–

za češko vlado L. Březinová, M. Smolek in J. Vláčil, agenti,

–

za Evropsko komisijo A. Bouchagiar in P. Ondrůšek, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 4, točka 1, ter člena 6(1)(c) in (e) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, in popravek v UL 2018, L 172, str. 2, v nadaljevanju: SUVP).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med L. H. in Ministerstvo zdravotnictví (ministrstvo za zdravje, Češka republika) v zvezi z odločitvijo zadnjenavedenega, da L. H. ne posreduje nekaterih informacij o zastopnikih pravnih oseb, navedenih v pogodbah o nakupu presejalnih testov na covid-19 in v potrdilih v zvezi s temi testi.

3

V uvodnih izjavah 1, 4, 10, 14 in 154 SUVP je navedeno:

[…]

[…]

[…]

[…]

4

Člen 1 SUVP, naslovljen „Predmet urejanja in cilji“, v odstavku 2 določa:

„Ta uredba varuje temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter zlasti njihovo pravico do varstva osebnih podatkov.“

5

Člen 4 SUVP, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:

„V tej uredbi:

[…].“

6

Člen 5 SUVP, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, določa:

„1.   Osebni podatki morajo biti:

[…].“

7

Člen 6 SUVP, naslovljen „Zakonitost obdelave“, določa:

„1.   Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

[…]

2.   Države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

3.   Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:

Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi ali pa je v primeru obdelave iz točke (e) odstavka 1 potreben za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Navedena pravna podlaga lahko vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe, med drugim: splošne pogoje, ki urejajo zakonitost obdelave podatkov s strani upravljavca; vrste podatkov, ki se obdelujejo; zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; subjekte, katerim se osebni podatki lahko razkrijejo, in namene, za katere se lahko razkrijejo; omejitve namena; obdobja hrambe; ter dejanja obdelave in postopke obdelave, vključno z ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, kot tiste za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.

[…]“

8

Člen 86 SUVP, naslovljen „Obdelava in dostop javnosti do uradnih dokumentov“, spada v poglavje IX te uredbe, ki vsebuje določbe o posebnih primerih obdelave. Ta člen določa:

„Javni organ oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.“

9

Zákon č. 106/1999 Sb., o svobodném přístupu k informacím (zakon št. 106/1999 o prostem dostopu do informacij) določa obveznost javnih organov, da posredujejo informacije fizični ali pravni osebi, ki to zahteva.

10

V skladu s členom 8a(1) tega zakona zavezanec za posredovanje informacij informacije, ki se nanašajo na osebnost, elemente osebne sfere, zasebnost fizične osebe in osebne podatke, razkrije le v skladu z ureditvijo, ki ureja varstvo teh podatkov.

11

L. H. je pri ministrstvu za zdravje vložil zahtevo za informacije o identifikaciji oseb, ki so podpisale pogodbe o nakupu presejalnih testov na covid-19, ki jih je sklenilo to ministrstvo, in potrdila v zvezi s temi testi, ki dokazujejo možnost njihove uporabe na ozemlju Unije.

12

Navedeno ministrstvo je prošnji L. H. delno ugodilo in mu posredovalo potrdila v zvezi z navedenimi testi, pri čemer je prikrilo informacije o fizičnih osebah, ki so ta potrdila podpisale v imenu zadevnih pravnih oseb, vključno z imenom, priimkom, podpisom in funkcijo, ki jo opravljajo te fizične osebe, ter v nekaterih primerih elektronski naslov, telefonsko številko in spletno stran teh pravnih oseb. Prikritje teh informacij je bilo utemeljeno z varstvom osebnih podatkov fizičnih oseb, na katere se nanašajo ta potrdila, v skladu z zahtevami SUVP.

13

L. H. je pri Městský soud v Praze (mestno sodišče v Pragi, Češka republika) vložil tožbo za odpravo odločbe o razkritju, ki jo je izdalo ministrstvo za zdravje, v delu, v katerem so bile navedene informacije prikrite. To sodišče je tej tožbi ugodilo, ker je menilo, da ministrstvo ne more načeloma zavrniti posredovanja informacij, ki pomenijo osebne podatke, ne da bi prej obvestilo ali zbralo mnenje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede zahteve za razkritje teh podatkov, kot to določa upoštevna nacionalna sodna praksa. Po mnenju navedenega sodišča namreč ministrstvo za zdravje s takim ravnanjem na eni strani posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, ni priznalo statusa „strank v postopku“ v smislu nacionalnega prava in se na drugi strani ni pravno zadostno prepričalo, da ni izpolnjen nobeden od pogojev za zakonitost iz člena 6(1) SUVP.

14

Ministrstvo za zdravje je zoper odločbo Městský soud v Praze (mestno sodišče v Pragi) vložilo kasacijsko pritožbo pri Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče, Češka republika), ki je predložitveno sodišče. Po mnenju tega ministrstva dejstvo, da zadevne fizične osebe niso bile obveščene o zahtevi za razkritje zadevnih podatkov, ne more pomeniti kršitve postopka. Navedeno ministrstvo trdi, da te osebe svoje dejavnosti opravljajo iz Kitajske in Združenega kraljestva, kjer so registrirane pravne osebe, ki so izdale potrdila, in da mu stalno prebivališče navedenih oseb ni znano. Zato naj jih ne bi moglo obvestiti in se z njimi posvetovati o tem.

15

V tem okviru se predložitveno sodišče, na prvem mestu, sprašuje, ali so podatki iz postopka v glavni stvari „osebni podatki“ v smislu člena 4, točka 1, SUVP. Glede na uvodno izjavo 14 te uredbe se nagiba k mnenju, da so ti podatki podatki v zvezi s pravno osebo, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe. Vendar to sodišče ugotavlja, da sodna praksa Sodišča daje prednost široki razlagi pojma „osebni podatki“, iz katere naj bi izhajalo, da informacije v zvezi z določljivimi posamezniki, ki izvirajo zlasti iz poslovnega registra, spadajo pod ta pojem.

16

Na drugem mestu, če bi Sodišče menilo, da so podatki iz postopka v glavni stvari osebni podatki, se predložitveno sodišče sprašuje o združljivosti upoštevne nacionalne sodne prakse, ki upravljavcu, ki mu je predložena zahteva za razkritje teh podatkov, nalaga, da posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, obvesti in se z njim posvetuje, preden navedene podatke razkrije prosilcu, s pravom Unije. Predložitveno sodišče še pojasnjuje, da ta obveznost velja tudi v položajih, v katerih SUVP sama po sebi ne zahteva privolitve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in sicer v položajih, ki niso tisti iz člena 6(1)(a) SUVP. Navedena obveznost naj bi torej presegala zahteve SUVP in naj bi tako dostop do zadevnih podatkov potencialno oteževala bolj kot v drugih državah članicah. Poleg tega naj bi bilo glede na področje uporabe SUVP težko ali celo nemogoče sistematično uporabljati obveznost obveščanja in predhodnega posvetovanja, zlasti kar zadeva datoteke v zvezi z velikim številom oseb s sedežem v različnih državah.

17

V teh okoliščinah je Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

18

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 4, točki 1 in 2, SUVP razlagati tako, da razkritje imena, priimka, podpisa in kontaktnih podatkov fizične osebe, ki zastopa pravno osebo, pomeni obdelavo osebnih podatkov, tudi če se to razkritje izvede zgolj zato, da se omogoči identifikacija fizične osebe, pooblaščene za delovanje v imenu te pravne osebe.

19

Najprej, navesti je treba, da imajo po navedbah predložitvenega sodišča pravne osebe, ki so izdale zadevna potrdila iz spora o glavni stvari, sedež v tretjih državah, in sicer na Kitajskem in v Združenem kraljestvu. Čeprav lahko za take pravne osebe pod nekaterimi pogoji veljajo pravila glede razkritja iz Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL 2017, L 169, str. 46), zlasti glede obvezne objave identitete oseb, ki so pooblaščene, da te pravne osebe zastopajo v razmerju do tretjih oseb, pa nič v spisu, ki je na voljo Sodišču, ne kaže na to, da bi bila ta direktiva v obravnavanem primeru upoštevna.

20

Po tej uvodni opombi je treba opozoriti, da v skladu s členom 4, točka 1, SUVP „osebni podatek“ pomeni „katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom“. „Določljiv posameznik“ v smislu te določbe je „tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika“.

21

V skladu z ustaljeno sodno prakso uporaba izraza „katera koli informacija“ v opredelitvi pojma „osebni podatki“ iz te določbe odraža cilj zakonodajalca Unije, da temu pojmu da širok pomen, ki potencialno zajema vse vrste informacij, tako objektivne kot subjektivne, v obliki mnenj ali presoj, če se te „nanašajo“ na zadevnega posameznika. Informacija se nanaša na določenega ali določljivega posameznika, kadar je zaradi svoje vsebine, namena ali učinka povezana z določljivo osebo (sodbi z dne 7. marca 2024, IAB Europe, C‑604/22, EU:C:2024:214, točki 36 in 37, in z dne 4. oktobra 2024, Agentsia po vpisvaniyata, C‑200/23, EU:C:2024:827, točki 130 in 131 ter navedena sodna praksa).

22

Tako so informacije o identiteti določenih ali določljivih posameznikov, ki so bodisi kot v zakonu predvideni organ bodisi kot člani takega organa pooblaščeni, da zastopajo to družbo v poslih s tretjimi osebami, „osebni podatki“ v smislu člena 4, točka 1, SUVP. To, da te informacije spadajo v okvir poklicne dejavnosti, ne pomeni, da jih ni mogoče opredeliti kot osebne podatke (glej po analogiji sodbo z dne 9. marca 2017, Manni, C‑398/15, EU:C:2017:197, točki 32 in 34 ter navedena sodna praksa).

23

Kot je ugotovila Komisija, take razlage ni mogoče omajati z uvodno izjavo 14 SUVP. Drugi stavek te uvodne izjave namreč med drugim napotuje na „ime“ in „kontaktne podatke“ pravne osebe, ne pa fizičnih oseb, ki delujejo v imenu ali za račun pravne osebe.

24

V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da sta ime in priimek določenega ali določljivega posameznika osebna podatka v smislu člena 4, točka 1, SUVP. Enako velja za podpis take fizične osebe (glej v tem smislu sodbo z dne 4. oktobra 2024, Agentsia po vpisvaniyata, C‑200/23, EU:C:2024:827, točka 136).

25

V zvezi z drugimi kontaktnimi podatki iz postopka v glavni stvari mora predložitveno sodišče ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 21 te sodbe, preveriti, ali so ti kontaktni podatki povezani z določeno ali določljivo fizično osebo.

26

Kar zadeva pojem „obdelava“ v smislu člena 4, točka 2, SUVP, ga ta določba opredeljuje kot „vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje“.

27

Tako je iz izraza „vsako dejanje“ razvidno, da je zakonodajalec nameraval temu pojmu dati širok obseg, kar potrjuje neizčrpna narava dejanj, naštetih v navedeni določbi – izražena z besedno zvezo „kot je“ – ki vključujejo razkritje s posredovanjem, razširjanje in drugačno omogočanje dostopa, pri čemer so lahko ta dejanja avtomatizirana ali neavtomatizirana (glej v tem smislu sodbo z dne 7. marca 2024, Endemol Shine Finland, C‑740/22, EU:C:2024:216, točki 29 in 30 ter navedena sodna praksa).

28

Vsekakor iz besedila člena 4, točka 2, SUVP nikakor ni razvidno, da bi zakonodajalec Unije nameraval ta dejanja glede na njihov namen opredeliti kot „obdelavo“.

29

Taka razlaga je v skladu s ciljem SUVP, kot izhaja iz njenega člena 1 ter uvodnih izjav 1 in 10 te uredbe, ki je med drugim zagotoviti visoko raven varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti njihove pravice do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov, določene v členu 8(1) Listine in členu 16(1) PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 9. januarja 2025, Mousse, C‑394/23, EU:C:2025:2, točka 21 in navedena sodna praksa).

30

V obravnavanem primeru je razkritje podatkov, kot so ime, priimek, podpis in kontaktni podatki fizične osebe, ki zastopa pravno osebo, zajeto s pojmom „obdelava“ v smislu člena 4, točka 2, SUVP. Kot je razvidno iz točk od 27 do 29 te sodbe, okoliščina, da je edini namen razkritja takih podatkov omogočiti identifikacijo fizične osebe, pooblaščene za delovanje v imenu pravne osebe, ni upoštevna za opredelitev kot „obdelava“ v smislu te določbe.

31

Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 4, točki 1 in 2, SUVP razlagati tako, da razkritje imena, priimka, podpisa in kontaktnih podatkov fizične osebe, ki zastopa pravno osebo, pomeni obdelavo osebnih podatkov. Okoliščina, da se to razkritje opravi zgolj zato, da se omogoči identifikacija fizične osebe, pooblaščene za delovanje v imenu te pravne osebe, v zvezi s tem ni upoštevna.

32

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 6(1)(c) in (e) SUVP razlagati tako, da nasprotuje nacionalni sodni praksi, ki upravljavcu, ki je javni organ, pristojen za usklajevanje pravice dostopa javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov, nalaga, da pred razkritjem uradnih dokumentov, ki vsebujejo take podatke, obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in se z njim posvetuje.

33

V skladu s ciljem SUVP, kot je naveden v točki 29 te sodbe, mora biti vsaka obdelava osebnih podatkov med drugim v skladu z načeli v zvezi z obdelavo takih podatkov, ki so določena v členu 5 te uredbe, in mora izpolnjevati pogoje za zakonitost, ki so našteti v členu 6 navedene uredbe (sodba z dne 9. januarja 2025, Mousse, C‑394/23, EU:C:2025:2, točka 22 in navedena sodna praksa).

34

V zvezi s tem člen 5(1)(a) SUVP določa, da morajo biti osebni podatki obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo.

35

Člen 6(1)(c) SUVP določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. V skladu s členom 6(1)(e) te uredbe je tako obdelava zakonita tudi, če in kolikor je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

36

V skladu s členom 6(2) SUVP lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti z odstavkom 1(c) in (e) tega člena, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX SUVP.

37

Člen 6(3) SUVP določa, da je podlaga za obdelavo iz odstavka 1(c) in (e) tega člena 6 določena, odvisno od primera, s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca. Ustrezna pravna podlaga mora izpolnjevati cilj javnega interesa in biti sorazmerna z zakonitim ciljem, ki ga zasleduje. Ta pravna podlaga lahko vsebuje tudi posebne določbe za prilagoditev uporabe pravil SUVP, kot so med drugim splošni pogoji, ki urejajo zakonitost obdelave s strani upravljavca, ali dejanj in postopkov obdelave, vključno z ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, kot so ukrepi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX SUVP.

38

Navesti je treba še, da na področju dostopa javnosti do uradnih dokumentov člen 86 SUVP, ki je del poglavja IX te uredbe, določa, da lahko javni organ oziroma javno ali zasebno telo v skladu z upoštevnim pravom Unije ali pravom države članice razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov.

39

Ta člen je treba razlagati ob upoštevanju, prvič, uvodne izjave 4 SUVP, v kateri je med drugim navedeno, da pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica, drugič, uvodne izjave 154 te uredbe, iz katere je med drugim razvidno, da se za dostop javnosti do uradnih dokumentov lahko šteje, da je v javnem interesu, in tretjič, sodne prakse, v skladu s katero načelo preglednosti, kot izhaja iz členov 1 in 10 PEU ter člena 15 PDEU, državljanom omogoča, da tesneje sodelujejo v postopku odločanja, in zagotavlja večjo legitimnost, učinkovitost in odgovornost uprave do državljanov v demokratičnem sistemu (sodba z dne 22. novembra 2022, Luxembourg Business Registers, C‑37/20 in C‑601/20, EU:C:2022:912, točka 60 in navedena sodna praksa).

40

Čeprav so države članice, kot je razvidno iz uvodne izjave 10 SUVP, pooblaščene, da ohranijo ali uvedejo nacionalne določbe, katerih namen je podrobneje opredeliti uporabo pravil iz te uredbe, morajo te države vseeno svojo diskrecijsko pravico uporabiti pod pogoji in v mejah, določenih z določbami navedene uredbe, in morajo zato zakone sprejeti tako, da ne posežejo v njeno vsebino in cilje (glej v tem smislu sodbo z dne 30. marca 2023, Hauptpersonalrat der Lehrerinnen und Lehrer, C‑34/21, EU:C:2023:270, točka 59 in navedena sodna praksa).

41

Poleg tega se morajo države članice v skladu z načelom sorazmernosti prepričati, da praktične posledice, zlasti organizacijske, ki jih povzročajo dodatne zahteve, ki so jih naložile, niso pretirane (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2023, Krankenversicherung Nordrhein, C‑667/21, EU:C:2023:1022, točka 67).

42

V obravnavanem primeru lahko obdelava iz postopka v glavni stvari spada tako na področje uporabe točke (c) kot točke (e) člena 6(1) SUVP, ker je upravljavcu naložena z zakonom št. 106/1999 pri opravljanju naloge v javnem interesu, ki je zagotavljanje dostopa javnosti do uradnih dokumentov. V zvezi s tem ni sporno, da ta zakon javne organe zavezuje, da osebam na njihovo zahtevo razkrijejo informacije, vključno z uradnimi dokumenti.

43

Vendar navedeni zakon, kadar zahtevane informacije vsebujejo osebne podatke, določa, da se ti podatki lahko razkrijejo le ob spoštovanju ureditve o njihovem varstvu, ki, kot ugotavlja predložitveno sodišče, vključuje SUVP. Iz predložitvene odločbe je razvidno, da sodna praksa predložitvenega sodišča določa dodatne obveznosti poleg tistih, ki so izrecno določene s to uredbo. Javnim organom namreč nalaga, da pred vsakršnim razkritjem navedenih podatkov obvestijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in se z njim posvetujejo.

44

V zvezi z združljivostjo nacionalne sodne prakse, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, s SUVP je treba ugotoviti, da lahko države članice na podlagi določb, navedenih v točkah 36 in 37 te sodbe, uvedejo posebne določbe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave v posebnih primerih obdelave, kot je ta iz člena 86 SUVP. V zvezi s tem je taka sodna praksa lahko del pravne podlage za obdelavo v smislu člena 6(3) SUVP.

45

Zato člen 6(1)(c) in (e) SUVP načeloma ne nasprotuje nacionalni sodni praksi, ki določa obveznost obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in posvetovanja z njim pred vsakim razkritjem njegovih osebnih podatkov. Taka obveznost namreč lahko zagotovi zakonito, pošteno in pregledno obdelavo v zvezi s tem posameznikom v smislu člena 5(1)(a) SUVP, tako da mu omogoča, da izrazi svoje mnenje glede načrtovanega razkritja. Ta obveznost tako prispeva k uresničitvi cilja, navedenega v točki 29 te sodbe, hkrati pa javnemu organu omogoča, da ob popolnem poznavanju dejstev izvede uskladitev, zahtevano s členom 86 SUVP.

46

Vendar bi lahko glede na sodno prakso, navedeno v točkah 40 in 41 te sodbe, absolutna izvršitev navedene obveznosti povzročila nesorazmerno omejitev pravice dostopa javnosti do uradnih dokumentov. Mogoče je namreč, da se obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in/ali posvetovanje z njim iz različnih razlogov izkaže za nemogoče ali da zahteva nesorazmeren napor. V takih okoliščinah bi sklicevanje na praktično nezmožnost obveščanja tega posameznika in posvetovanja z njim, da bi se upravičila sistematična zavrnitev razkritja informacij v zvezi z navedenim posameznikom, privedlo do izključitve vsakršnega poskusa uskladitve zadevnih interesov, medtem ko je taka uskladitev izrecno določena v členu 86 SUVP.

47

V obravnavanem primeru se zdi – kar mora preveriti predložitveno sodišče – da je ministrstvo za zdravje svojo odločitev, da ne razkrije vseh zahtevanih informacij, utemeljilo zgolj s to praktično nezmožnostjo, ne da bi kakor koli poskušalo uskladiti interese.

48

Glede na vse zgornje preudarke je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 6(1)(c) in (e) SUVP v povezavi s členom 86 te uredbe razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni sodni praksi, ki upravljavcu, ki je javni organ, odgovoren za usklajevanje pravice dostopa javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov, nalaga obveznost obveščanja zadevne fizične osebe in posvetovanja z njo pred razkritjem uradnih dokumentov, ki vsebujejo take podatke, če take obveznosti ni nemogoče izvajati in ne zahteva nesorazmernega napora ter zato ne povzroča nesorazmernega omejevanja pravice javnosti do dostopa do teh dokumentov.

49

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: