Manorhamiltonu (Irska),

ki jih zastopata C. Pouncey, solicitor, in L. Van den Hende, odvetnik,

tožeče stranke,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopata J. Flett in T. Scharf, zastopnika,

tožena stranka,

ob intervenciji

Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, ki ga je sprva zastopal M. Bethell, nato E. Jenkinson in I. Rao in nazadnje S. Ossowski, zastopniki, skupaj z M. Hall in G. Facenno, barristers,

intervenient,

zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2004) 1614 konč. z dne 7. maja 2004 o nenasprotovanju spremembi oprostitve na Severnem Irskem dajatve na agregate v Združenem kraljestvu,

SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),

v sestavi M. Vilaras, predsednik, M. Prek in V. M. Ciucă (poročevalec), sodnika,

sodna tajnica: C. Kantza, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 3. junija 2009

izreka naslednjo

Sodbo

Dejansko stanje

1 Prva tožeča stranka, British Aggregates Association (v nadaljevanju: BAA), je združenje malih in neodvisnih podjetij, ki izkoriščajo kamnolome v Združenem kraljestvu. Ima 55 članov, ki izkoriščajo več kot 100 kamnolomov. Večina njegovih članov izkorišča kamnolome v Veliki Britaniji (torej ne na Severnem Irskem). V tej zadevi BAA deluje za račun svojih članov, ki izkoriščajo kamnolome v Veliki Britaniji.

2 Druga tožeča stranka, Healy Bros. Ltd, in tretja tožeča stranka, David K. Trotter & Sons Ltd (v nadaljevanju: DK Trotter), sta proizvajalki agregatov s sedežem na Irskem.

3 Ta zadeva se nanaša na oprostitev okoljske dajatve, odobreno na Severnem Irskem, ki jo je Komisija Evropskih skupnosti v Odločbi C(2004) 1614 konč. z dne 7. maja 2004, naslovljeni na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (Pomoč N 2/04 – Davek na agregate – Severna Irska) (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), v skladu s členom 87(3)(c) ES na podlagi predhodne preučitve obravnavala kot pomoč, združljivo s skupnim trgom. Kratko obvestilo o tej odločbi je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije z dne 2. aprila 2005 (C 81, str. 4). Po mnenju Komisije so bili pogoji iz Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (UL 2001, C 37, str. 3, v nadaljevanju: smernice) izpolnjeni.

Splošna ureditev AGL

4 Splošna ureditev te okoljske dajatve z naslovom „[p]ostopna uvedba dajatve na agregate na Severnem Irskem“ (Aggreates Levy, v nadaljevanju: AGL) je bila v Združenem Kraljestvu uvedena s členi od 16 do 49 drugega dela Finance Act 2001 (zakon o financah za leto 2001) in njegovimi prilogami od 4 do 10.

5 Določbe o uvedbi AGL so začele veljati 1. aprila 2002 na podlagi uredbe za izvajanje Finance Act 2001.

6 Finance Act 2001 je bil spremenjen s členi od 129 do 133 in s Prilogo 38 k Finance Act 2002 (zakon o financah za leto 2002). S tako spremenjenimi določbami je bilo dodano, med drugim, prehodno obdobje za uvedbo dajatve na Severnem Irskem.

7 AGL se obračuna v višini 1,60 britanskega funta (GBP) na tono agregatov, ki se tržno izkoriščajo (člen 16(4) zakona o financah za leto 2002).

8 Člen 16(2) Finance Act 2001, kakor je bil spremenjen, določa, da se od dneva, ko je ta zakon začel veljati, AGL obračuna, ko se določena količina obdavčljivih agregatov v Združenem kraljestvu tržno izkorišča. Zadeva torej tako uvožene agregate kot agregate, ki so bili pridobljeni v Združenem kraljestvu.

9 Komisija je AGL odobrila z Odločbo C(2002) 1478 konč. z dne 24. aprila 2002 (Pomoč N 863/01 – Davek na agregate) (v nadaljevanju: odločba iz leta 2002). Kratko obvestilo o tej odločbi je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti z dne 5. junija 2002 (C 133, str. 11).

10 Komisija je v odločbi iz leta 2002 navedla, da ne bo nasprotovala AGL, saj je menila, da njeno uporabo upravičujeta logika in narava zadevnega davčnega sistema in da zato AGL že od začetka ni mogoče opredeliti kot pomoč v smislu člena 87 ES.

11 AGL je okoljska dajatev, ki se naloži na agregate, da bi se zmanjšalo in racionaliziralo pridobivanje rudnin, običajno uporabljenih kot agregati, s tem, da bi se spodbudila njihova nadomestitev z recikliranimi ali oproščenimi neobdelanimi materiali, s čimer bi se prispevalo k varstvu okolja.

12 AGL se nanaša na tržno izkoriščanje kamenja, peska in proda, ki se uporabljajo kot agregati; ti materiali pa z njo niso obdavčeni, če se uporabljajo v druge namene. Z AGL se obdavčijo le neobdelani agregati. Nasprotno pa se z njo ne obdavčijo agregati, pridobljeni kot stranski proizvodi ali odpadki iz drugih postopkov, niti reciklirani agregati.

13 Za Severno Irsko je bilo z zakonom o financah za leto 2002 določeno postopno znižanje oprostitve AGL v petih letih. Za prvo leto je bila predvidena stopnja AGL 0 %. Stopnja dajatve, ki jo je bilo treba plačati, se je zviševala za 20 % na leto in na koncu, po petih letih, dosegla 100 %. Stroški ukrepa, namreč izguba davčnih prihodkov Združenega kraljestva, so bili za teh pet let ocenjeni na 45 milijonov GBP.

14 Združeno kraljestvo je to posebno obravnavo Severne Irske utemeljilo s potrebo, da se prepreči začasno tveganje izgube mednarodne konkurenčnosti podjetij za pridobivanje in obdelavo neobdelanih agregatov v Severni Irski, ki izhaja iz njenega posebnega položaja v Združenem kraljestvu, in sicer da deli kopensko mejo z drugo državo. Uvoz in izvoz agregatov in predelanih proizvodov na Severno Irsko in z nje sta torej lažja kot v primeru drugih regij Združenega kraljestva.

15 Komisija je zato v odločbi iz leta 2002 razglasila postopno znižanje oprostitve za Severno Irsko za združljivo s skupnim trgom in ni začela formalnega postopka, določenega v členu 88(2) ES.

16 BAA je nato vložilo tožbo za razglasitev delne ničnosti odločbe iz leta 2002 pri Splošnem sodišču (sodba Splošnega sodišča z dne 13. septembra 2006 v zadevi British Aggregates proti Komisiji, T‑210/02, ZOdl., str. II‑2789). V tej zadevi BAA ni izpodbijalo sklepa Komisije, s katerim je ta potrdila, da je postopna uvedba AGL na Severnem Irskem pomenila pomoč, združljivo s skupnim trgom, ampak presojo Komisije, da AGL ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) ES.

17 Splošno sodišče je z zgoraj v točki 16 navedeno sodbo British Aggregates proti Komisiji z dne 13. septembra 2006 zavrnilo tožbo BAA. V tej sodbi je Splošno sodišče menilo, da Komisija ni storila očitne napake pri presoji področja uporabe dajatve na agregate in da AGL zato ni državna pomoč v smislu člena 87(1) ES. BAA je 27. novembra 2006 zoper to sodbo vložilo pritožbo.

18 Sodišče je s sodbo z dne 22. decembra 2008 v zadevi British Aggregates proti Komisiji (C‑487/06 P, ZOdl., str. I‑10505) razveljavilo zgoraj v točki 16 navedeno sodbo British Aggregates proti Komisiji z dne 13. septembra 2006 in zadevo vrnilo Splošnemu sodišču.

Spremembe AGL, ki se nanašajo na oprostitev, odobreno za Severno Irsko

19 Združeno kraljestvo je po tem, ko je ugotovilo, da se cilji, ki se jim sledi s postopno uvedbo AGL na Severnem Irskem, niso uresničili, kot je bilo predvideno, odločilo, da postopno znižanje oprostitve za agregate na Severnem Irskem nadomesti z novo shemo oprostitve.

20 Tudi po postopni uvedbi AGL je bilo ugotovljeno povečanje neprijavljenega uvoza agregatov s poreklom z Irske, za katere ni bila plačana AGL, na Severno Irsko, zaradi česar obstaja znatno tveganje izgube konkurenčnosti industrije agregatov na Severnem Irskem. Poleg tega se na Severnem Irskem pričakovane koristi za okolje niso uresničile, kot je bilo predvideno. To se je pripisalo temu, da so na Severnem Irskem reciklirani in alternativni materiali, ki niso predmet dajatve, na voljo le v omejenih količinah, in temu, da infrastrukture zbiranja in obdelave teh materialov skoraj ni. Po mnenju organov Združenega kraljestva industrija predelanih proizvodov na Severnem Irskem zaradi postopne uvedbe AGL zato ni imela časa, da bi se prilagodila temu razvoju, tako da bi prešla na alternativne ali reciklirane materiale.

21 Zato je Združeno kraljestvo nadomestilo shemo postopno nižajoče se oprostitve na Severnem Irskem z novo shemo oprostitve. Da bi se učinkovito dosegli okoljevarstveni cilji, gospodarski subjekti s sedežem na Severnem Irskem, ki so sklenili okoljevarstveni sporazum z organi Združenega kraljestva, na podlagi te nove sheme med 1. aprilom 2004 in 31. marcem 2011 plačajo samo 20 % AGL in so tako upravičeni do 80-odstotne stopnje oprostitve AGL. Vendar je ta oprostitev pogojena s tem, da se podjetja, ki želijo imeti od nje korist, formalno zavežejo in spoštujejo sporazume, sklenjene na pogajanjih z vlado Združenega kraljestva in na podlagi katerih morajo med trajanjem oprostitve sodelovati pri programu izboljšanja okoljske učinkovitosti.

Postopek pred Komisijo

22 Združeno kraljestvo je 5. januarja 2004 Komisijo obvestilo o tej novi shemi oprostitve.

23 BAA je z dopisom z dne 9. februarja 2004 pri Komisiji vložilo pritožbo zoper novo shemo oprostitve, v kateri ji je predlagalo, naj sproži formalni postopek preiskave.

24 Komisija je 12. februarja 2004 na intervenienta naslovila zahtevo za dodatne informacije.

25 Združeno kraljestvo je na to zahtevo odgovorilo z dopisoma z dne 11. marca in 2. aprila 2004.

Izpodbijana odločba

26 Komisija je 7. maja 2004 sprejela izpodbijano odločbo, v kateri je navedla, da je nova shema oprostitve državna pomoč v smislu člena 87(1) ES, vendar združljiva s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) ES. Komisija je zato zavrnila pritožbo BAA, ne da bi sprožila formalni postopek preiskave.

27 Komisija je v izpodbijani odločbi najprej navedla, da je glede obstoječe ureditve dajatev za Severno Irsko v odločbi iz leta 2002 ugotovila, da je bila odložena uvedba AGL na Severnem Irskem združljiva z določbami točke E.3.2 smernic. V zvezi s tem je menila, da bi bila industrija Severne Irske zaradi AGL postavljena v položaj, v katerem bi obstajalo tveganje izgube konkurenčnosti na mednarodni ravni, zlasti v razmerju do proizvajalcev agregatov na Irskem.

28 Glede nove sheme oprostitve je Komisija nato poudarila, da so organi Združenega kraljestva razložili, da je bila industrija agregatov na Severnem Irskem zaradi postopne uvedbe AGL od leta 2002 v še težjem konkurenčnem položaju, kot je bil prvotno predviden. Po tej uvedbi, kot je bilo opozorjeno v točki 20 zgoraj, naj bi bilo ugotovljeno povečanje nezakonitega pridobivanja in neprijavljenega uvoza agregatov s poreklom z Irske na Severno Irsko, pri čemer naj v dveh primerih AGL ne bi bila plačana. Zato naj bi bila podjetja, ki pridobivajo agregate in ki so običajno plačevala AGL, izpostavljena dampingu zaradi teh nezakonitih dobav, oproščenih dajatve, in naj bi izgubila promet v korist podjetij, ki so ravnala nezakonito.

29 Komisija je v izpodbijani odločbi dodala, da po mnenju Združenega kraljestva AGL kljub pomembnemu pozitivnemu učinku glede varstva okolja v Veliki Britaniji ni imela pričakovanih učinkov na Severnem Irskem, kjer so reciklirani ali alternativni materiali, oproščeni dajatve, na voljo v zelo omejenih količinah in le ponekod in kjer infrastrukture zbiranja in obdelave teh materialov skoraj ni. Po mnenju organov Združenega kraljestva to pomeni, da na podlagi sheme oprostitve, ki izhaja iz zakona o financah za leto 2001, proizvajalci predelanih proizvodov na Severnem Irskem niso imeli dovolj časa, da bi se prilagodili uvedbi AGL, tako da bi prešli na reciklirane ali alternativne materiale.

30 Komisija je navedla, da je vlada Združenega kraljestva za učinkovito doseganje okoljevarstvenih ciljev oprostitev, kot je že bilo omenjeno v točki 21 zgoraj, torej podredila pogoju, da se podjetja, ki želijo imeti od nje korist, formalno zavežejo in spoštujejo sporazume, sklenjene na pogajanjih z vlado Združenega kraljestva in na podlagi katerih morajo med trajanjem oprostitve sodelovati pri programu izboljšanja okoljske učinkovitosti.

31 Da bi industrija predelanih proizvodov (namreč podjetja, ki tržno izkoriščajo neobdelane agregate) imela več časa za prilagoditev in dosego želenih okoljskih učinkov, je predvidena nadomestitev obstoječe sheme oprostitve z novo prehodno shemo oprostitve AGL, ki velja za vse vrste agregatov, upravičenci pa morajo plačati le 20 % AGL, ki bi jo običajno morali plačati. Ta nova ureditev je začela učinkovati 1. aprila 2004 in bo prenehala veljati 31. marca 2011 (torej devet let od začetka veljavnosti dajatve, to je od 1. aprila 2002).

32 Komisija je po tem, ko je ugotovila, da je bila oprostitev AGL podjetjem na Severnem Irskem odobrena iz državnih sredstev v obliki oprostitve dajatve, pri čemer ta podjetja postavlja v boljši položaj z zmanjšanjem stroškov, ki bi jih običajno morala nositi, sklenila, da gre za pomoč, ki jo je odobrila država članica, preden jo je preučila glede na smernice.

33 Komisija je v zvezi s tem poudarila, prvič, da je treba AGL obravnavati kot obstoječo dajatev, saj že od aprila 2002 velja po vsem Združenem kraljestvu (vključno s Severno Irsko).

34 Drugič, ugotovila je, da se ta dajatev plačuje zaradi varstva okolja in da se ta cilj skuša doseči s prispevanjem k zmanjšanju pridobivanja neobdelanih agregatov in s spodbujanjem uporabe alternativnih materialov. Glede tega je Komisija dodala, kot je navedeno v točki 29 zgoraj, da AGL na podlagi empiričnih podatkov, ki so jih predložili organi Združenega kraljestva, sicer ni imela pričakovanih učinkov na Severnem Irskem, je pa imela pomemben pozitiven učinek z vidika varstva okolja v Veliki Britaniji. V zvezi s tem so organi Združenega kraljestva izjavili, da se je obseg neobdelanih materialov, pridobljenih v Veliki Britaniji, leta 2002 znatno zmanjšal (in sicer za 5,7 % glede na povprečje prejšnjih let), da so bili stroški agregatov, zavezanih za dajatev, znatno višji od stroškov agregatov, ki za to dajatev niso bili zavezani, kar pomeni, da se okoljevarstveni stroški preskrbe z agregati prenesejo na potrošnike (ter se tako negativni učinki, ki jih ima pridobivanje agregatov na okolje, vključijo v stroške njihove proizvodnje), da se je prodaja recikliranih in alternativnih materialov (na primer odpadkov glinastega skrilavca in kaolina) povečala in da so se odprle nove tovarne za recikliranje.

35 Tretjič, Komisija je ugotovila, da je bila načelna odločitev, da so nekatera podjetja na Severnem Irskem oproščena AGL, že sprejeta ob uvedbi te dajatve 1. aprila 2002.

36 Komisija je glede tega sklenila, da so pogoji iz točke 51.2 smernic izpolnjeni.

37 V zvezi s pogoji iz točke 51.1(b), druga alinea, smernic je navedla, da ureditev velja samo sedem let in da se zmanjšanje nanaša na nacionalni davek, določen v odsotnosti davka Skupnosti. Komisija je tako menila, da je stopnja 20 %, ki jo morajo podjetja, upravičena do oprostitve, vseeno plačati, pomemben del nacionalne dajatve.

38 Zato je Komisija menila, da so pogoji, ki jih določajo smernice, v celoti izpolnjeni. Posledično je štela shemo oprostitve za združljivo s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) ES.

39 Komisija je torej sklenila, da je spremenjena shema oprostitve AGL za Severno Irsko združljiva z določbami Pogodbe ES in odločila, da ji ne bo nasprotovala.

Postopek

40 Tožeče stranke so 30. avgusta 2004 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile to tožbo.

41 Združeno kraljestvo je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 5. januarja 2005 vložilo predlog za intervencijo v tej zadevi v podporo predlogom Komisije. Predsednik drugega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 4. marca 2005 to intervencijo dovolil. Intervenient je predložil vlogo, drugi stranki pa sta o njej predložili stališča v za to določenih rokih.

42 Ta zadeva je bila nato zaradi spremembe sestave senatov Splošnega sodišča in razporeditve sodnika poročevalca v peti senat dodeljena temu senatu.

43 Tožeče stranke so vložile predlog za sprejetje ukrepa procesnega vodstva na podlagi členov 64(4), 68 in 70 Poslovnika Splošnega sodišča, s katerim naj se Komisiji odredi, da predloži dopis, ki vsebuje „empirične podatke“, ki jih je posredovalo Združeno kraljestvo med postopkom preiskave, in na katerega se v pismu z dne 20. julija 2004, ki je bilo naslovljeno na zastopnika BAA, sklicuje generalni direktor Generalnega direktorata (GD) Komisije za konkurenco.

44 Predsednik petega senata Splošnega sodišča je v pričakovanju odločbe Sodišča v zadevi C-487/06 P na podlagi člena 77(a) Poslovnika in člena 54(3) Statuta Sodišča po zaslišanju strank s sklepom z dne 24. septembra 2008 v tej zadevi postopek prekinil.

45 Sodišče je 22. decembra 2008 izdalo zgoraj v točki 18 navedeno sodbo British Aggregates proti Komisiji. Postopek v tej zadevi je zato ponovno začel teči.

46 Stranke so na povabilo Splošnega sodišča predložile svoja stališča o učinkih zgoraj v točki 18 navedene sodbe British Aggregates proti Komisiji z dne 22. decembra 2008 na ta spor.

47 Komisija je v svojih stališčih o tem izjavila, da ne bo izpodbijala dopustnosti te tožbe.

48 Splošno sodišče (peti senat) je na podlagi poročila sodnika poročevalca odločilo začeti ustni postopek. Stranke so na obravnavi 3. junija 2009 ustno podale stališča in odgovorile na vprašanja Splošnega sodišča.

49 Tožeče stranke so na obravnavi izjavile, da umikajo svoj predlog za sprejetje ukrepa procesnega vodstva na podlagi členov 64(4), 68 in 70 Poslovnika (glej točko 43 zgoraj).

50 Intervenient je na obravnavi prav tako izjavil, da zaradi zgoraj v točki 18 navedene sodbe British Aggregates proti Komisiji z dne 22. decembra 2008 ne bo izpodbijal dopustnosti te tožbe.

Predlogi strank

51 Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

– izpodbijano odločbo razglasi za nično;

– Komisiji naloži plačilo stroškov.

52 Komisija, ob podpori intervenienta, Splošnemu sodišču predlaga, naj:

– tožbo zavrne kot neutemeljeno;

– tožečim strankam naloži plačilo stroškov.

Pravo

Uvodne ugotovitve

53 Tožeče stranke v podporo svoji tožbi navajajo tri ničnostne razloge. Prvi razlog je kršitev členov 23 ES in 25 ES ali člena 90 ES, drugi razlog je kršitev smernic, tretji pa kršitev postopkovnih obveznosti Komisije, zlasti člena 88(2) ES. V okviru tretjega razloga tožeče stranke Komisiji očitajo tudi, da izpodbijane odločbe ni obrazložila in je torej kršila člen 253 ES ter da je kršila obveznosti, ki jih ima med predhodno fazo.

54 V okviru razloga kršitve člena 88(2) ES tožeče stranke v bistvu trdijo, da je Komisija s tem, da je zadevni sistem pomoči dovolila že po predhodni preučitvi, kršila člen 88(2) ES in člen 4(4) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES] (UL L 83, str. 1), ki zavezuje institucijo, da začne formalni postopek preiskave, če zaradi prijavljenega ukrepa nastanejo resni pomisleki glede njegove združljivosti s skupnim trgom. Na podlagi argumentov in dokazov, ki jih je predložilo BAA v podporo svoji pritožbi, naj bi bil dokazan obstoj resnih dvomov o tem, prvič, ali je nova shema oprostitve združljiva s skupnim trgom, zlasti s členoma 23 ES in 25 ES ali členom 90 ES (prvi razlog), in, drugič, ali so pogoji, predvideni s smernicami, izpolnjeni (drugi razlog).

55 V skladu z ustaljeno sodno prakso je formalni postopek preiskave, določen v členu 88(2) ES, nujno potreben, če ima Komisija resne težave pri presoji združljivosti pomoči s skupnim trgom. Komisija se torej pri sprejetju odločitve v korist pomoči lahko omeji na predhodno preučitev iz člena 88(3) ES le, če je na podlagi prve preučitve prepričana, da je ta pomoč združljiva s skupnim trgom. Če pa se Komisija na podlagi prve preučitve prepriča o nasprotnem ali če na tej podlagi ne more rešiti vseh težav, ki so se pokazale pri presoji združljivosti te pomoči s skupnim trgom, je dolžna zbrati vsa potrebna mnenja in začeti postopek iz člena 88(2) ES (sodbe Sodišča z dne 20. marca 1984 v zadevi Nemčija proti Komisiji, 84/82, Recueil, str. 1451, točka 13; z dne 19. maja 1993 v zadevi Cook proti Komisiji, C‑198/91, Recueil, str. I‑2487, točka 29; z dne 15. junija 1993 v zadevi Matra proti Komisiji, C‑225/91, Recueil, str. I‑3203, točka 33, in z dne 2. aprila 2009 v zadevi Bouygues in Bouygues Télécom proti Komisiji, C‑431/07 P, ZOdl., str. I‑2665 točka 61; glej tudi sodbo Splošnega sodišča z dne 18. septembra 1995 v zadevi SIDE proti Komisiji, T‑49/93, Recueil, str. II‑2501, točka 58).

56 Resne težave so objektiven pojem. Obstoj teh težav je treba objektivno iskati v okoliščinah sprejetja izpodbijanega akta in tudi v njegovi vsebini, tako da se primerjajo razlogi iz odločbe s podatki, ki so bili na voljo Komisiji, ko je odločala o združljivosti spornih pomoči s skupnim trgom (zgoraj v točki 55 navedeni sodbi Bouygues in Bouygues Télécom proti Komisiji, točka 63, in SIDE proti Komisiji, točka 60). Iz tega izhaja, da nadzor nad zakonitostjo, ki ga izvaja Splošno sodišče glede obstoja resnih težav, po naravi presega preizkus očitne napake pri presoji (glej v tem smislu zgoraj v točki 55 navedeni sodbi Cook proti Komisiji, točke od 31 do 38, in Matra proti Komisiji, točke od 34 do 39, in sodbo Splošnega sodišča z dne 15. marca 2001 v zadevi Prayon-Rupel proti Komisiji, T‑73/98, Recueil, str. II‑867, točka 47).

57 Prav tako je iz sodne prakse razvidno, da je nezadostna ali nepopolna preučitev, ki jo opravi Komisija med postopkom predhodne preučitve, pokazatelj obstoja resnih težav (glej v tem smislu zgoraj v točki 55 navedeno sodbo Sodišča Cook proti Komisiji, točka 37; sodbo z dne 3. maja 2001 v zadevi Portugalska proti Komisiji, C‑204/97, Recueil, str. I‑3175, točke od 46 do 49, in zgoraj v točki 56 navedeno sodbo Prayon-Rupel proti Komisiji, točka 108).

58 Ker je bila izpodbijana odločba sprejeta, ne da bi bil sprožen formalni postopek preiskave, jo je Komisija torej lahko zakonito sprejela samo, če predhodna preučitev ni povzročila resnih težav. Če bi namreč take težave obstajale, bi bilo mogoče to odločbo zgolj iz tega razloga razglasiti za nično, in sicer zaradi opustitve kontradiktorne in poglobljene preučitve, ki jo določa Pogodba ES, tudi če ne bi bilo dokazano, da je Komisija pri vsebinski presoji napačno uporabila pravo ali napačno ugotovila dejansko stanje.

59 Iz tega sledi, da je treba preučiti vse tožbene razloge, ki so jih navedle tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo, da bi se lahko presojalo o tem, ali je mogoče prepoznati resne težave, zaradi katerih bi Komisija morala sprožiti formalni postopek preiskave iz člena 88(2) ES (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 13. januarja 2004 v zadevi Thermenhotel Stoiser Franz in drugi proti Komisiji, T‑158/99, Recueil, str. II‑1, točka 91, in z dne 20. septembra 2007 v zadevi Fachvereinigung Mineralfaserindustrie proti Komisiji, T‑375/03, neobjavljena v ZOdl., točki 67 in 77). V zvezi s tem je treba najprej preučiti prvi tožbeni razlog kršitve členov 23 ES in 25 ES ali člena 90 ES.

Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 23 ES in 25 ES ali člena 90 ES

Trditve strank

60 Po mnenju tožečih strank je posledica nove sheme oprostitve AGL to, da so agregati, uvoženi z Irske, obdavčeni s polno stopnjo AGL (1,60 GBP na tono), medtem ko se za enake proizvode, proizvedene na Severnem Irskem, plača le 0,32 GBP na tono, kar je zgolj 20 % polne stopnje AGL. Proizvajalci s sedežem na Irskem – drugače od proizvajalcev s sedežem na Severnem Irskem – naj poleg tega ne bi imeli možnosti prevzeti okoljevarstvenih obveznosti, da bi tako lahko imeli koristi od sheme oprostitve. Posledica tega naj bi bila davčna diskriminacija, s katero naj bi bile kršene določbe členov 23 ES in 25 ES ali člena 90 ES, ki imajo isti cilj, namreč neizkrivljeno konkurenco na skupnem trgu.

61 Za tožeče stranke je dejstvo, da je Komisija odobrila novo shemo oprostitve, še bolj presenetljivo, saj je Komisija v izpodbijani odločbi izrecno navedla, da je cilj te ureditve varstvo konkurenčnosti industrije Severne Irske v razmerju do proizvajalcev z Irske, in to kljub sodni praksi Sodišča, v skladu s katero Komisija pomoči, s katero se kršijo druge določbe Pogodbe ES, zlasti če te določbe, kot v tej zadevi člena 23 ES in 25 ES ali člen 90 ES, prav tako sledijo cilju neizkrivljene konkurence na trgu, ne more razglasiti za združljivo s skupnim trgom. Zato naj bi obstajali resni dvomi o združljivosti nove sheme oprostitve s skupnim trgom.

62 Tožeče stranke v repliki pojasnjujejo, da določb Pogodbe ES, ki prepovedujejo carine in vse dajatve z enakim učinkom (člena 23 ES in 25 ES) ter diskriminatorne notranje davke na trgovino (člen 90 ES), ni mogoče uporabiti kumulativno. Vendar naj bi bile te določbe komplementarne, če je cilj člena 90 ES predvsem izogniti se temu, da bi se prepoved carin in dajatev s podobnim učinkom obšla z notranjimi davki. Zato naj natančna razmejitev med področjema uporabe členov 23 ES in 25 ES na eni strani in člena 90 ES na drugi strani ne bi bila vedno jasna. Vsekakor naj bi AGL zaradi diskriminatornosti spadala na področje uporabe ene od teh določb glede na merila, ki jih je pojasnilo Sodišče v svoji sodni praksi. Tožeče stranke so na obravnavi pojasnile, da se v skladu s to sodno prakso v okviru svojega prvega tožbenega razloga sklicujejo najprej na kršitev členov 23 ES in 25 ES in nato, podredno, na kršitev člena 90 ES.

63 V zvezi s kršitvijo členov 23 ES in 25 ES tožeče stranke trdijo, da ta člena prepovedujeta kakršno koli denarno dajatev na uvožene proizvode, razen če je ta dajatev del splošnega sistema notranjih dajatev, ki po enakih merilih sistematično zajema tako domače kot uvožene proizvode, ali plačilo za storitev, ki je bila dejansko opravljena za uvoznika. Sodišče je kot predpostavko za to, da bi se neko dajatev, ki se naloži na uvoženi proizvod, lahko štelo za del splošnega sistema notranjih davkov, navedlo, da mora ta dajatev enako bremeniti domači proizvod in enak uvoženi proizvod na isti stopnji trženja in da mora biti tudi obdavčljivi dogodek, na podlagi katerega nastane davčna obveznost, za oba proizvoda enak.

64 Na Severnem Irskem naj bi se AGL naložila ne samo po različnih stopnjah (0,32 GBP in 1,60 GBP), ampak tudi na različnih stopnjah trženja, zato ne spada v splošni sistem notranjih davkov. Posledica tega naj bi bila torej diskriminacija, saj naj bi bili uvoženi agregati po svoji naravi vedno obdavčeni na podlagi drugega obdavčljivega dogodka kot domači agregati. Po mnenju tožečih strank je iz sodne prakse namreč razvidno, da gre za kršitev členov 23 ES in 25 ES, če se za domače in uvožene proizvode uporabijo različni obdavčljivi dogodki, ne glede na to, da je davek, ki se naloži na uvožene proizvode, nižji od davka, ki se naloži na domače proizvode. Zato je AGL dajatev z enakim učinkom kot carine, saj na poseben način bremeni uvožene proizvode.

65 Poleg tega naj bi bila AGL dajatev z enakim učinkom kot carine, ker je zasnovana posebej za obdavčitev uvoženih, in ne nacionalnih proizvodov. V Združenem kraljestvu naj bi bili z AGL obdavčeni nekateri proizvajalci agregatov, ki naj ne bi bili dolžni prenesti AGL na potrošnike, ampak naj bi jo lahko popolnoma ali delno amortizirali kot stroške obratovanja. Ker naj Združeno kraljestvo ne bi imelo možnosti obdavčiti proizvajalcev s sedežem zunaj svojega ozemlja, naj bi torej obdavčilo uvožene proizvode.

66 Če bi Splošno sodišče menilo, da je uporaba AGL za uvoz s Severne Irske „del splošnega sistema notranjih davkov“ in te dajatve zato ni mogoče opredeliti kot dajatev z enakim učinkom kot carine, tožeče stranke uveljavljajo kršitev člena 90 ES.

67 V zvezi s tem tožeče stranke trdijo, da proizvajalci s sedežem zunaj Severne Irske niso imeli možnosti skleniti okoljevarstvenih sporazumov, da bi bili upravičeni do 20-odstotne stopnje AGL. Ker naj bi bili zadevni proizvodi enaki, naj bi bilo to različno obravnavanje v nasprotju s prvim odstavkom člena 90 ES, ker naj bi varovalo proizvajalce s Severne Irske pred konkurenco.

68 To naj ne bi bilo v skladu z ustaljeno sodno prakso, po kateri naj bi države članice lahko uvedle različen sistem obdavčitve za nekatere proizvode, če je to razlikovanje združljivo s pravom Skupnosti. Zadevni sistem pomoči naj ne bi upošteval te sodne prakse, kajti merilo, katerega namen je določiti nižjo dajatev, velja po definiciji samo za domače proizvode.

69 Komisija meni, prvič, da tožeče stranke niso jasno opredelile podlage za tožbo. Ne bi naj bilo namreč lahko ugotoviti, ali tožba temelji na kršitvi členov 23 ES in 25 ES, člena 90 ES ali pa celo na kršitvi vseh teh določb. Trditve, da so te določbe v tej zadevi sporne, ne da bi se to utemeljilo za vsako od njih, pa naj ne bi bile zadostne.

70 V zvezi s tem Komisija zlasti poudarja, da se navedeni členi nanašajo na različna področja; člena 23 ES in 25 ES prepovedujeta carine pri uvozu in izvozu med državami članicami ter vse dajatve z enakim učinkom, člen 90 ES pa se nanaša na davčno diskriminacijo proizvodov iz druge države članice. V skladu z ustaljeno sodno prakso naj se določbe v zvezi z dajatvami z enakim učinkom in določbe v zvezi z diskriminatornimi notranjimi davki ne bi uporabljale kumulativno, tako da ista dajatev ne bi mogla hkrati spadati v obe kategoriji. Ker morajo tožeče stranke natančno navesti določbe, za katere menijo, da so kršene, Komisija meni, da naj tako nejasnega in protislovnega tožbenega razloga ne bi bilo mogoče razširiti na stopnji replike, sploh pa ne s tako podrobnimi argumenti, kot so jih navedle tožeče stranke. Zato bi bilo treba ta tožbeni razlog zavreči na podlagi člena 44 Poslovnika kot nedopusten.

71 Komisija v dupliki še trdi, da je argument tožečih strank, v skladu s katerim je AGL dajatev z enakim učinkom kot carine v smislu člena 25 ES, nov in torej pomeni kršitev člena 48(2) Poslovnika.

72 Če bi Splošno sodišče odločilo, da tožbenega razloga ne bo zavrglo kot nedopustnega, Komisija najprej poudarja, da člena 23 ES in 25 ES nista sporna, saj se izpodbijana odločba ne nanaša na carino na uvoz agregatov s poreklom z Irske. Za Komisijo AGL ni denarna dajatev, ki bremeni uvožene proizvode, ampak tako kot dajatev na agregate davek, naložen nekemu sektorju. Ker v tej zadevi proizvajalci na Severnem Irskem plačujejo vsaj 20 % AGL, vendar v zameno ne prejmejo ničesar, za ta dejanski stan ni mogoče uporabiti niti členov 23 ES ali 25 ES niti sodne prakse, ki jo navajajo tožeče stranke.

73 Komisija nato glede člena 90 ES meni, da očitek tožečih strank, da gre za diskriminacijo, ni utemeljen. Poudarja, da gre za diskriminacijo le, če se v primerljivih položajih uporabijo različna pravila. V obravnavani zadevi pa naj ne bi bilo niti neposredne niti posredne diskriminacije.

74 V davčnem kontekstu bi to pomenilo, da lahko davčna ugodnost, ki se ne priznava nerezidentom, pomeni različno obravnavanje dveh kategorij davčnih zavezancev in torej diskriminacijo v smislu Pogodbe ES, če ne obstaja nikakršna objektivna razlika, ki bi upravičila različno obravnavanje obeh kategorij. V tej zadevi naj bi obstajali objektivni razlogi, ki izhajajo iz narave zadevnih proizvodov, iz krajevnega značaja zadevne industrije in iz posebnega položaja Severne Irske.

75 Podredno, Komisija opozarja, da je razlikovanje podjetij na področju davkov mogoče utemeljiti z naravo in splošno strukturo zadevnega sistema. Ker je shema oprostitve zasnovana posebej za odpravo težav industrije agregatov na Severnem Irskem, naj bi bilo v sami naravi sistema, vzpostavljenega s shemo pomoči, da bi lahko le podjetja na Severnem Irskem prevzela okoljevarstveno obveznost v razmerju do organov Združenega kraljestva.

76 Zato Komisija meni, da ni naletela na resne težave, ampak da je lahko, nasprotno, na koncu predhodne preučitve sklenila, da je bila priglašena pomoč združljiva s skupnim trgom.

77 Intervenient se strinja s stališči Komisije in meni, da prvi tožbeni razlog ni dovolj jasen in nima podlage. V tej zadevi naj ne bi šlo niti za carino, niti za dajatev z enakim učinkom, niti za diskriminatoren notranji davek.

78 Intervenient dodaja, da vsa podjetja s sedežem na Severnem Irskem niso upravičena do delne, 80-odstotne oprostitve. Ta naj bi veljala samo za podjetja, ki so formalno sklenila sporazume, s katerimi se želijo doseči izboljšave, povezane z okoljevarstvenimi cilji, in ki ravnajo v skladu s temi sporazumi. Upoštevanje okoljevarstvenih sporazumov naj bi namreč pomenilo večje izvedbene stroške, ki naj bi se izravnali z oprostitvijo, medtem ko naj gospodarskim subjektom s sedežem zunaj Severne Irske ne bi bilo treba nositi takih stroškov.

79 Poleg tega naj bi splošni sistem notranjih prispevkov, ki se izvaja v Združenem kraljestvu na tem področju, veljal enako za domače proizvode in uvožene proizvode. Podjetja s sedežem na Irskem naj se torej ne bi obravnavala drugače od podjetij s sedežem v Združenem kraljestvu, ki jim ni treba nositi stroškov, povezanih z okoljskimi izboljšavami, in niso upravičena do izravnave z delno oprostitvijo AGL.

Presoja Splošnega sodišča

– Dopustnost prvega tožbenega razloga

80 Komisija in intervenient trdita, prvič, da bi bilo treba prvi tožbeni razlog, ker je preveč nejasen in protisloven, zavreči kot nedopusten na podlagi člena 44 Poslovnika. To, na kateri določbi temelji tožba tožečih strank, naj ne bi bilo jasno.

81 V zvezi s tem je treba spomniti, da mora na podlagi člena 21 Statuta Sodišča in člena 44(1)(c) Poslovnika vsaka tožba vsebovati predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov. Ta podatek mora biti dovolj jasen in natančen, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe in Splošnemu sodišču, da odloči o tožbi, po potrebi brez drugih podatkov. Da bi se zagotovila pravna varnost in dobro delovanje sodnega organa in da bi bila tožba dopustna, morajo bistvene dejanske in pravne okoliščine, na katerih ta tožba temelji, izhajati vsaj na kratko, vendar dosledno in razumljivo, iz besedila same tožbe (sklep Splošnega sodišča z dne 25. julija 2000 v zadevi RJB Mining proti Komisiji, T‑110/98, Recueil, str. II‑2971, točka 23, in sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2005 v zadevi Chiquita Brands in drugi proti Komisiji, T‑19/01, ZOdl., str. II‑315, točka 64).

82 Ugotoviti je treba, da uporaba izraza „ali“ v tožbi očitno pomeni, da tožeče stranke alternativno uveljavljajo kršitev določb členov 23 ES in 25 ES na eni strani in člena 90 ES na drugi strani.

83 Te navedbe v tožbi so bile dovolj jasne in natančne v smislu člena 44(1)(c) Poslovnika, da so Komisiji omogočile, da pripravi svojo obrambo.

84 Tožeče stranke so na obravnavi pojasnile, da so s prvim tožbenim razlogom nameravale uveljavljati najprej kršitev členov 23 ES in 25 ES in podredno kršitev člena 90 ES.

85 V teh okoliščinah je treba obravnavati prvi tožbeni razlog kot dovolj jasen in natančen v smislu člena 44(1)(c) Poslovnika.

86 Drugič, Komisija trdi, da je bil argument tožečih strank, v skladu s katerim je AGL dajatev z enakim učinkom kot carine v smislu člena 25 ES, prvič predstavljen v repliki. Zato naj bi bil nov in naj bi torej pomenil kršitev člena 48(2) Poslovnika.

87 V skladu s sodno prakso je navedba novih tožbenih razlogov med postopkom prepovedana, razen če ta tožbeni razlog temelji na novih pravnih in dejanskih okoliščinah, ki so se pojavile med postopkom, kot je določeno v členu 48(2), prvi pododstavek, Poslovnika (zgoraj v točki 81 navedeni sklep RJB Mining proti Komisiji, točka 24). Nasprotno je tožbeni razlog, ki pomeni razširitev razloga, ki je bil neposredno ali posredno naveden že prej v tožbi, in je z njim tesno povezan, dopusten (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. marca 1999 v zadevi Hubert proti Komisiji, T‑212/97, RecFP, str. I‑A‑41 in II‑185, točka 87 in navedena sodna praksa, in zgoraj v točki 81 navedeni sklep RJB Mining proti Komisiji, točka 24).

88 V tem primeru je treba ugotoviti, da člen 25 ES ni bil neposredno naveden v tožbi. Vendar je kljub temu res, da so tožeče stranke v tožbi uveljavljale kršitev člena 23 ES, ker naj bi davčna diskriminacija izhajala iz nove sheme oprostitve. Opozoriti je treba, da glede na člen 23(1) ES Skupnost temelji na carinski uniji, ki zajema vso blagovno menjavo. Ta unija, na eni strani, prepoveduje carine pri uvozu in izvozu med državami članicami ter vse dajatve z enakim učinkom in, na drugi strani, zajema sprejetje skupne carinske tarife za trgovino med državami članicami in tretjimi državami (sodba Sodišča z dne 21. junija 2001 v zadevi Komisija proti Italiji, C‑173/05, Recueil, str. I‑4917, točka 27).

89 Zato se člen 23 ES, ki prepoveduje carine, in člen 25 ES, ki prepoveduje dajatve z enakim učinkom, kot celota nujno dopolnjujeta in tvorita splošno prepoved (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 14. decembra 1962 v združenih zadevah Komisija proti Luksemburgu in Belgiji, 2/62 in 3/62, Recueil, str. 813; zgoraj v točki 88 navedeno sodbo Komisija proti Italiji, točka 28 in navedena sodna praksa, in sodbo Sodišča z dne 8. novembra 2007 v zadevi Stadtgemeinde Frohnleiten in Gemeindebetriebe Frohnleiten, C‑221/06, ZOdl., str. I‑9643, točka 27 in navedena sodna praksa). Zato je ta argument razširitev prej navedenega tožbenega razloga in je dopusten na podlagi člena 48(2), prvi pododstavek, Poslovnika.

– Utemeljenost prvega tožbenega razloga

90 Iz sodne prakse, navedene v točki 57 zgoraj, je razvidno, da je nezadostna ali nepopolna preučitev, ki jo izvede Komisija med postopkom predhodne preučitve, pokazatelj resnih težav.

91 Prav tako je ustaljena sodna praksa, da je, čeprav ima Komisija v postopku iz členov 87 ES in 88 ES široko diskrecijsko pravico pri odločanju o združljivosti sistema državne pomoči z zahtevami skupnega trga, iz splošne sheme Pogodbe ES jasno, da izid postopka nikoli ne sme biti v nasprotju s posebnimi določbami Pogodbe ES (glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 21. maja 1980 v zadevi Komisija proti Italiji, 73/79, Recueil, str. 1533, točka 11, in z dne 19. septembra 2000 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C‑156/98, Recueil, str. I‑6857, točka 78, in sodbo Splošnega sodišča z dne 31. januarja 2001 v združenih zadevah Weyl Beef Products in drugi proti Komisiji, T‑197/97 in T‑198/97, Recueil, str. II‑303, točka 75). Ta obveznost Komisije, da upošteva povezavo med členoma 87 ES in 88 ES ter drugimi določbami Pogodbe ES, obstaja predvsem, če je cilj teh drugih določb kot v obravnavanem primeru členov 23 ES in 25 ES na eni strani in člena 90 ES na drugi strani, katerih namen je ohraniti prost pretok blaga in konkurenco med domačimi in uvoženimi proizvodi, prav tako neizkrivljena konkurenca na skupnem trgu. Če Komisija sprejme odločbo o združljivosti pomoči s skupnim trgom, se mora namreč zavedati tveganja, da bodo posamezni gospodarski subjekti izkrivljali konkurenco na skupnem trgu (zgoraj v točki 55 navedena sodba Matra proti Komisiji, točki 42 in 43).

92 Zato Komisija državne pomoči, ki z nekaterimi podrobnimi pravili krši druge določbe Pogodbe ES, ne more razglasiti za združljivo s skupnim trgom (zgoraj v točki 91 navedena sodba Nemčija proti Komisiji z dne 19. septembra 2000, točka 78, in zgoraj v točki 57 navedena sodba Portugalska proti Komisiji, točka 41). Poleg tega mora Komisija pri določanju, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom, upoštevati razmere na trgu, tudi na področju davčnega prava (glej v tem smislu zgoraj v točki 91 navedeno sodbo Komisija proti Italiji z dne 21. maja 1980, točka 11, in zgoraj v točki 57 navedeno sodbo Portugalska proti Komisiji, točka 42). Iz tega izhaja, da v skladu s sistemom Pogodbe ES država članica ne sme uvesti ali odobriti pomoči v obliki davčne diskriminacije proizvodov s poreklom iz drugih držav članic (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 27. maja 1981 v združenih zadevah Essevi in Salengo, 142/80 in 143/80, Recueil, str. 1413, točka 28).

93 V skladu s sodno prakso Sodišča je zakonitost nekaterih oprostitev ali nekaterih davčnih olajšav, zlasti če je njihov cilj omogočiti obstoj proizvodnje ali podjetij, ki brez teh posebnih davčnih ugodnosti zaradi višjih stroškov proizvodnje ne bi bila več donosna, pogojena s tem, da države članice, ki uporabijo te možnosti, nediskriminatorno in ne kot zaščitni ukrep razširijo njihovo korist na uvožene proizvode v enakem položaju (glej v tem smislu sodbe Sodišča z dne 27. februarja 1980 v zadevi Komisija proti Franciji, 168/78, Recueil, str. 347, točka 16; z dne 30. oktobra 1980 v zadevi Schneider-Import, 26/80, Recueil, str. 3469, točka 9, in z dne 18. aprila 1991 v zadevi Komisija proti Grčiji, C‑230/89, Recueil, str. I‑1909, točka 12).

94 Tožeče stranke v bistvu trdijo, da je posledica nove sheme oprostitve AGL za Severno Irsko v obliki, ki jo je Komisija odobrila v izpodbijani odločbi, davčna diskriminacija, ki krši člena 23 ES in 25 ES ali člen 90 ES, kar naj bi pomenilo resne težave.

95 Splošno sodišče mora v nadaljevanju preučiti, ali je domnevna davčna diskriminacija pokazatelj resnih težav, tako, da preveri, ali bi Komisija morala v okviru presoje združljivosti zadevne sheme pomoči sprožiti postopek, določen v členu 88(2) ES, da bi preverila, ali obstaja povezanost med členoma 87 ES in 88 ES ter bodisi členoma 23 ES in 25 ES bodisi členom 90 ES.

96 V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti – česar stranke sicer ne izpodbijajo – da nova shema oprostitve AGL, ki je bila odobrena z izpodbijano odločbo, kot oprostitev davka pomeni državno pomoč v smislu člena 87 ES.

97 Poleg tega je treba ugotoviti, da je Komisija v izpodbijani odločbi na tej podlagi preučila oprostitev AGL glede na smernice. V tem kontekstu je Komisija menila, da je AGL obstoječi davek in da so bili pogoji za uporabo določb iz točke 51.1 smernic za tak davek, opisani v točki 51.2 smernic, izpolnjeni. Komisija je nato menila, da so bili pogoji iz smernic, zlasti pogoj, da upravičenci do oprostitve plačajo velik del davka, izpolnjeni. Komisija je zato sklenila, da je oprostitev AGL na podlagi člena 87(3)(c) ES združljiva s skupnim trgom.

98 Nazadnje je treba poudariti, kar je sicer dejstvo, da vprašanje domnevne davčne diskriminacije, ki izhaja iz domnevne kršitve členov 23 ES in 25 ES ali člena 90 ES, ni bilo obravnavano v izpodbijani odločbi, ki se ne sklicuje na uporabo ene od teh določb.

99 Vendar ni sporno, da nova shema oprostitve, uvedena na Severnem Irskem in odobrena z izpodbijano odločbo, povzroča, da so neobdelani agregati, ki so jih na Severnem Irskem pridobili proizvajalci, ki so sklenili okoljevarstveni sporazum, obdavčeni z 20-odstotno stopnjo AGL (0,32 GBP na tono), medtem ko so enaki proizvodi, uvoženi z Irske, obdavčeni s polno stopnjo AGL (1,60 GBP na tono). Iz celotnega splošnega sistema AGL in iz sheme oprostitve za Severno Irsko, ki je bila potrjena z izpodbijano odločbo, torej izhaja, da so enaki proizvodi obdavčeni različno.

100 Prav tako je treba ugotoviti, da glede na zakonodajo Združenega kraljestva proizvajalci agregatov s sedežem na Irskem ne morejo skleniti okoljevarstvenega sporazuma, kot sta navedla Komisija in Združeno kraljestvo na obravnavi. Proizvajalci agregatov z Irske nimajo drugih možnosti, da bi bili upravičeni do oprostitve AGL, tako da bi na primer dokazali, da so njihove dejavnosti v skladu z okoljevarstvenimi sporazumi, ki jih proizvajalci agregatov na Severnem Irskem lahko sklenejo.

101 Poleg tega je treba poudariti, da je BAA v svoji pritožbi trdilo, da je namen zadevnega sistema pomoči zgolj varstvo konkurenčnosti proizvajalcev agregatov na Severnem Irskem. BAA je prav tako poudarilo, da bi lahko nova shema oprostitve znatno izkrivila in vplivala na trgovino med državami članicami in da nikakor ne more biti združljiva s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) ES.

102 Glede na zgoraj navedeno je treba poudariti, da Komisija, ker v izpodbijani odločbi ni preučila vprašanja morebitne davčne diskriminacije med zadevnimi domačimi proizvodi in proizvodi, uvoženimi z Irske, ni imela podlage, da bi zakonito, na podlagi člena 4(3) Uredbe št. 659/1999, sprejela odločbo o nenasprotovanju v zvezi z oprostitvijo AGL, ki so jo priglasili organi Združenega kraljestva.

103 V teh okoliščinah je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično, ne da bi bilo treba preučiti druge tožbene razloge tožečih strank.

Stroški

104 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Komisija s svojim predlogom ni uspela, se ji v skladu s predlogi tožečih strank naloži plačilo stroškov, ki so jih te priglasile.

105 Države članice, ki se kot intervenientke udeležijo postopka, v skladu s členom 87(4), prvi pododstavek, Poslovnika nosijo svoje stroške. Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska zato nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)

razsodilo:

1. Odločba Komisije C(2004) 1614 konč. z dne 7. maja 2004 o nenasprotovanju spremembi oprostitve na Severnem Irskem dajatve na agregate v Združenem kraljestvu se razglasi za nično.

2. Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki so jih priglasili British Aggregates Association, Healy Bros. Ltd in David K. Trotter & Sons Ltd.

3. Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosi svoje stroške.

Vilaras

Prek

Ciucă

Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 9. septembra 2010.

Podpisi

* Jezik postopka: angleščina.