–

za „Еkоstroy“ EOOD A. P. Petrova, advokat,

–

za bolgarsko vlado T. Mitova in S. Ruseva, agentki,

–

za Evropsko komisijo P. Messina in I. Zaloguin, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 9a Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 4, str. 372), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2011/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 (UL 2011, L 269, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva 1999/62).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo „Ekostroy“ EOOD, ki je podjetje s sedežem v Bolgariji, in Agentsia „Patna infrastruktura“ (agencija za cestno infrastrukturo, Bolgarija) (v nadaljevanju: API) zaradi denarne kazni, ki je bila družbi Ekostroy naložena, ker je uporabila avtocestni odsek, ne da bi plačala predpisano cestnino oziroma ne da bi plačala pavšalno izravnalno pristojbino.

3

V uvodni izjavi 1 Direktive 1999/62 je navedeno:

„ker odprava izkrivljanja konkurence med prevozniki v državah članicah zahteva uskladitev sistemov dajatev in vzpostavitev pravičnih mehanizmov za zaračunavanje infrastrukturnih stroškov prevoznikom“.

4

Člen 1, prvi odstavek, te direktive določa:

„Ta direktiva se uporablja za davke na vozila, cestnine in uporabnine za vozila, kakor so opredeljeni v členu 2.“

5

Člen 2 navedene direktive določa:

„V tej direktivi:

[…]

[…]

[…]“

6

Členi od 7 do 7k iste direktive se nanašajo zlasti na temeljna načela in pravila v zvezi z uvedbo in/ali vzdrževanjem cestninskega sistema, uporabninami, pristojbinami in zaračunavanjem pristojbin.

7

Člen 9a Direktive 1999/62 določa:

„Države članice vzpostavijo ustrezen nadzor in določijo sistem kazni, ki se uporablja za kršitve nacionalnih predpisov, ki se sprejmejo na podlagi te direktive. Sprejmejo tudi vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“

8

Člen 2(1) zakon za administrativnite narushenia i nakazania (zakon o upravnih prekrških in upravnih sankcijah, DV št. 92 z dne 28. novembra 1969) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: ZANN), določa:

„Dejanja, ki pomenijo upravne prekrške, in kazni, ki se zanje naložijo, se določijo z zakonom ali uredbo.“

9

Člen 13 ZANN določa:

„(1)   V primeru upravnega prekrška se lahko določijo in naložijo naslednje upravne kazni:

[…]

(b) globa;

[…]“

10

V skladu s členom 15(1) ZANN je globa kazen, ki vključuje plačilo določenega denarnega zneska.

11

Člen 27 ZANN določa:

„(1)   Upravna kazen se določi v skladu z določbami tega zakona v mejah kazni, določene za storjeni prekršek.

(2)   Pri določitvi kazni se upoštevajo resnost prekrška, razlogi za storitev prekrška in druge olajševalne ali obteževalne okoliščine ter premoženjsko stanje storilca.

(3)   V primeru olajševalnih okoliščin se uporabi milejša kazen, v primeru obteževalnih okoliščin pa strožja kazen.

(4)   Razen v primerih iz člena 15(2) kazni za kršitve ni mogoče nadomestiti z milejšimi kaznimi.

(5)   Prav tako ni dovoljeno določiti kazni pod najnižjim predpisanim zneskom kazni v obliki globe in začasnega odvzema pravice do opravljanja poklica ali določene dejavnosti, razen v primerih, ki jih določa zakon.“

12

Člen 28(1) ZANN določa:

„V primeru neznatnega upravnega prekrška organ, pristojen za izrekanje kazni, kršitelju ne izreče kazni, temveč ga pisno opozori, da mu bo, če v roku enega leta od dneva, ko opozorilo začne veljati, stori drug upravni prekršek iste vrste, ki je neznaten, izrečena upravna kazen za ta drugi prekršek. Organ, pristojen za izrekanje kazni, z opozorilom uporabi člen 20, od (2) do (4), in člen 21.“

13

Člen 83(1) in (2) ZANN določa:

„(1)   V primerih, določenih z upoštevnim zakonom, uredbo, odlokom sveta ministrov ali občinskim odlokom, se denarna kazen lahko izreče pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, ki pri opravljanju dejavnosti ne izpolnjujejo svojih obveznosti do države ali občine.

(2)   Kazen iz prejšnjega odstavka se naloži v skladu s postopki, določenimi v tem zakonu, če ustrezni normativni akt ne določa drugače.“

14

Odstavek 1 dopolnilnih določb k ZANN vsebuje naslednji odlomek:

„V tem zakonu:

1. ‚Elektronski izpisek‘ pomeni elektronsko poročilo na papirju ali magnetnem oziroma drugem mediju, sestavljeno z uporabo upravnega in računalniškega sistema na podlagi podatkov v zvezi s prekrški, ki jih prejmejo in obdelajo avtomatizirane tehnične naprave ali sistemi.

[…]

4. ‚Neznaten prekršek‘ je prekršek, pri katerem kršitev, ki jo je storila fizična oseba, ali to, da samostojni podjetnik oziroma pravna oseba pri državi ali občini ne izpolni obveznosti, pomeni manjšo stopnjo družbene nevarnosti v primerjavi z običajnimi primeri kršitve ali neizpolnitve zadevne vrste obveznosti, in sicer glede na odsotnost ali neznatnost škodljivih učinkov ali glede na druge olajševalne okoliščine.“

15

Člen 10 zakon za patishtata (zakon o cestnem prometu, DV št. 26 z dne 29. marca 2000) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: ZP), določa:

„(1)   Za uporabo cestnega omrežja, za katero se zaračunava cestnina, je vzpostavljen mešani sistem zaračunavanja pristojbin za različne kategorije cestnih vozil, s pristojbinami, izračunanimi glede na trajanje vožnje, in pristojbinami, izračunanimi glede na prevoženo razdaljo:

(2)   Če se ugotovi, da cestno vozilo vozi po cestnem omrežju, za katero se plača cestnina, in da ni bila plačana ustrezna pristojbina iz odstavka 1, lahko voznik cestnega vozila, lastnik tega vozila ali tretja oseba plačajo izravnalno pristojbino in so s tem oproščeni upravne odgovornosti kazenske narave. V tem primeru so upravne odgovornosti kazenske narave oproščene tudi vse druge osebe, ki bi lahko bile tako odgovorne v zvezi s tem cestnim vozilom.

[…]

(6)   Znesek pristojbin iz odstavkov 1, 2, 4 in 5 ter člena 10b(5) se določi s tarifo sveta ministrov na predlog ministra za regionalni razvoj in javna dela. Pogoji in postopek pobiranja pristojbin iz odstavkov 4 in 5 se določijo z odlokom sveta ministrov na predlog ministra za regionalni razvoj in javna dela. […]

(7)   Pogoji, postopek in pravila za vzpostavitev in delovanje mešanega sistema za zaračunavanje pristojbin za različne kategorije cestnih vozil na podlagi trajanja in prevožene razdalje so določeni z odlokom sveta ministrov v skladu z zahtevami iz Direktive [1999/62] in Direktive 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13 zvezek 34, str. 856)]. Odlok določa tudi pogoje in postopek pobiranja pristojbin iz odstavkov 1 in 2 ter člena 10b(5).

[…]“

16

Člen 10b ZP določa:

„(1)   Cestnine se določijo glede na tehnične značilnosti ceste ali cestnega odseka, prevoženo razdaljo, kategorijo cestnega vozila in število njegovih osi ter njegove ekološke značilnosti in se določijo za vsako cesto ali cestni odsek.

(2)   Nadzor cestnega vozila ob vstopu v cestno omrežje, za katero se plača cestnina, in izstopu iz njega, evidentiranje prevožene razdalje in plačilo cestnine se izvajajo z elektronskim cestninskim sistemom. […]

(3)   Cestnino plača lastnik ali uporabnik cestnega vozila za vsa cestna vozila, katerih največja tehnično dovoljena skupna masa presega 3,5 tone, razen tistih iz člena 10a(9), plačilo cestnine pa daje cestnemu vozilu, za katero je bila plačana cestnina, pravico, da prevozi določeno razdaljo med dvema točkama.

(4)   Znesek dolgovane cestnine se določi na podlagi dejansko pridobljenih podatkov o cestninah, potrjenih v skladu s pravili, določenimi v odloku iz člena 10(7), ali z nakupom enotne cestne kartice, ki uporabniku ceste daje pravico, da prevozi razdaljo, ki jo je predhodno napovedal, na določeni cesti, pri čemer je ta kartica veljavna le za cestno vozilo, katerega registrsko številko je pravilno prijavil lastnik ali uporabnik vozila. Odlok iz člena 10(7) določa tudi način izračuna in plačila dolgovane cestnine.

(4а)   Odgovornost za nepravilno prijavljene podatke iz cestne karte nosi lastnik ali uporabnik. V primeru nepravilno prijavljenih podatkov o registrski številki cestnega vozila, vključno z državo, v kateri je registrirano, ali o obdobju veljavnosti cestne kartice se šteje, da cestnina za cestno vozilo ni plačana.

(5)   Če ni mogoče ugotoviti dejansko prevožene razdalje iz razlogov, ki niso povezani s tehnično napako elektronskega cestninskega sistema, ki ga vzdržuje [API], se šteje, da je zadevno cestno vozilo prevozilo razdaljo, ki ustreza najdaljšemu odseku med dvema točkama cestnega omrežja, za katero se zaračunava cestnina, določenemu po najbolj direktni poti po cestnem omrežju, za katero se zaračunava cestnina; v tem primeru pa lastnik ali uporabnik plača najvišjo pristojbino, določeno v tarifi iz člena 10(6).

[…]“

17

Odstavek 1 dopolnilnih določb k ZP vsebuje naslednji odlomek:

„Točka 31: ‚Cestno omrežje, za katero se plača cestnina‘ je sistem cest in njihovih odsekov, za dostop do katerih je treba plačati vinjeto ali cestnino, pri čemer ta sistem določi svet ministrov v skladu s členom 10(3).

[…]

Točka 35: ‚Cestni segment, za katerega se plača cestnina‘ pomeni določen del ceste ali cestnega odseka – v cestnem omrežju, za katerega se plača cestnina – ki je individualiziran z identifikacijsko številko in smerjo prometa ter za dostop do katerega je treba plačati cestnino glede na dolžino takega segmenta in stopnjo, ki je v tarifi iz člena 10(6) določena za zadevno cesto oziroma cestni odsek.“

18

Člen 102(2) zakon za dvizhenieto po patishtata (zakon o cestnem prometu, DV št. 20 z dne 5. marca 1999) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: ZDP), določa:

„Lastnik ne sme dovoliti vožnje cestnega vozila po cesti, ki spada v cestno omrežje, za katero se plača cestnina, kadar niso izpolnjene obveznosti v zvezi s tem cestnim vozilom, povezane z določitvijo zneska in plačilom ustrezne pristojbine iz člena 10(1) [ZP] glede na kategorijo cestnega vozila. Če je uporabnik vozila naveden v potrdilu o registraciji, obveznost izpolni ta uporabnik.“

19

Člen 167а ZDP določa:

„(1)   [API] izvaja nadzor nad plačilom ustrezne pristojbine iz člena 10(1) [ZP] prek sistema elektronskega cestninjenja.

[…]

(3)   Elektronski sistem zaračunavanja cestnin iz člena 10(1) [ZP] za vsako ugotovljeno kršitev iz člena 179, od (3) do (3c), ustvari poročila, ki so jim samodejno priložene statične slike v obliki fotografij in/ali gibljive slike v obliki videoposnetkov. Poročila skupaj s statičnimi slikami v obliki fotografij in/ali gibljivimi slikami v obliki videoposnetkov, ki so priložene tem poročilom, so dokaz o okoliščinah, ki se v njih odražajo, glede cestnega vozila, registrske tablice, datuma, ure in kraja vožnje po cestnem odseku, ki spada v cestno omrežje, za katero se plača cestnina, pa tudi glede lokacije tehnične naprave, ki je del sistema.

[…]“

20

Člen 179 ZDP v odstavkih od 3 do 3b določa:

„(3)   Voznik cestnega vozila, ki vozi po cesti, ki spada v cestno omrežje, za katero se plača cestnina, ne da bi plačal pristojbino, ki jo je treba za to vozilo plačati v skladu s členom 10(1), točka 1, [ZP], se kaznuje z globo v višini 300 [bolgarskih levov (BGN)].

(3а)   Voznik cestnega vozila iz kategorije iz člena 10b(3) [ZP], ki vozi po cesti, ki spada v cestno omrežje, za katero se plača cestnina, ne da bi bile za to vozilo izpolnjene ustrezne obveznosti v zvezi z določitvijo prevožene razdalje v skladu z zahtevami [ZP] na cestnem odseku, ki spada v cestno omrežje, za katero se plača cestnina in ki ga je začel uporabljati, oziroma ki ni kupil cestne kartice za to cestno omrežje, se glede na kategorijo cestnega vozila kaznuje z globo v višini 1800 BGN.

(3b)   Lastnik cestnega vozila iz kategorije iz člena 10b(3) [ZP], za katero pristojbina iz člena 10(1), točka 2, istega zakona ni bila v celoti ali delno plačana, tudi zaradi nepravilne prijave podatkov iz člena 10b(1) istega zakona, se kaznuje z globo v višini 2500 BGN. Če je bil uporabnik cestnega vozila registriran, se mu naloži plačilo globe. Kadar pa je registrirani lastnik ali uporabnik pravna oseba, se ji naloži denarna kazen v višini 2500 BGN.“

21

Člen 187a(1) in (2) ZDP določa:

„(1)   V primeru ugotovitve prekrškov iz člena 179(3) do (3b) se, če se ne ve, kdo je kršitelj, šteje, da je cestno vozilo vozil njegov lastnik oziroma uporabnik, če je uporabnik vozila naveden v prometnem dovoljenju vozila, razen če se ugotovi, da je cestno vozilo vozila tretja oseba.

(2)   Če je lastnik cestnega vozila pravna oseba ali samostojni podjetnik, se lastniku, ki je dovolil promet s cestnim vozilom, ne da bi izpolnil obveznosti v zvezi z določitvijo zneska in plačilom ustrezne pristojbine iz člena 10(1) [ZP], naloži denarna kazen, ki se določi na naslednji način:

22

Na podlagi člena 189h ZDP kršitve tega zakona ne urejata člena 28 in 58d ZANN.

23

Člen 27 tarife za pristojbine za dostop do republiškega cestnega omrežja in njegovo uporabo, ki je bila sprejeta z odlokom sveta ministrov št. 370 z dne 20. decembra 2019 (DV št. 101 z dne 27. decembra 2019), v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: tarifa za pristojbine), določa znesek pristojbine za prevoženo razdaljo, ki se plača za to, da cestna vozila lahko uporabijo plačljivo cestno infrastrukturo. Kar zadeva avtoceste, ta pristojbina znaša 0,08 BGN/km za težka tovorna vozila kategorije Euro III s tehnično dovoljeno maso nad 12 tonami in z dvema ali tremi osmi ter 0,16 BGN/km za težka tovorna vozila iste kategorije, vendar s štirimi ali več osmi.

24

Člen 28(1) tarife za pristojbine določa, da kadar se ugotovi, da za vožnjo cestnega vozila po cestnem omrežju, za katero se plača cestnina, v skladu s členom 10b(3) ZP ni bila plačana ustrezna pristojbina iz člena 10(1), točka 2, ZP, izravnalna pristojbina, ki jo mora plačati voznik cestnega vozila, registriranega v Bolgariji, lastnik tega vozila ali tretja oseba, znaša 750 BGN, če gre za težko tovorno vozilo s tehnično dovoljeno skupno maso več kot 12 ton in štirimi ali več osmi.

25

V skladu s členom 29(1) tarife za pristojbine se v primeru, ko ni mogoče ugotoviti dejansko prevožene razdalje iz razlogov, ki niso povezani s tehnično napako v delovanju elektronskega cestninskega sistema, šteje, da je cestno vozilo, registrirano v Bolgariji, prepotovalo razdaljo, ki ustreza najdaljšemu odseku med dvema točkama cestnega omrežja, za katero se plača cestnina, določenem po najbolj direktni poti po cestnem omrežju, za katero se zaračunava cestnina; v tem primeru lastnik ali uporabnik plača najvišjo pristojbino v znesku 167 BGN, če gre za težko tovorno vozilo kategorije Euro III s tehnično dovoljeno skupno maso več kot 12 ton in štirimi ali več osmi.

26

Na avtocesti, ki spada v bolgarsko cestno omrežje, za katero se plača cestnina, je bila 18. januarja 2022 ugotovljena vožnja težkega tovornega vozila z največjo tehnično dovoljeno skupno maso 44 ton, ki spada v kategorijo EURO III in ima pet osi ter je v lasti družbe Ekostroy. V skladu s členom 27 tarife za pristojbine znesek pristojbine za vozilo tega tipa znaša 0,16 BGN/km.

27

API je po tem, ko je ugotovila, da dejanske tehnične značilnosti pregledanega vozila ne ustrezajo tistim, ki jih je družba Ekostroy navedla istega dne v svoji cestninski prijavi, in sicer da gre za vozilo, ki ima samo dve osi in za katero pristojbina znaša 0,08 BGN/km, ugotovila kršitev člena 102(2) ZDP.

28

API je z elektronskim izpiskom na podlagi člena 187a(2), točka 3, ZDP v povezavi s členom 179(3b) tega zakona družbi Ekostroy naložila denarno kazen v znesku 2500 BGN. API je na podlagi člena 10b(5) ZP od nje zahtevala tudi plačilo cestne pristojbine v znesku 167 BGN, ker ni bilo mogoče ugotoviti razdalje, ki jo je vozilo dejansko prevozilo. Vendar je bilo v istem izpisku navedeno, da na podlagi člena 10(2) ZP družbi Ekostroy ni treba plačati denarne kazni in cestne pristojbine, če v štirinajstih dneh od prejema elektronskega izpiska plača izravnalno cestno pristojbino v znesku 750 BGN.

29

Družba Ekostroy je pred Rayonen sad – Svilengrad (okrožno sodišče v Svilengradu, Bolgarija) ta elektronski izpisek izpodbijala. Navedeno sodišče je s sodbo z dne 12. julija 2022 potrdilo odločbo API in tožbo zavrnilo.

30

Družba Ekostroy je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Administrativen sad – Haskovo (upravno sodišče v Haskovu, Bolgarija), ki je predložitveno sodišče.

31

Navedeno sodišče dvomi o tem, ali kazni, ki so določene v členu 179(3) do (3b) ZDP ter ki se uporabijo za kršitve obveznosti iz zakonodajnih aktov, s katerimi je prenesen člen 9a Direktive 1999/62, in sicer globa, če je kršitelj fizična oseba, ter denarna kazen, če je kršitelj pravna oseba, izpolnjujejo zahteve iz zadnjenavedene določbe. Ta globa in izravnalna pristojbina, katerih plačilo kršitelja oprosti upravne odgovornosti kazenske narave, naj bi bili namreč prav tako pavšalna zneska.

32

Predložitveno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da ne sme na podlagi narave ali resnosti kršitve spremeniti zneskov kazni, določenih v členu 179(3) do (3b) ZDP. Člen 189h tega zakona naj bi mu namreč prepovedoval, da določi milejšo kazen ali da bi štelo, da gre z vidika zakonske ureditve za neznaten primer, čeprav bi šlo za takšen primer.

33

Predložitveno sodišče zato meni, da ne more presojati sorazmernosti teh kazni in upoštevati različnih elementov, ki so značilni za vsak posamezen primer, kot na primer, ali dolgovana pristojbina ni bila plačana v celoti oziroma deloma, kolikšna razdalja je bila prevožena brez plačila pristojbine oziroma ali je bila kršitev storjena namerno ali iz malomarnosti.

34

Vendar navedeno sodišče poudarja, da se sistem sankcij iz postopka v glavni stvari razlikuje od sistema iz zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne 22. marca 2017, Euro-Team in Spirál-Gép (C‑497/15 in C‑498/15, EU:C:2017:229). Na prvem mestu, ureditev, ki se je uporabila v navedeni zadevi, namreč ni vključevala možnosti, da se sankcija ne naloži, če se plača „izravnalna pristojbina“ v znesku, ki je določen v ustrezni tarifi. Na drugem mestu, bolgarska zakonodaja iz postopka v glavni stvari naj bi določala, da mora zadevna fizična ali pravna oseba ne glede na naložitev kazni plačati neplačani znesek cestnine za uporabo cestnega omrežja. Ta znesek naj bi se v primeru, da ni mogoče ugotoviti dejansko prevožene razdalje, določil na podlagi najvišjega pavšalnega zneska po tarifi iz člena 10(6) ZP, pri čemer se v skladu s členom 10b(5) istega zakona šteje, da je zadevno cestno vozilo prevozilo razdaljo, ki ustreza najdaljšemu odseku med dvema točkama cestnega omrežja, za katero se plača cestnina, določenem po najbolj direktni poti po cestnem omrežju, za katero se plača cestnina.

35

V teh okoliščinah je Administrativen sad – Haskovo (upravno sodišče v Haskovu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 9a Direktive [1999/62] razlagati tako, da zahteva po sorazmernosti kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, ki je določena v tem členu, nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki za kršitve obveznosti predhodne določitve in plačila cestnine za uporabo cestne infrastrukture določa naložitev globe ali denarne kazni v pavšalnem znesku, ne glede na naravo in resnost kršitve, pri čemer določa možnost oprostitve odgovornosti za plačilo upravne sankcije s plačilom tako imenovane ‚izravnalne pristojbine‘?“

36

Predložitveno sodišče z edinim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 9a Direktive 1999/62 razlagati tako, da zahteva po sorazmernosti, na katero se ta člen nanaša, nasprotuje sistemu kazni, ki določa naložitev globe ali denarne kazni v pavšalnem znesku za vse kršitve pravil v zvezi z obveznostjo vnaprejšnjega plačila cestnine za uporabo cestne infrastrukture, ne glede na naravo in resnost teh kršitev, z možnostjo, da teh kazni ni treba plačati, če se plača „izravnalna pristojbina“ v pavšalnem znesku.

37

Člen 9a Direktive 1999/62 določa, da morajo države članice vzpostaviti ustrezen nadzor in določiti sistem kazni, ki se uporablja za kršitve nacionalnih predpisov, ki se sprejmejo na podlagi te direktive, da morajo sprejeti tudi vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje, ter da morajo biti te kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

38

V obravnavani zadevi predložitveno sodišče sprašuje Sodišče samo o obsegu načela sorazmernosti kazni iz te določbe.

39

V zvezi s tem so države članice za izvedbo načela sorazmernosti na podlagi Direktive 1999/62 zavezane sprejeti potrebne pravne akte v skladu s svojim notranjim pravom, saj člen 9a te direktive določa obveznost, ki po svoji naravi zahteva posredovanje teh držav članic, ki imajo pri prenosu te obveznosti široko polje proste presoje, z aktom (sodba z dne 4. oktobra 2018, Link Logistik N&N, C‑384/17, EU:C:2018:810, točka 51).

40

Vendar navedena direktiva ne vsebuje podrobnejših pravil v zvezi z uvedbo teh nacionalnih sankcij in ne uvaja zlasti nobenega izrecnega merila za presojo njihove sorazmernosti (sodba z dne 4. oktobra 2018, Link Logistik N&N, C‑384/17, EU:C:2018:810, točka 52 in navedena sodna praksa).

41

V skladu z ustaljeno sodno prakso so države članice, kadar ne obstaja usklajena zakonodaja Unije glede sankcij, ki veljajo pri nespoštovanju pogojev, določenih s sistemom, uvedenim s to zakonodajo, pristojne izbrati sankcijo, ki se jim zdi primerna. Vseeno pa morajo svojo pristojnost izvajati ob spoštovanju prava Unije in njegovih splošnih načel (sodba z dne 22. marca 2017, Euro-Team in Spirál‑Gép, C‑497/15 in C‑498/15, EU:C:2017:229, točka 39 in navedena sodna praksa).

42

Načelo sorazmernosti je eno od splošnih načel prava Unije, ki jih mora nacionalna zakonodaja, ki spada na področje uporabe prava Unije ali s katero se to pravo izvaja, spoštovati, tudi če zakonodaja Unije na področju sankcij, ki se uporabljajo, ni harmonizirana (sodba z dne 4. maja 2023, Agenția Națională de Integritate, C‑40/21, EU:C:2023:367, točka 49 in navedena sodna praksa).

43

Tako represivni ukrepi, ki jih dovoljuje upoštevna nacionalna zakonodaja, ne smejo presegati tega, kar je primerno in potrebno za uresničitev ciljev, ki jim legitimno sledi ta zakonodaja, pri čemer je v primeru več primernih ukrepov treba izbrati najmanj zavezujočega, povzročene neugodnosti pa ne smejo biti nesorazmerne s cilji, ki se jim sledi (sodba z dne 22. marca 2017, Euro-Team in Spirál-Gép, C‑497/15 in C‑498/15, EU:C:2017:229, točka 40 in navedena sodna praksa). Zlasti mora strogost naložene sankcije ustrezati resnosti kršitve, ki se želi z njo sankcionirati (sodba z dne 4. maja 2023, Agenția Națională de Integritate, C‑40/21, EU:C:2023:367, točka 51 in navedena sodna praksa).

44

Kar zadeva cilje, ki se uresničujejo z Direktivo 1999/62, iz uvodne izjave 1 te direktive izhaja, da sta ta cilja hkrati harmonizacija sistemov dajatev in vzpostavitev pravičnih mehanizmov za zaračunavanje infrastrukturnih stroškov prevoznikom zaradi odprave izkrivljanja konkurence med prevozniki v državah članicah.

45

Sodišče je v tem okviru razsodilo, da mora strogost sankcij ustrezati resnosti kršitev, ki se s temi sankcijami sankcionirajo, tako da se zlasti zagotovi resničen odvračilni učinek, pri čemer pa je treba spoštovati splošno načelo sorazmernosti (sodba z dne 22. marca 2017, Euro-Team in Spirál-Gép, C‑497/15 in C‑498/15, EU:C:2017:229, točka 42 in navedena sodna praksa).

46

Poleg tega morajo države članice načelo sorazmernosti spoštovati ne samo pri določitvi elementov kršitve in pri določitvi pravil o določanju višine glob, temveč tudi pri presoji elementov, ki se upoštevajo pri določitvi zneska globe (sodba z dne 22. marca 2017, Euro-Team in Spirál-Gép, C‑497/15 in C‑498/15, EU:C:2017:229, točka 43 in navedena sodna praksa).

47

Zato to načelo ne zahteva le, da naložena sankcija ustreza resnosti kršitve, ampak tudi, da se pri določitvi sankcije in določitvi zneska globe upoštevajo posamične okoliščine obravnavanega primera (sodba z dne 4. oktobra 2018, Link Logistik N&N, C‑384/17, EU:C:2018:810, točka 45).

48

V obravnavani zadevi člen 179(3) do (3b) ZDP za kršitve različnih materialnih določb tega zakona določa globe in denarne kazni v višini pavšalnih zneskov 300 BGN, 1800 BGN oziroma 2500 BGN.

49

Poleg tega, kot navaja predložitveno sodišče, ZDP sodišču, ki odloča o zadevi, ne dopušča, da spremeni naložene globe ali denarne sankcije in zlasti zniža njihove pavšalne zneske glede na naravo ali resnost storjene kršitve. Natančneje, sistem kazni iz postopka v glavni stvari ne omogoča upoštevanja stopnje namernosti ali malomarnosti storjene kršitve in med drugim izključuje, kot je razvidno iz člena 189h ZDP, uporabo olajševalnih okoliščin, ki jih načeloma določa ZANN.

50

Edino prilagajanje glob, ki je predvideno s tem sistemom, je torej prilagajanje glede na kategorijo, v katero spada zadevno vozilo in ki se določi na podlagi števila njegovih osi. Pri takšnem prilagajanju, ki ni v ničemer povezano z ravnanjem osebe, ki upravlja vozilo, ali z voznikom tega vozila, pa se ne upoštevata narava in resnost storjene kršitve. Tako zlasti sodišče, ki odloča o zadevi, pri naložitvi kazni ne more upoštevati razdalje, ki jo je vozilo prevozilo, ne da bi voznik plačal zahtevani znesek cestnine, saj je znesek globe, s katero se sankcionira nespoštovanje obveznosti plačila, pavšalen in se ne spreminja niti glede na kilometre, prevožene brez dovoljenja, niti glede na to, ali je kršitelj predhodno plačal znesek cestnine za dano pot. Poleg tega je vsaka prilagoditev izključena, tudi če je razdaljo mogoče naknadno izračunati.

51

Poleg tega je treba spomniti, da je bil v skladu z zahtevami Direktive 1999/62, ki so določene predvsem v členih od 7 do 7k te direktive, cestninski sistem iz postopka v glavni stvari zasnovan tako, da je prispevek uporabnikov k vzdrževanju infrastrukture sorazmeren z njihovo uporabo te infrastrukture in da se pri višini tega prispevka upošteva emisijski razred, v katerega spada uporabljeno vozilo. Neobstoj možnosti prilagoditve glob ali denarnih sankcij glede na resnost storjene kršitve pa je lahko v nasprotju s tem načelom prispevanja.

52

Sistem kazni iz postopka v glavni stvari tako ne določa nobene možnosti, da bi nacionalno sodišče lahko kazen individualiziralo, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

53

V teh okoliščinah se zdi uporaba globe ali denarne kazni v pavšalnem znesku za vsako kršitev nekaterih obveznosti, določenih z zakonom, brez kakršne koli prilagoditve zneska – kot ga določa sistem kazni iz postopka v glavni stvari – te globe ali te denarne kazni glede na resnost kršitve, nesorazmerna glede na cilje predpisov Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 22. marca 2017, Euro-Team in Spirál-Gép (C‑497/15 in C‑498/15, EU:C:2017:229, točka 49 ter navedena sodna praksa).

54

Okoliščina, da v obravnavani zadevi nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari določa možnost, da se s plačilom „izravnalne pristojbine“ odpravi upravna odgovornost kazenske narave, ne more spremeniti ugotovitve, da je taka nacionalna ureditev v nasprotju s pravom Unije.

55

Ta „izravnalna pristojbina“ je namreč določena v pavšalnem znesku, ki znaša 750 BGN, kadar gre za težko tovorno vozilo, katerega največja tehnično dovoljena skupna masa presega 12 ton in ima vsaj štiri osi, pri čemer se zdi, da tega zneska prav tako ni mogoče prilagoditi glede na resnost kršitve, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

56

Poleg tega je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da je višina zneska „izravnalne pristojbine“ odvisna od vrste vozila. V takem primeru bi bila z ureditvijo „izravnalne pristojbine“ potrjena tudi nesorazmernost sistema sankcij iz postopka v glavni stvari glede na cilje ureditve Unije, kot so navedeni v točki 44 te sodbe, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

57

Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 9a Direktive 1999/62 razlagati tako, da zahteva po sorazmernosti, na katero se ta člen nanaša, nasprotuje sistemu kazni, ki določa naložitev globe ali denarne kazni v pavšalnem znesku za vse kršitve pravil v zvezi z obveznostjo vnaprejšnjega plačila cestnine za uporabo cestne infrastrukture, ne glede na naravo in resnost teh kršitev, tudi če ta sistem ob plačilu „izravnalne pristojbine“ v pavšalnem znesku omogoča oprostitev upravne odgovornosti kazenske narave.

58

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

Člen 9a Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2011/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011,

je treba razlagati tako, da zahteva po sorazmernosti, na katero se ta člen nanaša, nasprotuje sistemu kazni, ki določa naložitev globe ali denarne kazni v pavšalnem znesku za vse kršitve pravil v zvezi z obveznostjo vnaprejšnjega plačila cestnine za uporabo cestne infrastrukture, ne glede na naravo in resnost teh kršitev, tudi če ta sistem ob plačilu „izravnalne pristojbine“ v pavšalnem znesku omogoča oprostitev upravne odgovornosti kazenske narave.