SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 9. decembra 2009
Zadeva T-377/08 P
Evropska komisija
proti
Gerhardu Birkhoffu
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Socialna varnost – Zdravstveno zavarovanje – Povračilo zdravstvenih stroškov – Razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi predhodne odobritve povračila stroškov nakupa invalidskega vozička na prvi stopnji – Izkrivljanje dokazov“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 8. julija 2008 v zadevi Birkhoff proti Komisiji (F-76/07, še neobjavljena v ZOdl. JU), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 8. julija 2008 v zadevi Birkhoff proti Komisiji (F-76/07, še neobjavljena v ZOdl. JU) se razveljavi. Odločba oddelka za izplačila z dne 8. novembra 2006 se razglasi za nično. Gerhard Birkhoff in Evropska komisija nosita vsak svoje stroške glede postopka na tej stopnji. Komisiji se naloži plačilo vseh stroškov postopka na prvi stopnji.
Povzetek
1. Uradniki – Socialna varnost – Zdravstveno zavarovanje – Stroški zdravljenja – Povračilo – Zavrnitev – Pritožba – Odločitev o zavrnitvi – Obveznost obrazložitve
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))
2. Uradniki – Socialna varnost – Zdravstveno zavarovanje – Stroški zdravljenja – Povračilo – Zavrnitev – Sodni nadzor – Omejitve
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 72)
3. Uradniki – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Upoštevanje interesov uradnika
(Pravila o zavarovanju uradnikov za bolezni, člen 35(2))
1. Obrazložitev odločitve o zavrnitvi pritožbe naj bi sovpadala z odločbo, zoper katero je bila vložena pritožba.
Ko torej oddelek za izplačila na podlagi negativnega mnenja uradnega zdravnika zavrne povračilo nekaterih stroškov zdravljenja na podlagi člena 20 Skupnih pravil in ko zadevna oseba vloži pritožbo, ker je obrazložitev zavrnitve preveč splošna in prekratka, lahko uprava, da odgovori na to pritožbo, v predhodnem postopku navede natančnejše razloge. Ti posebni razlogi v zvezi s posamičnim primerom, ki se sporočijo pred vložitvijo pravnega sredstva, naj bi sovpadali z odločitvijo o zavrnitvi, zato jih je treba šteti za informacije, ki se upoštevajo pri presoji zakonitosti te odločitve.
(Glej točki 55 in 56.)
Napotitev na: Sodišče, 9. december 1993, Parlament proti Volger, C-115/92 P, Recueil, str. I-6549, točka 22; Sodišče, 23. september 2004, Hectors proti Parlamentu, C‑150/03 P, ZOdl., str. I-8691, točke od 47 do 49; Splošno sodišče, 22. marec 1995, Kotzonis proti CES, T‑586/93, Recueil, str. II-665, točka 105; Splošno sodišče, 11. marec 1999, Gaspari proti Parlamentu, T‑66/98, RecFP, str. I-A-55 in II-287, točke od 30 do 33; Splošno sodišče, 11. maj 2000, Pipeaux proti Parlamentu, T‑34/99, RecFP, str. I-A-79 in II-337, točki 18 in 19; Splošno sodišče, 6. julij 2004, Huygens proti Komisiji, T‑281/01, ZOdl. JU, str. I-A-203 in II-903, točka 107.
2. Medicinske presoje v ožjem pomenu besede niso predmet sodnega nadzora in jih je treba šteti za dokončne, če so opravljene zakonito.
Stališči uradnega zdravnika in zdravniškega sveta, ki si nasprotujeta o enem samem, povsem tehničnem vprašanju, ali se invalidski voziček z napako glede na material, uporabljen pri njegovi izdelavi, in zaradi strganega naslonjala lahko razumno popravi ali pa je zaradi varnosti upravičeno financirati nakup novega invalidskega vozička, ni medicinska presoja v ožjem pomenu besede. Zato se sodna praksa s področja omejenega sodnega nadzora zdravniških mnenj v takem primeru ne uporablja.
(Glej točke od 68 do 70.)
Napotitev na: Sodišče, 19. januar 1988, Biedermann proti Računskemu sodišču, 2/87, Recueil, str. 143, točka 8; Splošno sodišče, 16. marec 1993, Blackman proti Parlamentu, T‑33/89 in T‑74/89, Recueil, str. II-249, točka 44; Splošno sodišče, 12. maj 2004, Hecq proti Komisiji, T‑191/01, ZOdl. JU, str. I-A-147 in II-659, točka 62.
3. Dolžnost skrbnega ravnanja uprave, ki izraža ravnovesje medsebojnih pravic in dolžnosti, ki jih Kadrovski predpisi določajo v razmerjih med javnimi organi in uslužbenci javnih služb, pomeni zlasti, da kadar organ odloča o položaju uradnika, ne upošteva le interesa službe, ampak tudi interes zadevnega uradnika.
Organ, pristojen za imenovanja krši svojo dolžnost skrbnega ravnanja, kadar ne upošteva položaja pritožnika, upokojenega uradnika, ki zahteva povračilo stroškov za nadomestitev invalidskega vozička z napako za svojo hčer, čeprav ta organ ve, da pritožnik ne živi v isti državi članici kot njegova hči in da je bil invalidski voziček kupljen v eni državi članici, popravljen pa v drugi. Ta položaj zelo otežuje pritožnikovo nalogo dokazati, kaj je vzrok za poškodbo invalidskega vozička in zakaj njegova hči, ki je paraplegik, za dostojno zasebno in poklicno življenje potrebuje nov invalidski voziček.
V teh okoliščinah mora organ, pristojen za imenovanja imeti aktivnejšo vlogo pri preiskavi zadeve in zlasti predvideti, da se po analogiji uporabi člen 35(2) Skupnih pravil o zavarovanju uradnikov Evropskih skupnosti za bolezni, ki določa, da lahko uprava, če je spor medicinski, preden odloči o pritožbi, prosi za mnenje zdravstvenega izvedenca, pri čemer se določijo „stroški izvedenskega mnenja […] v breme skupnega sistema“. Ker je tak spor tehnične narave, se mora ta organ vprašati, ali je s finančnega vidika bolje, da s pritožnikom poišče tehničnega izvedenca na stroške skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja ali da predvidi povračilo stroškov za nakup novega invalidskega vozička in morebiti določi njihovo zgornjo mejo.
(Glej točke od 87 do 89.)
Napotitev na: Sodišče, 28. maj 1980, Kuhner proti Komisiji, 33/79 in 75/79, Recueil, str. 1677, točka 22; Sodišče, 29. junij 1994, Klinke proti Sodišču, C‑298/93 P, Recueil, str. I-3009, točka 38; Splošno sodišče, 27. september 2006, Lantzoni proti Sodišču, T‑156/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑189 in II‑A‑2‑969, točka 88.