–

za Zamestnik izpalnitelen direktor na Darzhaven fond „Zemedelie“ I. B. Zareva,

–

za IW D. Ormanov, advokat,

–

za Evropsko komisijo G. Koleva in A. Sauka, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 29(3), drugi stavek, Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL 2013, L 347, str. 487) ter člena 36(1), člena 37(1) in člena 38 Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL 2008, L 250, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Zamestnik izpalnitelen direktor na Darzhaven fond „Zemedelie“ (namestnik izvršnega direktorja državnega kmetijskega sklada, Bolgarija) (v nadaljevanju: namestnik izvršnega direktorja) in osebo IW, ki je registrirana kot kmet, zaradi zavrnitve finančne pomoči v okviru ukrepa 11 „Ekološko kmetovanje“ iz bolgarskega programa za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020 (v nadaljevanju: zadevni ukrep), ker oseba IW kot kandidat za to pomoč ni spoštovala obveznosti, da se ne prekoračijo minimalna obdobja preusmeritve v ekološko kmetovanje.

3

V uvodni izjavi 25 Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL 2007, L 189, str. 1) je navedeno:

„[…] zdi [se] primerno, da se uporaba logotipa EU omeji na proizvode, ki vsebujejo samo ali večinoma ekološke sestavine, da potrošnikov ne bi zavajali, da je ekološki celoten proizvod. Zato se ga ne bi smelo uporabljati pri označevanju proizvodov iz preusmeritve […].“

4

Člen 2 te uredbe, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:

„V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

[…]

[…]

[…].“

5

Člen 17 te uredbe, naslovljen „Preusmeritev“, določa:

„1.   Za kmetijsko gospodarstvo, na katerem se je začela ekološka pridelava, veljajo naslednja pravila:

[…]

[…]“

6

V uvodni izjavi 23 Uredbe št. 889/2008 je navedeno:

„Za preusmeritev v postopek ekološke pridelave je potrebno določeno obdobje prilagajanja vseh sredstev, ki so v uporabi. Glede na vrsto prejšnje kmetijske pridelave je treba določiti posebna obdobja za različne proizvodne sektorje.“

7

Člen 36 te uredbe, naslovljen „Rastline in proizvodi rastlinskega izvora“, ki je v poglavju 5, naslovljenem „Pravila za preusmeritev“, pod naslovom II navedene uredbe, v odstavku 1 določa:

„Da lahko rastline in proizvodi rastlinskega izvora veljajo za ekološke, je bilo treba na zemljiščih v obdobju preusmeritve najmanj dve leti pred setvijo ali, v primeru travišča ali trajnih krmnih rastlin, vsaj dve leti, preden se začnejo uporabljati kot ekološko pridelana krma, ali v primeru trajnih kultur, ki niso travišče, vsaj tri leta pred prvo žetvijo ekoloških izdelkov, uporabljati pravila za pridelavo iz členov 9, 10, 11 in 12 Uredbe [št. 834/2007] in poglavja 1 te uredbe ter po potrebi pravila pridelave za izjemne primere iz poglavja 6 te uredbe.“

8

Člen 37 navedene uredbe, naslovljen „Posebna pravila za preusmeritev zemljišč, povezanih z ekološko živinorejo“, v odstavku 1 določa:

„Pravila za preusmeritev iz člena 36 te uredbe se uporabljajo za celotno površino enote, na kateri se prideluje krma za živali.“

9

Člen 38 te uredbe, naslovljen „Živali in proizvodi živalskega izvora“, določa:

„1.   Če se na kmetijsko gospodarstvo v skladu s členom 14(1)(a)(ii) Uredbe [št. 834/2007], členom 9 in/ali členom 42 te uredbe privedejo živali, ki niso bile ekološko vzrejene, in če naj bi se proizvodi živalskega izvora prodajali kot ekološki, je treba pravila za pridelavo iz členov 9, 10, 11 in 14 Uredbe [št. 834/2007] ter poglavja 2 naslova II in, kjer je primerno, člena 42 te uredbe uporabljati vsaj:

2.   Če na začetku obdobja preusmeritve v skladu s členom 14(1)(a)(iii) Uredbe [št. 834/2007] na kmetijskem gospodarstvu bivajo neekološko vzrejene živali, veljajo njihovi proizvodi za ekološke, če zajema preusmeritev celotno proizvodno enoto, vključno z živalmi, pašniki in/ali vsemi zemljišči, ki se uporabljajo za krmo živali. Skupno obdobje preusmeritve za obstoječe živali in njihove mladiče, pašnike in/ali vsa zemljišča, ki se uporabljajo za krmo živali, se lahko skrajša na 24 mesecev, če se živali krmijo predvsem s proizvodi iz proizvodne enote.

3.   Čebelarski proizvodi se lahko prodajajo z oznako, ki se sklicuje na ekološke postopke pridelave, če so se pravila za ekološko pridelavo uporabljala vsaj eno leto.

4.   Ob uporabi člena 9(5) te uredbe se obdobje preusmeritve za čebelnjake ne uporablja.

5.   V obdobju preusmeritve je treba čebelji vosek nadomestiti z ekološkim čebeljim voskom.“

10

V uvodni izjavi 23 Uredbe št. 1305/2013 je navedeno:

„Plačila kmetom za preusmeritev v ekološko kmetovanje ali za njegovo ohranitev bi morala kmete spodbujati k sodelovanju v takšnih shemah ter tako odgovoriti na vse večje povpraševanje družbe po uporabi okolju prijaznih načinov kmetovanja in višjih standardih dobrobiti živali. Za povečanje sinergije biotske raznolikosti bi bilo treba spodbujati ugodnosti, ki jih prinašajo ekološko kmetovanje […]. Da bi preprečili množično vračanje kmetov h konvencionalnemu kmetovanju, bi bilo treba podpreti tako ukrepe za preusmerjanje kot tudi ukrepe za ohranjanje. Plačila bi morala prispevati h kritju dodatno nastalih stroškov in izpada dohodka zaradi obveznosti, pri čemer bi morala zajemati le tiste obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale poleg tega zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) št. 1307/2013 [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL 2013, L 347, str. 608)]. Da bi zagotovili učinkovito uporabo sredstev [Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)], bi bilo treba podporo omejiti na aktivne kmete v smislu člena 9 Uredbe [št. 1307/2013].“

11

Člen 29 Uredbe št. 1305/2013, naslovljen „Ekološko kmetovanje“, določa:

„1.   Podpora v okviru tega ukrepa se odobri na hektar kmetijske površine kmetom ali skupinam kmetov, ki se prostovoljno obvežejo, da se bodo preusmerili v ali izvajali prakse in metode ekološkega kmetovanja, opredeljene v Uredbi (ES) št. 834/2007, in ki so aktivni kmetje v smislu člena 9 Uredbe [št. 1307/2013].

[…]

3.   Obveznosti v okviru tega ukrepa se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Kadar se podpora odobri za preusmeritev v ekološko kmetovanje, lahko države članice določijo krajše začetno obdobje, ki ustreza obdobju preusmeritve. Kadar se podpora odobri za izvajanje ekološkega kmetovanja, lahko države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo letno podaljševanje obveznosti po zaključku začetnega obdobja. Za nove obveznosti v zvezi z izvajanjem ekološkega kmetovanja, ki neposredno sledijo obveznosti, izpolnjeni v začetnem obdobju, lahko države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo krajše obdobje.

[…]“

12

Člen 11(5) Naredba no 4 za prilagane na myarka 11 „Biologichno zemedelie“ ot Programata za razvitie na selskite rayoni za perioda 2014–2020 (uredba št. 4 o izvajanju ukrepa 11 „Ekološko kmetovanje“ iz programa za razvoj podeželja 2014–2020) z dne 24. februarja 2015 (v nadaljevanju: uredba št. 4) določa:

„5.   Upravičenci do pomoči prejmejo plačila iz odstavka 1 za obdobje, ki ne presega minimalnih obdobij preusmeritve v ekološko pridelavo v skladu s členom 36(1), členom 37(1) in členom 38 Uredbe [št. 889/2008].“

13

Oseba IW je vložila prošnjo za finančno podporo za leto 2016 za drugo leto zapored v okviru sklopa „Ekološko čebelarstvo“ iz zadevnega ukrepa. Ta prošnja se je nanašala na 150 čebeljih družin v preusmeritvi v ekološko čebelarstvo, panji pa so se nahajali v vasi Belitsa (Bolgarija).

14

Namestnik izvršnega direktorja je v okviru zadevnega ukrepa za leto 2016 izdal obvestilo, s katerim je to prošnjo v bistvu zavrnil.

15

Oseba IW je to obvestilo izpodbijala pred Administrativen sad Sliven (upravno sodišče v Slivnu, Bolgarija), ki je navedeno obvestilo odpravilo in zadevo vrnilo namestniku izvršnega direktorja, da o prošnji osebe IW za finančno podporo ponovno odloči.

16

Namestnik izvršnega direktorja je po ponovni preučitvi navedene prošnje izdal drugo obvestilo v okviru zadevnega ukrepa za leto 2016, s katerim je dodelitev zaprošene podpore ponovno zavrnil (v nadaljevanju: drugo obvestilo). V tem obvestilu je bilo navedeno, da je treba za čebelje družine, prijavljene v prošnji za podporo za leto 2016 na podlagi zadevnega ukrepa, šteti, da je bilo leto 2016 drugo leto od zadnje zaveze osebe IW iz naslova sklopa „Ekološko čebelarstvo“, in da obveznost, da se ne prekoračijo minimalna obdobja preusmeritve, ki je v bistvu določena v členu 11(5) uredbe št. 4, ni bila spoštovana.

17

Oseba IW je zoper drugo obvestilo vložila tožbo pri Administrativen sad Sliven (upravno sodišče v Slivnu), ki je zadevo odstopilo Administrativen sad Haskovo (upravno sodišče v Haskovu, Bolgarija).

18

To sodišče je to drugo obvestilo odpravilo in zadevo vrnilo namestniku izvršnega direktorja v ponovno odločanje.

19

Namestnik izvršnega direktorja je zoper sodbo Administrativen sad Haskovo (upravno sodišče v Haskovu) vložil kasacijsko pritožbo pri Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija), ki je predložitveno sodišče.

20

Predložitveno sodišče dvomi o razlagi člena 29(3), drugi stavek, Uredbe št. 1305/2013 ter člena 36(1), člena 37(1) in člena 38 Uredbe št. 889/2008, za katero meni, da je potrebna za odločitev o zadevi, ki jo obravnava.

21

V teh okoliščinah je Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

22

Predložitveno sodišče z vprašanji za predhodno odločanje prosi za razlago več določb prava Unije, zlasti člena 29(3) Uredbe št. 1305/2013 ter člena 36(1), člena 37(1) in člena 38 Uredbe št. 889/2008.

23

Najprej je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalna sodišča zastavijo v pravnem in dejanskem okviru, za opredelitev katerega so odgovorna sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preverja, velja domneva upoštevnosti (sodba z dne 26. marca 2020, Miasto Łowicz in Prokurator Generalny, C‑558/18 in C‑563/18, EU:C:2020:234, točka 43 in navedena sodna praksa).

24

Vendar je ravno tako ustaljena sodna praksa, da je postopek, uveden s členom 267 PDEU, instrument sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, s katerim prvo zagotavlja drugim elemente razlage prava Unije, ki jih ta potrebujejo za rešitev sporov, o katerih odločajo. Predhodno odločanje ni namenjeno oblikovanju posvetovalnih mnenj o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih, temveč je utemeljeno s potrebo po dejanski rešitvi spora (sodba z dne 26. marca 2020, Miasto Łowicz in Prokurator Generalny, C‑558/18 in C‑563/18, EU:C:2020:234, točka 44 in navedena sodna praksa).

25

Kot izhaja iz samega besedila člena 267 PDEU je potrebno, da je predhodno odločbo, za katero je zaprošeno, „treba“ sprejeti, da bi se predložitvenemu sodišču omogočilo „izreči sodbo“ v zadevi, o kateri odloča (sodba z dne 26. marca 2020, Miasto Łowicz in Prokurator Generalny, C‑558/18 in C‑563/18, EU:C:2020:234, točka 45 in navedena sodna praksa).

26

Očitno pa je, da se člen 36(1) in člen 37(1) Uredbe št. 889/2008, kakor sta navedena v prvem vprašanju za predhodno odločanje, nanašata na pravila o preusmeritvi za rastline in proizvode rastlinskega izvora na eni strani ter za zemljišča, povezana z ekološko živinorejo, na drugi strani. Tako ti določbi nista neposredno upoštevni za rešitev spora o glavni stvari, ki se nanaša na prošnjo za finančno pomoč za preusmeritev čebeljih panjev v ekološko čebelarstvo.

27

Zato je treba prvo vprašanje za predhodno odločanje v delu, v katerem se nanaša na člen 36(1) in člen 37(1) Uredbe št. 889/2008, razglasiti za nedopustno.

28

Člen 38 te uredbe pa je neposredno upošteven za rešitev spora o glavni stvari, saj njegov odstavek 3 določa minimalno obdobje preusmeritve za čebelarske proizvode.

29

Zato je treba šteti, da predložitveno sodišče z vprašanji, ki jih je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 29(3), drugi stavek, Uredbe št. 1305/2013 razlagati tako, da, prvič, ne nasprotuje nacionalni določbi, ki možnost pridobitve finančne podpore za preusmeritev čebeljih panjev v ekološko čebelarstvo omejuje na minimalno obdobje preusmeritve iz člena 38(3) Uredbe št. 889/2008, drugič, lahko države članice določijo maksimalno obdobje za dodelitev podpore za preusmeritev v ekološko kmetovanje izključno glede na vrsto pridelave in ne glede na posebnosti vsakega posameznega primera, in tretjič, lahko države članice odločijo, da se za preusmeritev v ekološko kmetovanje lahko dodeli podpora za obdobje, krajše od obdobja od petih do sedmih let, ki je določeno v členu 29(3), prvi stavek, Uredbe št. 1305/2013.

30

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (sodba z dne 22. januarja 2020, Ursa Major Services, C‑814/18, EU:C:2020:27, točka 49 in navedena sodna praksa).

31

V zvezi z besedilom člena 29(3), drugi stavek, Uredbe št. 1305/2013 je treba opozoriti, da v skladu s to določbo velja, da „[k]adar se podpora odobri za preusmeritev v ekološko kmetovanje, lahko države članice določijo krajše začetno obdobje, ki ustreza obdobju preusmeritve“.

32

Najprej je treba ugotoviti, da je pojem „preusmeritev“ v členu 2(h) Uredbe št. 834/2007 opredeljen kot preusmerjanje z neekološkega na ekološko kmetovanje v določenem obdobju, v katerem so se uporabljale določbe o ekološki pridelavi.

33

Člen 17 Uredbe št. 834/2007, naslovljen „Preusmeritev“, določa pravila, ki se uporabljajo za kmetijska gospodarstva, na katerih se je začela ekološka pridelava, pri čemer na eni strani v odstavku 1(a) določa, da se „obdobje preusmeritve“ začne šele, ko izvajalec svojo dejavnost prijavi pristojnim organom in kmetijsko gospodarstvo v skladu s členom 28(1) vključi v nadzorni sistem, in na drugi strani v odstavku 1(b), da se v obdobju preusmeritve uporabljajo vsa pravila iz te uredbe.

34

V skladu s členom 17(1)(c) te uredbe se opredelijo obdobja preusmeritve, specifična za vrsto pridelave kulturnih rastlin ali vzreje živali.

35

Iz člena 17(1)(f) navedene uredbe v povezavi s členoma 23 in 24 iste uredbe je razvidno, da kmetom v obdobju preusmeritve, čeprav se uporabljajo določbe o ekološki pridelavi, ni dovoljeno tržiti živali in proizvodov živalskega izvora, pridelanih v tem obdobju, z navedbami pri označevanju in oglaševanju, ki se nanašajo na ekološko pridelavo.

36

Uredba št. 889/2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe št. 834/2007 v naslovu II, poglavje 5, naslovljenem „Pravila za preusmeritev“, določa obdobja preusmeritve, specifična za vrsto pridelave kulturnih rastlin ali vzreje živali.

37

Člen 38(3) Uredbe št. 889/2008, ki je v tem poglavju 5, določa, da se „[č]ebelarski proizvodi […] lahko prodajajo z oznako, ki se sklicuje na ekološke postopke pridelave, če so se pravila za ekološko pridelavo uporabljala vsaj eno leto.“

38

Iz besedila te določbe jasno izhaja, da je harmonizirano obdobje preusmeritve, ki je v njej določeno, minimalno obdobje, pred iztekom katerega čebelarskih proizvodov ni mogoče prodajati z oznako, ki se sklicuje na ekološko pridelavo. Poseben primer, v katerem je mogoče, da se ta obveznost spoštovanja minimalnega obdobja preusmeritve ne uporabi, je določen v odstavku 4 člena 38 te uredbe.

39

Dalje, v zvezi z izrazom „začetno obdobje“ iz člena 29(3), drugi stavek, Uredbe št. 1305/2013 je treba poudariti, da čeprav je v tej uredbi večkrat uporabljen, v njej ni opredeljen. Prav tako ni opredeljen niti v Uredbi št. 834/2007 niti v Uredbi št. 889/2008. Zato ga je treba razlagati ob upoštevanju njegovega običajnega pomena in konteksta, v katerem se ponavadi uporablja (glej po analogiji sodbi z dne 16. julija 2009, Horvath, C‑428/07, EU:C:2009:458, točka 34, in z dne 27. februarja 2014, van der Ham in van der Ham-Reijersen van Buuren, C‑396/12, EU:C:2014:98, točka 32).

40

V zvezi s tem je treba navesti, da izraz „začetno obdobje“ običajno pomeni obdobje pričetka. Prvi stavek člena 29(3) Uredbe št. 1305/2013 določa, da se „[o]bveznosti v okviru tega ukrepa […] prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let“. Vendar drugi stavek te določbe določa, da države članice, kadar se podpora odobri za preusmeritev v ekološko kmetovanje, „lahko“ določijo „krajše začetno obdobje, ki ustreza obdobju preusmeritve“.

41

Ugotoviti je torej treba, da se glede na kontekst člena 29(3), drugi stavek, Uredbe št. 1305/2013 pojem „začetno obdobje“ nanaša na obdobje, v katerem kmetje prevzamejo obveznosti na podlagi te določbe in je lahko krajše od obdobja od petih do sedmih let iz prvega stavka istega odstavka.

42

Te obveznosti so v skladu z odstavkom 1 člena 29 Uredbe št. 1305/2013 prostovoljne obveznosti, ki jih kmetje ali skupine kmetov prevzamejo za pridobitev podpore v okviru ukrepa „Ekološko kmetovanje“. Gre za zaveze, da bodo še naprej izvajali prakse in metode ekološkega kmetovanja, kot so opredeljene v Uredbi št. 834/2007, ali se vanje preusmerili.

43

Iz tega sledi, da pojma „začetno obdobje“ in „obdobje preusmeritve“ iz člena 29(3), drugi stavek, Uredbe št. 1305/2013 nimata enakega pomena, ker se „začetno obdobje“ nanaša na prvo sprejetje zavez upravičenca do podpore, dodeljene na podlagi te določbe, medtem ko je drugi pojem opredeljen v členu 17 Uredbe št. 834/2007.

44

Opozoriti je treba tudi, da države članice izvajajo Uredbo št. 1305/2013 prek svojih programov podpore za razvoj podeželja in da jim ta uredba pušča možnost, da sprejmejo sklop ukrepov za izpolnjevanje prednostnih nalog Evropske unije za razvoj podeželja. Vsaka država članica bi tako morala pripraviti nacionalni program razvoja podeželja za svoje celotno ozemlje ali več regionalnih programov ali pa oboje, to je nacionalni program in več regionalnih programov, pri čemer bi se s temi programi izvajala strategija za izpolnjevanje prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja. Iz tega sledi, da Uredba št. 1305/2013 državam članicam pušča polje proste presoje glede podrobnih pravil za izvajanje pomoči, ki jih določa. To polje proste presoje se lahko nanaša na oblikovanje nacionalnih programov razvoja podeželja in izvajanje določb te uredbe (glej sodbo z dne 1. decembra 2022, DELID, C‑409/21, EU:C:2022:946, točke od 25 do 27 in 29 ter navedena sodna praksa).

45

Zato je treba ugotoviti, da imajo države članice glede na besedilo in kontekst člena 29(3), drugi stavek, Uredbe št. 1305/2013, če se obveznosti v zvezi z ohranitvijo praks in metod ekološkega kmetovanja ali v zvezi s prostovoljno preusmeritvijo vanje sprejmejo za od pet do sedem let, možnost, da določijo, kadar se podpora odobri za preusmeritev v ekološko kmetovanje, krajše začetno obdobje, v katerem se ta obveznost sprejme, pod pogojem, da to obdobje uskladijo z obdobjem preusmeritve, ki je upoštevno rationae materiae in kot je harmonizirano z Uredbo št. 889/2008. V obravnavanem primeru gre za minimalno enoletno obdobje preusmeritve, ki je v skladu s členom 38(3) Uredbe št. 889/2008 določeno za preusmeritev v ekološko čebelarstvo.

46

Iz navedenega izhaja, da države članice lahko določijo, da se na njihovem ozemlju minimalno obdobje preusmeritve, ki se uporabi, kot je harmonizirano in določeno z Uredbo št. 889/2008, ujema z maksimalnim obdobjem za dodelitev finančne podpore za preusmeritev v ekološko kmetovanje.

47

V zvezi z vprašanjem, ali je v bistvu mogoče trajanje preusmeritve določiti le glede na vrsto pridelave, in ne glede na vsak posamezen primer, zadostuje opozoriti, da mora država članica upoštevati člen 17(1)(c) Uredbe št. 834/2007, v skladu s katerim se opredelijo obdobja preusmeritve, specifična za vrsto pridelave kulturnih rastlin ali vzreje živali, in Uredbo št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 834/2007, ki v poglavju 5 naslova II te uredbe opredeljuje ta specifična obdobja preusmeritve glede na vrsto pridelave kulturnih rastlin ali vzreje živali. Iz člena 38(3) Uredbe št. 889/2008 je razvidno, da za čebelarske proizvode obstaja specifično obdobje preusmeritve.

48

Opozoriti je treba, da sta ti uredbi zavezujoči v celoti in se neposredno uporabljata v vseh državah članicah. Država članica torej ne more določiti drugačnih obdobij preusmeritve od harmoniziranih obdobij preusmeritve, kot so določena v Uredbi št. 889/2008.

49

Zgornje ugotovitve so potrjene s cilji ureditve, v katero je umeščen člen 29(3), drugi stavek, Uredbe št. 1305/2013.

50

V skladu z uvodno izjavo 23 te uredbe bi bilo namreč treba, da bi preprečili množično vračanje kmetov h konvencionalnemu kmetovanju, podpreti tako ukrepe za preusmerjanje k ekološkemu kmetovanju kot tudi ukrepe za njegovo ohranjanje. Poleg tega bi morala plačila prispevati h kritju dodatno nastalih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti, pri čemer bi morala zajemati le tiste obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Nazadnje bi morale države članice poleg tega zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja na podlagi št. 1305/2013 in Uredbe št. 1307/2013.

51

Ob upoštevanju vseh zgornjih preudarkov je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 29(3), drugi stavek, Uredbe št. 1305/2013 razlagati tako, da:

52

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Člen 29(3), drugi stavek, Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005

je treba razlagati tako, da