—

za Ministerul public, Parchetul de pe lângă Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie, Direcţia de Investigare a Infracţiunilor de Criminalitate Organizată şi Terorism O. Codruţ, državni tožilec,

—

za R. D. Nilaşa in S.-D. Dascăla D. Ionescu in F. Plopeanu, odvetnika,

—

za G. A. Gânsco C. Dutescu, odvetnik,

—

za romunsko vlado R. Radu, A. Wellman in R.-M. Giurescu, zastopniki,

—

za češko vlado M. Smolek in D. Hadroušek, zastopnika,

—

za italijansko vlado G. Palmieri, zastopnica, skupaj s P. Gentilijem, avvocato dello Stato,

—

za nizozemsko vlado C. Wissels in M. de Ree, zastopnici,

—

za Evropsko komisijo T. van Rijn, I. Rogalski in R. Vasileva, zastopniki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 4(1), točka 14, in 47 Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 263), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 (UL L 247, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva 2004/39).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru kazenskih postopkov zoper R. D. Nilaşa, G. A. Gânsco, S.-D. Dascăla, I. H. Baboşa in A.-M. Oprean (v nadaljevanju skupaj: obdolženci v zadevi v glavni stvari), ki so bili obdolženi storitve kaznivega dejanja manipulacije s tečajem delnic delniške družbe na trgu finančnih instrumentov Rasdaq (v nadaljevanju: trg Rasdaq).

3

V uvodnih izjavah 2, 5, 44 in 56 Direktive 2004/39 je navedeno:

[…]

[…]

[…]

4

Za namene Direktive 2004/39 sta v njenem členu 4(1), točki 14 in 15, „regulirani trg“ in „MTF“ opredeljena tako:

5

Naslov III – „Regulirani trgi“ te direktive vsebuje člene od 36 do 47. Člen 36, naslovljen „Dovoljenje in veljavni pravni red“, v odstavkih 1, 2 in 5 določa:

„1.   Države članice kot regulirane trge dovolijo samo tiste sisteme, ki so skladni z določbami iz tega naslova.

Dovoljenje se reguliranemu trgu izda samo, če se pristojni organ zadovoljivo prepriča, da upravljavec trga in sistemi reguliranega trga izpolnjujejo vsaj zahteve iz tega naslova.

[…]

2.   Države članice od upravljavca reguliranega trga zahtevajo, da opravlja naloge v zvezi z organizacijo in delovanjem reguliranega trga pod nadzorom pristojnega organa. Države članice zagotovijo, da pristojni organi redno pregledujejo skladnost reguliranih trgov z določbami tega naslova. Zagotovijo tudi, da pristojni organi spremljajo, da regulirani trgi ves čas izpolnjujejo pogoje za začetno dovoljenje iz tega naslova.

[…]

5.   Pristojni organ lahko odvzame dovoljenje, izdano reguliranemu trgu […]“

6

Člen 47 te direktive z naslovom „Seznam reguliranih trgov“ določa:

„Vsaka država članica sestavi seznam reguliranih trgov, ki jim je matična država članica, in ta seznam posreduje drugim državam članicam in Komisiji. Podobno sporočanje se izvede za vsako spremembo tega seznama. Komisija objavi seznam vseh reguliranih trgov v Uradnem listu Evropske unije in ga najmanj enkrat letno posodobi. Komisija objavi in posodobi seznam tudi na svoji spletni strani vsakokrat, ko ji države članice sporočijo spremembe svojih seznamov.“

7

Člen 69 Direktive 2004/39 določa, da se sklicevanja na pogoje, opredeljene v Direktivi Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 2, str. 43), ki je bila razveljavljena 1. novembra 2007, štejejo za sklicevanja na ustrezne pogoje, opredeljene v Direktivi 2004/39.

8

Člen 71 te direktive, naslovljen „Prehodne določbe“, v odstavku 5 določa, da se kateri koli obstoječi sistem, ki ustreza opredelitvi MTF, ki ga upravlja tržni upravljavec reguliranega trga, pod določenimi pogoji pooblasti kot MTF na zahtevo tega upravljavca.

9

Člen 1 Direktive 93/22 je vseboval opredelitve, ki so se uporabljale za to direktivo. Točka 13 tega člena je določala:

„organiziran trg pomeni trg za instrumente, navedene v oddelku B Priloge, ki:

[…]“

10

Člen 1 Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 4, str. 367) določa:

„V tej direktivi:

[…]

11

Člen 9, prvi odstavek, te direktive določa:

„Ta direktiva se uporablja za vse finančne instrumente, kateri so sprejeti v trgovanje na organiziran trg v vsaj eni državi članici ali za katere je bil vložen zahtevek za sprejem v trgovanje na tak organiziran trg, ne glede na to ali se transakcija sploh izvede na tem trgu.“

12

Z zakonom št. 297/2004 o trgu kapitala (lege privind piaţa de capital) z dne 28. junija 2004 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 571 z dne 29. junija 2004, v nadaljevanju: zakon št. 297/2004) sta bili med drugim preneseni direktivi 2003/6 in 2004/39. Člen 125 tega zakona določa:

„Reguliran trg je sistem trgovanja finančnih instrumentov […]:

13

Člen 248 tega zakona prepoveduje vsem fizičnim ali pravnim osebam izvajanje tržne manipulacije, kakor je opredeljena v členu 244(5)(a) tega zakona.

14

Člen 253 istega zakona določa:

„1.   Določbe tega naslova se uporabljajo za vse finančne instrumente, sprejete v trgovanje na reguliranem trgu v Romuniji ali v državi članici ali za katere je bil vložen zahtevek za sprejem v trgovanje, na glede na to, ali je transakcija dejansko izvedena v okviru tega reguliranega trga.

[…]

3.   Prepovedi in določbe, predvidene v tem naslovu se uporabljajo:

15

Člen 279(1) zakona št. 297/2004 določa, da naklepna storitev dejanj med drugim iz člena 248 tega zakona pomeni kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen ali globa.

16

Ministerul public, Parchetul de pe lângă Înalta Curte de Casație și Justiție, Direcţia de Investigare a Infracţiunilor de Criminalitate Organizată şi Terorism (državno tožilstvo, oddelek državnega tožilca pri vrhovnem kasacijskem sodišču, direktorat za preiskave kaznivih ravnanj s področja organiziranega kriminala in terorizma, v nadaljevanju: Ministerul public) je 30. decembra 2010 pri predložitvenem sodišču vložilo obtožnico zoper obdolžence v zadevi v glavni stvari. Ministerul public jim je očitalo storitev kaznivega dejanja manipulacije z delnicami ACIS družbe izdajateljice SC AICI Bistriţa SA na trgu Rasdaq februarja 2008 (kar zadeva S.-D. Dascăla) in v obdobju od novembra 2007 do februarja 2008 (kar zadeva druge obdolžence v postopku v glavni stvari).

17

Zagovorniki obdolžencev v postopku v glavni stvari so predložitvenemu sodišču predlagali, naj kot predhodno vprašanje obravnava, ali je trg Rasdaq regulirani trg v smislu določb zakona št. 297/2004.

18

Glede tega predložitveno sodišče pojasnjuje, da je trg Rasdaq začel delovati leta 1996 pod prvotnim imenom Bursa Electronică Rasdaq kot trgovalna platforma za delnice državnih družb, ki so bile v okviru programa masovne privatizacije spremenjene v javne družbe. CNVM je z odločbo z dne 27. avgusta 1996 za ta trg izdala dovoljenje, tako da se je štel za organiziran trg pod nadzorom te komisije in imel lastna pravila delovanja.

19

Bursa Electronică Rasdaq SA se je 1. decembra 2005 združil z Bursa de Valori Bucureşti SA, pri čemer je bil prvi trg pripojen drugemu. Pravna oseba, ki je nastala iz te združitve, je bila poimenovana Bursa de Valori Bucureşti SA in je upravljala dva različna trga, in sicer regulirani trg Bursa de Valori Bucureşti SA in trg Rasdaq.

20

Prvemu trgu je CNVM podelila dovoljenje. Ta komisija je pri predložitvenem sodišču navedla, da na podlagi svojih statutarnih pristojnosti nadzoruje in regulira tudi delovanja trga Rasdaq, čeprav ta ni bil vpisan v nobeno kategorijo trgovalnih platform, predvidenih z evropsko zakonodajo.

21

Predložitveno sodišče poudarja, da Ministerul public meni, da je trg Rasdaq regulirani trg, ker se je združil z Bursa de Valori Bucureşti in tako dejansko tvori samo en trg, ki deluje po pravilih CNVM in pravilih Bursa de Valori Bucureşti.

22

V nasprotju s tem pa obdolženci v zadevi v glavni stvari poudarjajo, da trg Rasdaq ni regulirani trg v smislu Direktive 2004/39. Navajajo, da ker je pojem „regulirani trg“ samostojen pojem prava Evropske unije, vsakega trga z dovoljenjem ni mogoče samodejno šteti za regulirani trg. Dalje, tega pojma naj ne bi bilo mogoče razlagati v skladu s pomenom, ki je običajno pripisan pojmu „regulirani“.

23

V teh okoliščinah je Curtea de Apel Cluj prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

24

Ministerul public, R. D. Nilaş in S.-D. Dascăl ter romunska vlada iz različnih razlogov izpodbijajo dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe ali nekaterih postavljenih vprašanj.

25

Ministerul public meni, da drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje nista dopustni, ker so ju postavili obdolženci v zadevi v glavni stvari, ne da bi predložitveno sodišče sprejelo odločbo, na podlagi katere bi ti vprašanji postali njegovi. Poleg tega naj bi se prvo vprašanje, za katero naj ne bi bil podan zadosten opis predmeta zadeve v glavni stvari, določb nacionalnega prava, ki se uporabijo, in trditev strank, nanašalo na presojo skladnosti nacionalnega prava s pravom Unije.

26

R. D. Nilaş in S.-D. Dascăl menita, da gre pri prvem vprašanju za vprašanje glede dejstev, ker naj bi za odgovor na vprašanje, ali ima trg Rasdaq status reguliranega trga, zadostovalo preveriti, ali je CNVM dovolila, da deluje kot regulirani trg po postopku pridobitve dovoljenja, predvidenem v nacionalni zakonodaji. Poleg tega naj členi od 9 do 14 Direktive 2004/39, ki so navedeni v tem vprašanju, ne bi imeli nobene zveze z zadevo v glavni stvari in predložitveno sodišče naj ne bi pojasnilo potrebe po razlagi določb te direktive za rešitev te zadeve. Tretje vprašanje pa naj ne bilo koristno za rešitev spora o glavni stvari, saj naj sporočanje iz člena 47 Direktive 2004/39, potem ko država članica neki trg opredeli za regulirani trg, ne bi bilo pogoj za to opredelitev.

27

Nazadnje, romunska vlada, ki tudi zatrjuje, da se prvo vprašanje nanaša na preizkus skladnosti nacionalnega prava s pravom Unije in tako presega pristojnosti Sodišča, meni, da naslov II Direktive 2004/39, omenjen v drugem vprašanju, ni upošteven za rešitev spora o glavni stvari.

28

Prvič, kar zadeva ugovor nedopustnosti, ki ga je navedlo Ministerul public zoper drugo in tretje vprašanje, je treba poudariti, da je predložitveno sodišče v predložitveni odločbi navedlo, da je namen teh vprašanj odgovoriti, ali je bil trg Rasdaq regulirani trg v smislu člena 4(1), točka 14, Direktive 2004/39. V teh okoliščinah je treba šteti, da je predložitveno sodišče ti vprašanji postavilo v skladu s členom 267 PDEU.

29

Drugič, glede trditve, da se prvo vprašanje nanaša na presojo skladnosti nacionalnega prava s pravom Unije, zadostuje ugotovitev, da je iz samega besedila tega vprašanja razvidno, da se nanaša na razlago prava Unije, natančneje, več določb Direktive 2004/39.

30

Tretjič, kar zadeva zatrjevane pomanjkljivosti v predložitveni odločbi, opis – v tej odločbi – dejanskih elementov spora o glavni stvari, kot so bili povzeti v točkah od 16 do 22 te sodbe, in upoštevnih določb zakona št. 297/2004 omogoča razumeti, kakor je razvidno iz pisnih stališč držav članic in Komisije, da naj bi bila zaprošena razlaga določb Direktive 2004/39, ki se nanašajo na pojem „regulirani trg“, taka, da bi omogočala ugotoviti, ali se ravnanja, očitana obdolžencem v zadevi v glavni stvari, lahko kaznujejo na podlagi Direktive 2003/6 in določb navedenega zakona, s katerimi je bila ta direktiva prenesena.

31

Četrtič, glede določb Direktive 2004/39, na katere se nanašata prvo in drugo vprašanje, ki po mnenju R. D. Nilaşa in S.-D. Dascăla oziroma romunske vlade niso upoštevne v tej zadevi, je treba spomniti, da okoliščina, da je nacionalno sodišče na formalni ravni vprašanje za predhodno odločanje oblikovalo tako, da se je sklicevalo na nekatere določbe prava Unije, ni ovira za to, da bi Sodišče nacionalnemu sodišču predložilo vse elemente razlage, ki so lahko koristni pri sojenju v zadevi, o kateri odloča, ne glede na to, ali jih ta v vprašanjih navaja. Glede tega mora Sodišče iz vseh dejstev in dokazov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, izluščiti elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti, upoštevajoč predmet spora (glej zlasti sodbi z dne 27. oktobra 2009 v zadevi ČEZ, C-115/08, ZOdl., str. I-10265, točka 81, in z dne 10. februarja 2011 v združenih zadevah Vicoplus in drugi, od C-307/09 do C-309/09, ZOdl., str. I-453, točka 22).

32

Iz tega je mogoče sklepati, da če lahko razlaga določb Direktive 2004/39, ki so povezane s pojmom „regulirani trg“ in na katere se nanašajo vprašanja za predhodno odločanje, koristi – kot je bilo pojasnjeno v točki 30 te sodbe – predložitvenemu sodišču pri rešitvi spora, ki mu je predložen, omemba drugih določb, ki morda niso upoštevne, ne more vplivati na dopustnost teh vprašanj.

33

Nazadnje, petič, z drugimi stališči R. D. Nilaşa in S.-D. Dascăla v zvezi s prvim in tretjim vprašanjem ta poskušata nanje odgovoriti. Nanašajo se torej na vsebinsko preučitev teh vprašanj, in ne na njihovo dopustnost.

34

Torej so vprašanja za predhodno odločanje dopustna.

35

Kot je bilo poudarjeno v točki 30 te sodbe, je iz predloga za predhodno odločanje razvidno, da želi predložitveno sodišče s svojimi vprašanji izvedeti, ali manipulacija s tečaji delnic delniške družbe, kar se očita obdolžencem v zadevi v glavni stvari, spada na področje uporabe Direktive 2003/6.

36

Opozoriti je treba, da se ta direktiva v skladu s členom 9, prvi odstavek, uporablja za vse finančne instrumente, ki so sprejeti v trgovanje na organiziran trg v vsaj eni državi članici ali za katere je bil vložen zahtevek za sprejem v trgovanje na tak organiziran trg, ne glede na to, ali se transakcija sploh izvede na tem trgu.

37

Glede tega predložitveno sodišče navaja le, da so bile transakcije, očitane obdolžencem v zadevi v glavni stvari, opravljene na trgu Rasdaq. Ne pojasnjuje, ali so bile zadevne delnice sprejete v trgovanje tudi na kakem drugem trgu finančnih instrumentov, ki bi bil opredeljen kot regulirani trg, in ali je bil zahtevek za tak sprejem vložen v času dejanskega stanja. Če je bilo tako – kar mora ugotoviti predložitveno sodišče – bi te manipulacije na podlagi člena 9 Direktive 2003/6 vsekakor spadale na področje uporabe te direktive in za spor o glavni stvari ne bi bilo treba vedeti, ali je trg Rasdaq regulirani trg v smislu Direktive 2004/39.

38

Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da predložitveno sodišče želi razjasnitev pojma „regulirani trg“ v smislu člena 4(1), točka 14, Direktive 2004/39. Vendar pa se naslov II te direktive, omenjen v drugem predloženem vprašanju, nanaša na pogoje za pridobitev dovoljenja in delovanje, ki veljajo za naložbena podjetja, medtem ko so določbe o reguliranih trgih pod naslovom III te direktive. Poleg tega so členi od 9 do 14 te direktive, na katere se nanaša prvo vprašanje, del tega naslova II. Ugotoviti je treba, kot so navedle že nekatere stranke postopka, ki so vložile pisna stališča, da ta naslov in ti členi niso upoštevni za rešitev spora o glavni stvari.

39

Poleg tega, čeprav se v prvem vprašanju omenja združitev teh dveh romunskih trgov finančnih instrumentov, je iz obrazložitve predložitvene odločbe razvidno, da sta se, kakor je navedeno v točki 19 te sodbe, združila upravljavca Bursa de Valori Bucureşti in trga Rasdaq, in ne sama trga, ki sta bila združena leta 2005.

40

Zato je treba šteti, da predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu želi izvedeti, ali je treba člen 4(1), točka 14, Direktive 2004/39 razlagati tako, da je trg finančnih instrumentov, ki ne izpolnjuje zahtev iz naslova III te direktive, vseeno zajet s pojmom „regulirani trg“, kakor je opredeljen v tej določbi, če se je njegov upravljavec združil z upravljavcem takega reguliranega trga.

41

V skladu s členom 4(1), točka 14, Direktive 2004/39 mora regulirani trg poleg tega, da ga mora uporabljati in/ali upravljati upravljavec trga, dobiti dovoljenje in redno delovati v skladu z določbami naslova III te direktive.

42

Iz člena 36(1), prvi in drugi pododstavek, te direktive, ki je del njenega naslova III, je razvidno, da mora tak trg pridobiti dovoljenje kot regulirani trg in da se dovoljenje reguliranemu trgu izda samo, če upravljavec in sistemi zadevnega trga izpolnjujejo vsaj zahteve iz tega naslova. Poleg tega pristojni organi držav članic na podlagi člena 36(2) te direktive preverijo, ali regulirani trgi ves čas izpolnjujejo pogoje za začetno dovoljenje iz tega naslova. Člen 36(5) Direktive 2004/39 določa primere, v katerih se lahko dovoljenje odvzame.

43

Iz prejšnjih dveh točk po eni strani izhaja, da mora trg finančnih instrumentov, zato da bi bil opredeljen kot „regulirani trg“ v smislu člena 4(1), točka 14, Direktive 2004/39, dobiti dovoljenje kot regulirani trg, po drugi strani pa, da je delovanje v skladu z zahtevami iz naslova III te direktive bistveni pogoj za pridobitev in ohranitev tega dovoljenja.

44

Vendar pa dejstvo, da se je upravljavec trga združil z upravljavcem reguliranega trga, ni pomembno pri vprašanju, ali je prvi trg regulirani trg v smislu člena 4(1), točka 14, Direktive 2004/39. Možnost, da je trg zaradi take združitve opredeljen kot regulirani trg, ni predvidena niti v naslovu III niti v drugih naslovih te direktive.

45

Zato – kot poudarja romunska vlada – dejstvo, da se na trgu Rasdaq z delnicami trguje po elektronskem nosilcu, ki ga je dala na voljo Bursa de Valori Bucureşti SA, ne zadostuje, da bi se ta trg pravno opredelil kot „regulirani trg“, ker za to niso izpolnjeni pogoji, našteti v točki 43 te sodbe.

46

V zvezi s tem je treba poudariti, da Direktiva 2004/39 izrecno predvideva primere, v katerih upravljavec reguliranega trga upravlja tudi drug sistem trgovanja, ne da bi ta na podlagi tega upravljanja postal regulirani trg.

47

Tako je v uvodni izjavi 56 Direktive 2004/39 navedeno, da bi moralo biti upravljavcem reguliranega trga omogočeno tudi upravljanje MTF, ki ga urejajo, kot je razvidno iz opredelitve iz člena 4(1), točka 15, te direktive, določbe njenega naslova II in zato ni regulirani trg. Podobno, prehodna določba iz člena 71(5) te direktive določa, da se kateri koli obstoječi sistem, ki ustreza opredelitvi MTF, ki ga upravlja tržni upravljavec reguliranega trga, pod določenimi pogoji pooblasti kot MTF na zahtevo tega upravljavca.

48

Nazadnje je treba poudariti, da so cilji Direktive 2004/39, kot je razvidno zlasti iz njenih uvodnih izjav 2, 5 in 44, predvsem varstvo vlagateljev, vzdrževanje integritete in splošne učinkovitosti finančnega sistema ter preglednost transakcij. Vendar pa bi bilo v nasprotju s temi cilji, če bi se dovolilo, da se trg, ki ne izpolnjuje pogojev, navedenih v točki 43 te sodbe, opredeli kot regulirani trg samo zato, ker ga upravlja tržni upravljavec drugega trg, ki pa ima dovoljenje kot regulirani trg.

49

Na podlagi navedenega je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 4(1), točka 14, Direktive 2004/39 razlagati tako, da trg finančnih instrumentov, ki ne izpolnjuje zahtev iz naslova III te direktive, ni zajet s pojmom „regulirani trg“, kakor je opredeljen v tej določbi, ne glede na to, da se je njegov upravljavec združil z upravljavcem takega reguliranega trga.

50

Predložitveno sodišče želi s tretjim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 47 Direktive 2004/39 razlagati tako, da je vpis trga na seznam reguliranih trgov iz tega člena nujen pogoj, da se ta trg opredeli za regulirani trg v smislu te direktive.

51

Prvič, treba je poudariti, da čeprav je vpis na seznam, ki ga sestavi zadevna država članica, element opredelitve pojma „regulirani trg“ iz člena 1, točka 13, Direktive 93/22, pa tega elementa ni pri opredelitvi istega pojma v členu 4(1), točka 14, Direktive 2004/39, pri čemer je bila v skladu s členom 69 te direktive Direktiva 93/22 s 1. novembrom 2007 razveljavljena.

52

Drugič, nazadnje omenjena opredelitev pojma „regulirani trg“ zajema zahtevo, da ta trg deluje redno in v skladu z določbami naslova III Direktive 2004/39. Toda čeprav člen 47 spada pod ta naslov, zato ni mogoče šteti, da obveznost države članice sestaviti seznam, na katerega se nanaša ta člen, spada pod samo delovanje tega trga.

53

Tretjič, kakor je bilo opozorjeno v točki 42 te sodbe, dovoljenje za regulirani trg na podlagi člena 36(1), prvi pododstavek, Direktive 2004/39 je omejeno samo na sisteme trgovanja, ki so v skladu z določbami naslova III te direktive. Ker vpis na seznam iz člena 47 te direktive nujno sledi pridobitvi tega dovoljenja, logično ne more pomeniti pogoja zanj.

54

Torej dejstvo, da je trg vpisan na ta seznam, ni konstitutivni element za opredelitev trga finančnih instrumentov kot reguliranega trga v smislu Direktive 2004/39. Zato zgolj dejstvo, da trg ni vpisan na ta seznam, ne zadostuje za to, da bi se lahko izključilo, da je zadevni trg regulirani trg.

55

Na tretje vprašanje je torej treba odgovoriti, da je treba člen 47 Direktive 2004/39 razlagati tako, da vpis trga na seznam reguliranih trgov iz tega člena ni nujen pogoj, da se ta trg opredeli za regulirani trg v smislu te direktive.

56

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov

je Sodišče (drugi senat)

razsodilo: