–

za TAP Portugal K. Brecke, B. Liebert in U. Steppler, Rechtsanwälte,

–

za flightright GmbH M. Michel in R. Weist, Rechtsanwälte,

–

za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

–

za portugalsko vlado P. Barros da Costa, C. Chambel Alves, L. Guerreiro in P. Pisco Santos, agenti,

–

za Evropsko komisijo G. Braun, G. Wilms in N. Yerrell, agenti,

1

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe se nanašajo na razlago člena 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

2

Ti predlogi so bili vloženi v okviru sporov med družbo TAP Portugal (v nadaljevanju: TAP) na eni strani ter družbama flightright GmbH (zadeva C‑156/22) in Myflyright GmbH (zadevi C‑157/22 in C‑158/22) na drugi strani glede pravice potnikov do odškodnine na podlagi Uredbe št. 261/2004 zaradi odpovedi leta zaradi nepričakovane smrti kopilota letala malo pred načrtovanim odhodom leta.

3

V uvodnih izjavah 1, 14 in 15 Uredbe št. 261/2004 je navedeno:

[…]

4

Člen 5 te uredbe, naslovljen „Odpoved leta“, določa:

„1.   V primeru odpovedi leta:

[…]

[…]

3.   Dejanski letalski prevoznik ni obvezan plačati odškodnine v skladu s členom 7, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.

[…]“

5

Člen 7(1) navedene uredbe, naslovljen „Pravica do odškodnine“, določa:

„Pri sklicevanju na ta člen potniki prejmejo odškodnino v višini:

Za določitev oddaljenosti, ki jo je treba upoštevati, se šteje zadnji kraj, na katerega bo potnik zaradi zavrnitve vkrcanja ali odpovedi leta prispel z zamudo glede na predvideni vozni red letov.“

6

Vse tri združene zadeve se nanašajo na odpoved istega leta, pri čemer so zadevni potniki svoje pravice, ki izhajajo iz te odpovedi, prenesli na družbo flightright (zadeva C‑156/22) oziroma na družbo Myflyright (zadevi C‑157/22 in C‑158/22), ki zagotavljata pravno pomoč letalskim potnikom.

7

Družba TAP bi morala 17. julija 2019 kot dejanski letalski prevoznik opraviti let iz Stuttgarta (Nemčija) v Lizbono (Portugalska), pri čemer je bil odhod predviden ob 6.05.

8

Istega dne ob 4.15 so kopilota, ki bi moral opraviti zadevni let, našli mrtvega v njegovi hotelski postelji. Zaradi tega dogodka je bila celotna posadka pretresena in je izjavila, da leta ni sposobna izvesti. Ker zunaj baze družbe TAP ni bil na voljo noben nadomestni uslužbenec, je bil let ob 6.05 odpovedan. Nato je nadomestna posadka iz Lizbone odletela z letom ob 11.25 in prispela v Stuttgart ob 15.20. Potniki so bili zatem prepeljani v Lizbono z nadomestnim letom, načrtovanim ob 16.40.

9

Družba TAP je plačilo odškodnine iz člena 7(1) Uredbe št. 261/2004 družbama flightright in Myflyright zavrnila, pri čemer je trdila, da nepričakovana smrt kopilota pomeni izredne razmere v smislu člena 5(3) te uredbe.

10

Amtsgericht Nürtingen (okrajno sodišče v Nürtingenu, Nemčija) je družbi TAP v vseh treh zadevah naložilo plačilo te odškodnine z utemeljitvijo, da tako kot nepričakovana in nenadna bolezen niti nepredvidljiva in nenadna smrt člana posadke (v nadaljevanju: nepričakovane bolezni ali smrti) ni zunanji dogodek, ki bi vplival na prevoznika, saj spada med tveganja, ki so neločljivo povezana z dejavnostjo letalskega prevoznika.

11

Družba TAP je vložila pritožbo pri Landgericht Stuttgart (deželno sodišče v Stuttgartu, Nemčija), ki je predložitveno sodišče. Navedeno sodišče pojasnjuje, da se v skladu z njegovimi raziskavami del nemške sodne prakse strinja s pristopom, ki ga je uporabilo Amtsgericht Nürtingen (okrajno sodišče v Nürtingenu), enako kot tudi Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija). Nizozemsko sodišče pa naj bi, nasprotno, pred kratkim razsodilo, da je treba nepričakovano bolezen člana posadke šteti za zunanji dogodek, ki ga letalski prevoznik ne more nadzorovati.

12

Čeprav predložitveno sodišče meni, da mora letalski prevoznik načeloma odgovarjati za sposobnost in razpoložljivost svojega osebja za let in mora zato tudi načeloma poskrbeti za nadomestno osebje v določenem obsegu, vseeno poudarja, da je zadevna problematika sporna tako v evropski sodni praksi kot v pravni teoriji.

13

V teh okoliščinah je Landgericht Stuttgart (deželno sodišče v Stuttgartu) prekinilo odločanje in Sodišču v treh zadevah, ki jih obravnava, v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 5(3) Uredbe […] št. 261/2004 razlagati tako, da so podane izredne razmere v smislu te določbe, če je odpovedan let z letališča, kjer dejanski letalski prevoznik nima svoje baze, ker član posadke na tem letu (v obravnavanem primeru: kopilot), ki je obvezen redni zdravstveni pregled prestal brez omejitev, malo pred začetkom leta, česar letalski prevoznik ni mogel predvideti, nenadoma umre ali tako težko zboli, da leta ne more opraviti?“

14

S sklepom predsednika Sodišča z dne 4. aprila 2022 so bile zadeve od C‑156/22 do C‑158/22 združene za pisni in ustni del postopka ter izdajo sodbe.

15

Predložitveno sodišče z enakim besedilom v vseh treh zadevah, ki so mu predložene, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da je nepričakovana odsotnost člana posadke, ki je nepogrešljiv za zagotovitev leta, zaradi bolezni ali smrti, pri čemer je do take odsotnosti prišlo malo pred predvidenim odhodom tega leta, zajeta s pojmom „izredne razmere“ v smislu te določbe.

16

V zvezi s tem je treba spomniti, da imajo v skladu s členom 5(1)(c) Uredbe št. 261/2004 potniki, ki jih zadeva odpoved leta, pravico do odškodnine v skladu s členom 7(1) te uredbe, ki jim jo mora plačati dejanski letalski prevoznik, razen če so bili o odpovedi predhodno obveščeni v rokih, določenih v členu 5(1)(c), od (i) do (iii), navedene uredbe.

17

Člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 v povezavi z njenima uvodnima izjavama 14 in 15 določa, da je dejanski letalski prevoznik te obveznosti plačila odškodnine oproščen, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive „izredne razmere“, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.

18

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pojem „izredne razmere“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 označuje dogodke, ki po svoji naravi ali vzroku niso neločljivo povezani z običajnim opravljanjem dejavnosti zadevnega letalskega prevoznika in na katere ta dejansko ne more vplivati, pri čemer sta ta pogoja kumulativna in je njuno izpolnjevanje treba presojati v vsakem posameznem primeru (sodba z dne 23. marca 2021, Airhelp, C‑28/20, EU:C:2021:226, točka 23, in z dne 7. julija 2022, Azores Airlines (Okvara v sistemu za dovod goriva), C‑308/21, EU:C:2022:533, točka 20).

19

Ob upoštevanju, prvič, cilja te uredbe, navedenega v njeni uvodni izjavi 1, in sicer da se zagotovi visoka raven varstva potnikov, in drugič, dejstva, da člen 5(3) navedene uredbe odstopa od načela pravice potnikov do odškodnine v primeru odpovedi njihovega leta, je treba pojem „izredne razmere“ v smislu te določbe razlagati ozko (sodba z dne 23. marca 2021, Airhelp, C‑28/20, EU:C:2021:226, točka 24 in navedena sodna praksa).

20

Najprej je treba ugotoviti, ali lahko nepričakovana odsotnost člana posadke, ki je nepogrešljiv za izvedbo leta, zaradi bolezni ali smrti, pri čemer je do take odsotnosti prišlo malo pred predvidenim odhodom tega leta, zaradi svoje narave ali izvora pomeni dogodek, ki ni neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti dejanskega letalskega prevoznika.

21

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da ukrepi v zvezi z osebjem dejanskega letalskega prevoznika spadajo v običajno opravljanje dejavnosti tega prevoznika. To velja za ukrepe v zvezi z delovnimi pogoji in plačami osebja takega prevoznika (sodba z dne 23. marca 2021, Airhelp, C‑28/20, EU:C:2021:226, točka 29), med katere spadajo ukrepi v zvezi z načrtovanjem sestave posadk in delovnega časa osebja.

22

Zato se lahko dejanski letalski prevozniki pri opravljanju svoje dejavnosti običajno soočajo z nepričakovano odsotnostjo enega ali več članov osebja, ki so nepogrešljivi za izvedbo leta, zaradi bolezni ali smrti, tudi malo pred odhodom tega leta. Tako je upravljanje take odsotnosti neločljivo povezano z vprašanjem načrtovanja sestave posadke in delovnega časa osebja, tako da je tak nepričakovan dogodek neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti dejanskega letalskega prevoznika.

23

Pojasniti je treba, da kadar je, kot v obravnavanem primeru, odsotnost posledica nepričakovane smrti zaposlenega, ki je nepogrešljiv za zagotovitev leta, pri čemer je do take odsotnosti prišlo malo pred odhodom tega leta, se tak položaj ne glede na to, kako tragičen in skrajen je, s pravnega vidika ne razlikuje od položaja, v katerem leta ni mogoče zagotoviti zato, ker je tak član osebja malo pred odhodom leta nepričakovano zbolel. Tako prav odsotnost enega ali več članov posadke zaradi bolezni ali smrti, čeprav nenačrtovana, in ne natančen zdravstveni razlog te odsotnosti, pomeni dogodek, ki je neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti tega prevoznika, tako da mora ta v okviru načrtovanja sestave svojih posadk in delovnega časa svojega osebja nastanek takih nepredvidenih dogodkov pričakovati.

24

Poleg tega dejstvo, da je do take nepričakovane odsotnosti prišlo, čeprav je zadevni član posadke v celoti opravil redne zdravniške preglede, ki so predpisani z veljavno ureditvijo, ne more omajati ugotovitve, navedene v točki 22 te sodbe. Vsakdo, vključno z osebami, ki so uspešno opravile redne zdravniške preglede, lahko namreč kadar koli nepričakovano zboli ali umre.

25

Ker prvi od dveh kumulativnih pogojev, navedenih v točki 17 te sodbe, ni izpolnjen, ni treba preveriti, ali je izpolnjen drugi od teh pogojev.

26

Glede na vse zgoraj navedene razloge je treba na vprašanje, ki je bilo postavljeno z enakim besedilom v vseh treh zadevah o glavni stvari, odgovoriti, da je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da nepričakovana odsotnost člana posadke, ki je nepogrešljiv za zagotovitev leta, zaradi bolezni ali smrti, pri čemer je do take odsotnosti prišlo malo pred predvidenim odhodom tega leta, ni zajeta s pojmom „izredne razmere“ v smislu te določbe.

27

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Člen 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91

je treba razlagati tako, da

nepričakovana odsotnost člana posadke, ki je nepogrešljiv za zagotovitev leta, zaradi bolezni ali smrti, pri čemer je do take odsotnosti prišlo malo pred predvidenim odhodom tega leta, ni zajeta s pojmom „izredne razmere“ v smislu te določbe.