1

Družbe Recylex SA, Fonderie et Manufacture de Métaux SA in Harz‑Metall GmbH (v nadaljevanju skupaj: tožeče stranke ali podjetje Recylex) imajo sedeže v Franciji, Belgiji oziroma Nemčiji in se ukvarjajo s proizvodnjo recikliranega svinca in drugih izdelkov (polipropilen, cink in posebne kovine).

2

Evropska komisija je s Sklepom C(2017) 900 final z dne 8. februarja 2017 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU (Zadeva AT.40018 – Recikliranje avtomobilskih akumulatorjev; v nadaljevanju: izpodbijani sklep) ugotovila kršitev člena 101 PDEU v sektorju nakupa odpadnih svinčenih avtomobilskih akumulatorjev, ki se uporabljajo za izdelavo recikliranega svinca. Ta kršitev, pri kateri naj bi sodelovala štiri podjetja ali skupine podjetij, to je, prvič, družbi Campine NV in Campine Recycling NV (v nadaljevanju skupaj: podjetje Campine), drugič, družbe Eco‑Bat Technologies Ltd, Berzelius Metall GmbH in Société de traitement chimique des métaux SAS (v nadaljevanju skupaj: podjetje Eco‑Bat), tretjič, družbe Johnson Controls, Inc., Johnson Controls Tolling GmbH & Co. KG in Johnson Controls Recycling GmbH (v nadaljevanju skupaj: podjetje JCI), in četrtič, podjetje Recylex, naj bi potekala v obdobju od 23. septembra 2009 do 26. septembra 2012 (točki 1 in 2 obrazložitve ter člen 1(1) izpodbijanega sklepa).

3

Po navedbah Komisije je bila zadevna kršitev, pri kateri gre za enotno in trajajočo kršitev, storjena v obliki sporazumov ali usklajenih ravnanj na ozemlju Belgije, Nemčije, Francije in Nizozemske. Storjena naj bi bila s tem, da so štiri podjetja ali skupine podjetij, navedena zgoraj v točki 2, usklajevala svoje ravnanje na področju nakupnih cen odpadnih svinčenih avtomobilskih akumulatorjev, ki se uporabljajo za izdelavo recikliranega svinca (točki 1 in 2 obrazložitve ter člen 1(1) izpodbijanega sklepa).

4

Upravni postopek se je začel na podlagi prošnje za imuniteto v smislu Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah (UL 2006, C 298, str. 17, v nadaljevanju: Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2006), ki jo je 22. junija 2012 vložilo podjetje JCI. Komisija je 13. septembra 2012 temu podjetju na podlagi točke 18 tega obvestila dodelila pogojno imuniteto (točka 29 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

[…]

6

Podjetji Eco‑Bat, 27. septembra 2012, in Recylex, 23. oktobra 2012, sta vložili prošnji za imuniteto ali – če tema prošnjama ne bi bilo ugodeno – prošnji za znižanje globe na podlagi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006. Podjetje Campine je 4. decembra 2012 vložilo prošnjo za znižanje globe na podlagi istega obvestila (točka 31 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

[…]

10

Komisija je podjetji Eco‑Bat in Recylex z dopisom z dne 24. junija 2015 obvestila o svoji predhodni ugotovitvi, da imajo dokazi, ki sta jih Komisiji posredovali ti podjetji, znatno dodano vrednost v smislu točk 24 in 25 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 in da jima zato namerava znižati globo, ki bi jima bila naložena. Komisija je v dopisu z istega dne podjetje Campine obvestila o svoji predhodni ugotovitvi, da to podjetje ne izpolnjuje pogojev za znižanje globe na podlagi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 (točka 33 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

[…]

13

Komisija je 8. februarja 2017 sprejela izpodbijani sklep, v katerem je med drugim podjetju Recylex očitala, da je pri kršitvi iz točke 3 zgoraj sodelovalo od 23. septembra 2009 do 26. septembra 2012, in mu naložila solidarno plačilo globe v višini 26.739.000 EUR.

136

Podjetje Recylex s četrtim tožbenim razlogom trdi, da podjetje Eco‑Bat ni izpolnilo svoje dolžnosti sodelovanja v smislu točke 12(a) in (c) Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006, kot se zahteva s točko 24 tega obvestila. Po njegovem mnenju podjetje Eco‑Bat ne more biti upravičeno do znižanja globe, ker morajo biti za znižanje globe izpolnjeni kumulativni pogoji iz točke 12, od (a) do (c), tega obvestila. Torej naj bi bilo treba ugotoviti, da je bilo podjetje Recylex prvo podjetje, ki je predložilo dokaze z znatno dodano vrednostjo, in ne drugo. Zato naj bi Komisija s tem, da mu je odobrila znižanje v razponu od 20 do 30 %, namesto v razponu od 30 do 50 %, storila napako pri uporabi točke 26, prvi odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006.

137

Podjetje Recylex trdi, da podjetje Eco‑Bat svoje dolžnosti sodelovanja ni izpolnilo z več vidikov. Prvič, podjetje Eco‑Bat naj bi pred prošnjo podjetja Recylex za prizanesljivost predložilo nepopolne in zavajajoče informacije v zvezi z ozemlji, na katera se nanaša kršitev. Podjetje Eco‑Bat naj bi namreč trdilo, da je kršitev omejena na Nemčijo, Nizozemsko in, občasno, Belgijo. Podjetje Eco‑Bat naj bi tudi izmikajoče odgovorilo na vprašanja Komisije v zvezi s kršitvijo v Franciji. Drugič, podjetje Eco‑Bat naj ne bi v celoti razkrilo obsega sodelovanja svojih predstavnikov pri kršitvi, kar naj bi kazalo na to, da ni opravilo resne raziskave, na podlagi katere bi lahko Komisiji predložilo popoln opis svoje udeležbe. Tretjič, podjetje Eco‑Bat naj bi predložilo zavajajoče informacije v zvezi z vlogo enega od svojih predstavnikov. Splošneje, po mnenju podjetja Recylex odgovori podjetja Eco‑Bat na zahteve Komisije za informacije ne izkazujejo dejanskega sodelovanja.

138

Zato podjetje Recylex meni, da je imelo glede na to, da je treba podjetje Eco‑Bat izločiti, pravico do največjega znižanja za 50 % iz prvega razpona, navedenega v točki 26, prvi odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006. Podjetje Recylex se v zvezi z znatno dodano vrednostjo dokazov, ki jih je predložilo, v bistvu opira na enake argumente, kot jih navaja v utemeljitev prvega in drugega tožbenega razloga.

139

Podjetje Recylex je na obravnavi potrdilo, da s tem tožbenim razlogom podjetju Eco‑Bat ne želi odvzeti 50‑odstotnega znižanja, do katerega je bilo upravičeno.

140

Komisija trdi, da med strankami ni sporno, da je bilo podjetje Eco‑Bat 27. septembra 2012 prvo, ki je predložilo dokaze z znatno dodano vrednostjo. Podjetje Recylex je bilo 23. oktobra 2012 drugo podjetje, ki je predložilo take dokaze. Ob upoštevanju časovnega zaporedja predložitve dokazov z znatno dodano vrednostjo naj za podjetje Recylex nikakor ne bi bilo mogoče šteti, da je bilo prvo podjetje, ki je predložilo dokaze z znatno dodano vrednostjo, tudi če bi se podjetju Eco‑Bat zaradi neizpolnitve dolžnosti sodelovanja, ki izhaja iz zahtev iz točke 12 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006, odvzelo celotno znižanje. Zato naj bi bili očitki podjetja Recylex v zvezi z neizpolnitvijo dolžnosti sodelovanja podjetja Eco‑Bat in navedbe tega podjetja v zvezi z znatno dodano vrednostjo dokazov, ki jih je predložilo, brezpredmetni.

141

Najprej je treba odgovoriti na vprašanje, ali bi lahko v primeru, v katerem sta dve podjetji predložili dokaze z znatno dodano vrednostjo, tisto, ki jih je predložilo drugo, zavzelo mesto prvega, če se izkaže, da sodelovanje slednjega ne izpolnjuje zahtev iz točke 12 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006.

142

Na začetku je treba poudariti, da je Komisija s sprejetjem Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 ustvarila legitimna pričakovanja, kar je tudi sicer priznano v točki 38 navedenega obvestila. Glede na legitimna pričakovanja, ki jih podjetja, ki želijo sodelovati s Komisijo, lahko razberejo iz tega obvestila, je Komisija torej dolžna slediti temu obvestilu (glej sodbo z dne 29. februarja 2016, Schenker/Komisija, T‑265/12, EU:T:2016:111, točka 361 in navedena sodna praksa).

143

Nato je treba opozoriti, da je postopek prizanesljivosti izjema od pravila, da je treba podjetje kaznovati za vse kršitve pravil konkurenčnega prava, zato je treba pravila, ki se na ta postopek nanašajo, razlagati strogo (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 27. februarja 2014, LG Display in LG Display Taiwan/Komisija, T‑128/11, EU:T:2014:88, točka 167).

144

V točki 26, prvi odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 je navedeno:

„Komisija bo v vsaki končni odločbi, sprejeti na koncu upravnega postopka, določila stopnjo znižanja, dodeljeno podjetju, glede na globo, ki bi bila sicer naložena. Za:

145

V točki 24 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 je navedeno, da mora podjetje, da bi bilo upravičeno do znižanja, izpolnjevati kumulativne pogoje iz točke (12), od (a) do (c), tega obvestila. V točki 12 so navedene zahteve v zvezi z dolžnostjo sodelovanja. V njej je v bistvu navedeno, da mora podjetje, prvič, v vsem upravnem postopku sodelovati resnično, v celoti, neprenehoma in brez odlašanja, kar obsega zahtevo, da mora podjetje predložiti točne, nezavajajoče in popolne informacije. Drugič, podjetje mora prenehati s svojo udeležbo pri domnevnem omejevalnem sporazumu, in tretjič, podjetje ne sme uničiti, poneveriti ali skriti dokaznih sredstev o domnevnem omejevalnem sporazumu. V tej zadevi tožeče stranke ne prerekajo dejstva, da je podjetje Eco‑Bat izpolnilo drugi pogoj.

146

V točki 30, zadnji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 je navedeno, da če Komisija ugotovi, da podjetje ne izpolnjuje pogojev, določenih v točki 12, podjetje ni upravičeno do ugodne obravnave v skladu s tem obvestilom. Zato je – kot sicer med strankami ni sporno – zahteva po sodelovanju v smislu točke 12 zadevnega obvestila bistveno merilo za ugotovitev, ali ima neko podjetje pravico do popolne ali delne imunitete ali kakršnega koli znižanja globe. Če ni izpolnilo svoje dolžnosti sodelovanja, ni upravičeno do prizanesljivosti.

147

Vendar pa je treba ugotoviti, da iz Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 ne izhaja, da bi neizpolnitev dolžnosti sodelovanja lahko vplivala na zaporedje vložitve prošenj za prizanesljivost.

148

Ugotoviti je treba, kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse, da iz logike Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 in tudi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 izhaja, da je njun pričakovani učinek ta, da se v omejevalnih sporazumih ustvari ozračje negotovosti in spodbudi njihovo razkritje Komisiji. Ta negotovost izhaja ravno iz tega, da udeleženci omejevalnega sporazuma vedo, da bo lahko imuniteto pred globami dobil le eden od njih, in sicer s tem, da bo razkril druge udeležence kršitve, ti pa bodo tako izpostavljeni tveganju, da jim bodo naložene globe. V tem sistemu in v skladu s to logiko se podjetjem, ki najhitreje zagotovijo sodelovanje, lahko odobrijo večja zmanjšanja glob, ki bi jim bile sicer naložene, kot podjetjem, ki sodelovanja niso tako hitro zagotovila (glej sodbi z dne 16. septembra 2013, Wabco Europe in drugi/Komisija, T‑380/10, EU:T:2013:449, točka 147 in navedena sodna praksa, in z dne 16. septembra 2013, Repsol Lubricantes y Especialidades in drugi/Komisija, T‑496/07, neobjavljena, EU:T:2013:464, točka 334 in navedena sodna praksa).

149

Časovno zaporedje in to, kako hitro so člani omejevalnega sporazuma začeli sodelovati, sta torej temeljna elementa sistema, ki je bil vzpostavljen z Obvestilom o prizanesljivosti iz leta 2006 (sodba z dne 5. oktobra 2011, Transcatab/Komisija, T‑39/06, EU:T:2011:562, točka 380; glej tudi sodbo z dne 16. septembra 2013, Wabco Europe in drugi/Komisija, T‑380/10, EU:T:2013:449, točka 148 in navedena sodna praksa).

150

Iz tega izhaja, da niti besedilo Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 niti njegova logika ne utemeljujeta razlage, da če sta dve podjetji predložili dokaze z znatno dodano vrednostjo, tisto, ki jih je predložilo drugo, zavzame mesto prvega, če se izkaže, da sodelovanje slednjega ne izpolnjuje zahtev iz točke 12 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006.

151

Nasproten sklep bi lahko vodil do hipotetičnega položaja, v katerem bi bili dve podjetji upravičeni do znižanj iz vsake od alinej iz točke 26 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006. To bi lahko oslabilo spodbudo vsakemu podjetju, ki sodeluje pri protikonkurenčnem omejevalnem sporazumu, da sodeluje s Komisijo, takoj ko je to mogoče, ne da bi se hkrati povečala spodbuda, da se s Komisijo sodeluje v celoti, saj je spodbuda k resničnemu sodelovanju že varovana z grožnjo, da bo Komisija uporabila točki 24 in 30 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006.

152

Nazadnje je treba poudariti tudi, da podjetje Recylex niti v svojih vlogah niti v odgovoru na vprašanje, ki mu je bilo postavljeno v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika, ni navedlo argumentov, s katerimi bi bilo mogoče ovreči to ugotovitev.

153

Zato je treba ugotoviti, da Komisija s tem, da podjetju Recylex ni dodelila znižanja v razponu od 30 do 50 % na podlagi točke 26, prva alinea, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006, ni storila napake. Tudi če podjetje Eco‑Bat ne bi izpolnilo svoje dolžnosti, da v celoti sodeluje s Komisijo, bi bilo namreč podjetje Recylex še vedno drugo podjetje, ki je predložilo dokaze z znatno dodano vrednostjo.

154

Iz tega izhaja, da preostali argumenti niso upoštevni in da je treba četrti tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

[…]

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)

razsodilo: